Domai V Ljubljani 22. decembra 1941-XX MARIJA POJE USPAVANKO... Nocoj nebo zemljo dotika, pred zvezdami se noč odmika, O rrwje božje dete, spi. Vesoljstvo o radostnem trepetu strmi na novo luč na svetu, ki d borni štalici žari. In radost, davno izgubljena, zdaj najdena in spremenjena blešči pastirjem iz oči. Viš, zunaj sneg zameta pota, a o vsaki hiši sredi kota za naju italica stoji. Na mehkem mahu ovčke, junčki, pastirčki, revni kot begunčkit ki vdano prosijo: odpri. In blagi zvon miru in slave, gre z nama čez ose te dobrava ter v srcih upanja budi, O nebogljeno, dobro dete, razkleni te ročice svete in k sebi vsakega prižmi. Ratarjem v raskava prgiščat na hiše, hleve, pogorišča, vsuj nova semena rasli. t Naj tvoja Milost kakor mana, nocoj bo za gostijo dana tej zemlji, ki nov svet rodi. Zamenjaj dušam pesmi žalne, spremeni v slavospeve Iwalne, za praznike bodočih dni. Lej, to te prosim, sin moj blagi, za nje, ki so obema dragi. Tvoj rod pri jaslicah kleči, o z njim ostani, dete ti... S. Sali Poravnajte naročnino za „Domoljuba" za celo leto 1942 čimpreje! Zastopniki! Takoj na delol Obiščite vse dosedanje naročnike in pridobite jih, da bodo obnovili naročnino čimprej za L 1942. Vsak reden »DomoliubGv« naročnik je namreč zavarovan za primer požarne nesreče za 380 lir po doli objavljenem Pravilniku, če plača celoletno naročnino v naprej vsaj do konca januarja. Vsak reden »Domoljubov* naročnik ima poleg zavarovanja še sledeči ugodnosti: 1. za male oglase ▼ »Domoljubu« plača le polovično ceno, 2. Veliki »Slovenčev koledar«, ki je gotovo že dve leti v veselje vsakomur, kdor ga je naročil, dobi za ugodnostno ceno. Pripominjamo še to, da bo »Domoljub« izhajal v nezmanjšanem obsegu tudi v bodoče leto* Vsebinsko pa bo še naprei težil, da se izpopolni, da bo zadostil željam bralcev. Pravilnik, ki doloia izplačilo 380 lir za polarne podpore! I, Vsak »Domoljubov« naročnik, ki vsaj do konca meseca januarja v naprej poravna celoletno naročnino, prejme od uprave »Domoliuba« podporo v znesku 380 lir, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nmajo listnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 380 lir. IL Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor ie vpisan pri poverjeniku, ne glede na, to, kdo je dal denar za naročbo lista. HL Naročniki, ki preiemàjo »list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in po-skrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik - pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto v katerem ga je nesreča doletela. V. Požarna podpora se ne izplača, če tudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: t 1. pogoretcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, sviniaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša možu, čigar žena ie naročena na »Domoljuba«, ali Tiiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, poiorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvaževala. 147.839 lir polarnih podpor je do danes uprava »Domoljuba« že nakazala svojim zvestim naročnikom v nesreči, ko so bili pomoči najbolj potrebni V letu 1941 pa je celo požarno podporo prejelo 14 »Domoljubovih« naročnikov. — Vsi ti naročniki so pravočasno plačali naročn no »Domoljuba«. Ti naročniki so: 1. Šterk Marko, Zagozdec 5, Stari trg ob Kolpi. , 2. Korošec Avgust, Gorjuše 53, Ko-privnik v Bohinju. 3. Kelbel Anton, Boh. Bela 16. 4. Oven Josip, Hrastov dol, Št Vid pri Stični. 5. Jenkole Ivana, Meje 37, Mavčiče. 6. Kranjc Anton, Dobec 22, Begunje pri Cerknici. 7. Obolnar Anton, Šmartno pri L tiji 76. 8. Matoz Jožef, ŠmartnS pri Litiji 76. 9. Hren Jože, Bezuljak 21, Begunje. 10. Ožbald Miha, Smuka 17, Stari log pri Kočevju. 11. Treven Anton, Petkovec 17, Rovte. 12. Novak Franc, Zagorica, Dobrniče. 13. Brodarič Jože, Dragatuš 13. 14. Zeleznikar Ivan, Ig 23. „Nesreča nikdar ne počiva .. zato poravnajte takoj naročnino za „Domoljuba"! U I JOŽE RAZOR j Q2Q) t>ec ne gremo Prebivalstvo Seviije in njene okolice je bilo prepričano, da razpolaga general z velikim številom čet in je ostalo mirno. Kar ni storil z vojsko, je storil 6 spretno radijsko propagando. S tem, da je dobil Seviljo in okolico v 6vojo oblast, je storil narodnemu pokretu neprecenljivo uslugo, kajti preko Seviije so mogle korakati Francove afriške čete dalje na sever proti Badajozu in proti Madridu. Prodiranje tujske legije, marokansiiih čet in prostovoljcev, ki so vedno bolj dobivali značaj redne armade, je imelo več ciljev. Predvsem je imel ta oddelek pod vodstvom generala Yagueja nalogo, da prodre po dolini reke 'l'ago do Toleda ter osvobodi junaške branilce Alkazarja, ki so se ie od začetka vstaje kljub obupnim okoliščinam z brezprimerno hrabrostjo in nezaslišanim prezi-ranjem smrti branili za porušenim obzidjem vojne akademije. Njihovo obrambo je svetovno časopisje poudarilo in naredilo iz nje simbol španskega junaštva. Ves svet je z utripajočim srcem pričakoval, kaj se bo zgodilo z alkazarskimi dijaki, ženami in otroki. Neštetokrat je že komunistično in komunizmu prijazno časopisje poročalo, da je trdnjava padla, da so se hrabri branilci vdali, toda vselej nato je nasprotno časopisje zavrglo te trditve in seznanjalo svet o pravljičnem junaštvu španskih mladeničev, ki so šli rajši v gotovo smrt, kakor pa da bi se vdali sovražniku vere in domovine. »Španija ne bo propadla, dokler rodi take junake!« je končal svoje poročilo Alvarez in ga oddal inozemskim časnikarjem, ki so oblegali glavni stan generala Yagueja ter se trgali za vsako novico iz Alkazarja Toda teh novic je bilo bolj malo, in še tiste silno nezanesljive. Tudi glavno poveljstvo bi jih zelo rabilo, zlasti o stanju oble-gancev. Toda, kako jih dobiti? Bilo je v začetku septembra. Vročina, ki je na visoki planoti srednje Španije zelo občutna, je ' začela rahlo popuščati. Noči so postajale hladnejše. Celo generala Yagueja so imele vsak dan bolj vroče in zagrizene boje. Borile so se spredaj, borile »e ob straneh, borile zadaj. Ozemlje južno od Madrida je bilo nasejano s komunističnimi oddelki, ki so se krčevito upirali prodiranju narodnih čet ter skušali na vsak način preprečiti združitev armade generala Yagueja z armado «generala Va-rele, ki se jo tolkel z juga proti Madridu. Vodja narodno vstaje, general Franco, je vedel, kolike moraln» važnosti je osvoboditev Alkazarja; vedel je tudi, na kakšne ogromne težave bo naletel tisti, ki se bo moral pretolči skozi številne in fa-naiične sovražne oddelke, vedel pa je tudi, da se smo brezpogojno zanesti na tovariša iz maroških bojev, na njegovo vojno sposobnost, premetenost, priljubljenost pri moštvu. Morda Yagueju ne bo uspelo, da bi se pretolkel do Alkazarja. Morda so vojaški gojenci zapisani svoji usodi. Toda tudi v tem prime:ru bo Yguejeva ekspedicija proti To-ledu razbremenjevala veliko važnejšo severno fronto, kjer se je general Mola vedno bolj bližal Madridu. »Komandant išče prostovoljca, ki bi šel po novice o Alkazarju v Toledo,« je prišel povedat Alvarez Grašiču, ki si je pripravljal potno prtljago, kajti na vidiku je bil celodnevni pohod, ki se bo najbrž končal s spopadom. »Se je kdo javil?« »Prostovoljcev jo bilo veliko. Komandant je Izbral — veš koga? Meniha.« »Meniha? Ta pa ni za take podvige.« »Ne bi rekel. Morda je prav on najbolj pripraven. Vsekakor se bo moral boriti z velikimi težavami. _ _ , . , Alvarez je pravilno sklepal. Do Toleda je bilo Se kakih 100 kilometrov, in ta vmesni prostor je bil poln rdečih oddelkov, ki so še vedno izvajali strahovlado nad civilnim prebivalstvom. Menih - Torres mu je bilo ime — se je oblekel v preprosto kmečko obleko in izginil iz tabora. V legiji se je tisti dan veliko govorilo o njem, kmalu pa je njegov odhod spričo drugih razburljivih dogodkov padel v pozabo. Na večer istega dne so prednje straže Yagu-Jeve kolone trčile ob zelo močne komunistične od- roman delke, ki se niso umaknili kakor navadno temveč takoj sprejeli boj. Šele ko so nastopile večje sile, so se komunisti umaknili in z bojem prenehali. Kmalu so prišla poročila, da stoje pred Yaguejevo armado zelo številni in dobro oboroženi bataljoni rdeče milice, ki jo vodi general Ascencio. To poročilo je kmalu potrdil silovit topovski ogenj, ki se je vsul na narodne čete. Obetal se je torei hud boj, ki je drugo julro zabesnel z vso divjostjo. Prva je naskočila legija, toda morala se je vrniti s precejšnjimi izgubami. Sovražnik je bil premočan... Tudi naslednji naskok, pri katerem je sodelovala konjenica in oddelki prostovoljcev, je prinesel le malenkostno napredovanje ob hudih izgubah. Prvikrat na svojem pohodu je general Yague doživel neuspeh. To ga je silno potrlo. Toda z glavo ni mogel skozi zid. Treba je bilo počakati okrepitve, ker je bil sovražnik premočan. Belim je manjkalo zlasti topništva in oklepnih vozil, kjer so imeli rdeči premoč. Beli so se po brezuspešnih naskokih zakopali in Be omejili le na manjše spopade. General Yague je nestrpno pričakoval okrepitve. Bal se je, da ne bi prišel v Alkazar prepozno, na grob, ne pa na slavni kraj zmagat. Tako je čakal pet dni, čakal šest, osem, devet dni. Okrepitev ni bilo. Desetega dne po prvem udaru z rdečim sta sedela Grašič in Alvarez pred šotorom. Alvarez je sestavljal jioročilo in ga sproti oddajal radiotelegrafista, Grašič pa je opazoval gručo kmetov, ki jo na mezgih in tovornih konjih prinašala hrano v taborišče. Zadaj ob koncu karavane je šla zajetna kmetica in s šibo priganjala lenega mezga. Kmetica je pritegnila Grašičevo pozornost. Bila je krepka, velika žena zagorele barve in možate, samozavestne hoje. »Pristna Španka I« je pomislil Grašič. Sprevod z mezgi in konji je prišel mimo Gra-šiča, ki je še bolj pozorno ogledoval »pristno Španko«. Njene poteze so se mu zdele čudno znane. Tudi Španka je postala pozorna na Grašiča in ga v smehu motrila. Grašiču je postalo nerodno. »Kje neki sem videl ta obraz?« se je skušal spomniti. Španka je pustila mezga in ljubeznivo smph-ljaje prisedla h Grašiču. »Torres I« je tedaj zavpil Grašič. Alvarez je dvignil glavo in pogledal na ženo. Buljil je vanjo, dokler tudi on ni spoznal v zajetni španski kmetici — meniha — legionaria Tor. resa, ki je pred desetimi dnevi odšel v Toledo po vesti o alkazarskih branilcih. »Ampak slišite, vi pa 'znate! Kdo bi si mislil, da se pod spodobno obleko častivredne kmečke matere skriva legionar Yaguejeve armade!« »In služabnik božji, menih iz reda bosopetih avguštincevl je pristavil menih in se prisrčno nasmejal. »Ste bili v Toledu?« »Sem.« »Torej imate novice o alkazarskih junakih?« »Imam, a moram z njimi takoj h komandantu, ker so važne in resne. Potem se vidimo.« Torres je z vso spodobnostjo, ki gre tridesetletni ženi, odšel k poveljniku legije. »Grašič in Alvarez sta ga nestrpno pričakovala. »Čuden človek!« je rekel Orašič. »Taki smo mi Španci: biti znamo veliki v hudobiji, biti pa tudi veliki v pokori in kreposti. Večkrat sem že mislil na Torresa. V njem vidim tip Španije, ki je padla, pa hoče vstati in postati velika. Španija je globoko padla, ker se je dala prevarati in premamiti od ljudske fronte. Mi smo prelahkoverni. Verjeli smo ljudem, o katerih smo bili že pred letom dni dobro prepričani, da so komunistični zločini. Verjeli smo jim ko so nam dopovedovali, da so oni osvobodilna fronta Španskega ljudstva. Bili pa so volkovi v ovčjih oblačilih. In špansko ljudstvo ni poslušalo svojih pravih vodnikov, poslušalo je rajši zapeljivce in šlo z njimi v bratomorni boj. Toda iz tega boja bo Spanila vstala spokorjena, velika in slavna.« Torres se je kmalu vrnil in povabil Grašiča In Alvareza v šotor »Bil sem v Toledu. Tja grede je šlo vse po sreči. Imeli so me za okoliškega kmeta, ki pase svojo radovednost ob fronti in me niso nadlegovali. 1 ako se mi je posrečilo, da sem se prerinil v neposredno bližino Alkazarja. Moj Bog! Kakšne razvaline! Videl sem Alkazar pred vojno, videl sem ga zdaj. Človek si ne more misliti, kaj so naredili iz njega. Pravim vam, ogromen kup razvalin, nič drugega. In za temi razvalinami čepe sestradani in obnemogli gojenci, orožniki, žene, otroci, starčki Izvedel sem, da jim je hrana že pošla, da koljejo konje in osle in sc hranijo z njimi. Kmalu bo pa tudi teh zmanjkalo, in takrat bodo morali kloniti pred lakoto.« »To se ne sme zgoditi. Ne, nikdar! Rešili jih bomo!« vpije Alvarez. »Junaštvo alkazarskih branilcev je res brezprimerno. To priznavajo tudi rdeči, ki kljub svojemu besnemu sovraštvu nikakor ne morejo skriti občudovanja do mladih junakov. Vse ozemlje pod gradom so jim že prevrtali ter z minami razrušili poslopje, toda branilci vztrajajo. Kadar vrtajo na enem kraju, se preselijo v drugega. Vsi napadi rdečih so bili dosedaj odbiti s težkimi izgubami. Branilci so celo večkrat izpadli ter pognali v dvijt beg napadalce. Vodi jih polkovnik Moscardo, junak vseh junakov. Sina so mu ujeli v Toledu ter v zameno zahtevali od očeta predajo trdnjave. Oče pa je sina opomnil k dolžnosti, da se lepo pripravi za smrt in. zahtevo po predaji odklonil. Sam sem bil navzoč, ko so ustrelili sina in na skrivaj sem mu podelil odvezo. Alkazarski junaki se še branijo, toda dolgo ne bodo mogli vzdržati. Ce ne pride takoj pomoč, bodo prej umrli od lakote.« Alvarez je stisnil pesti, reči pa ni mogel ničesar. Nizko nad glavami je tedaj zahrumelo veliko bombno letalo in se v enakomernih krogih dvigalo v višino. »Mislim, da je to prva pošiljka hrane za al-kazarsko posadko. Slišal sem komandanta, ki je dal povelje, da se nemudoma napolni bombnik s hrano za Alkazar. Toda da vama povem do konca: nazaj grede nisem imel tolike sreče, kakor prej. Ko grem brezskrbno in ravnodušno po toledskl ulici, naletim na krdelo miličnikov, ki me ustavi in vpraša, kje je bivša sodnijska palača. Povedal sem na slepo nek kraj in že hotel oditi, ko mo eden izmed miličnikov ustavi in reče: »Oho, ta človek pa se mi zdi zelo znan. Seveda, zdaj se dobro spominjam. Kar uklenitega ga, on je namreč Francov vohun, iz tujske legije, po poklicu menih.« Zadelo me je kakor strela z neba. Mravljinci so mi začeli gomazeti po hrbtu. Natančneje sem pogledal moža, ki je to govoril (govoril je slabo španščino), in prebledel. Bil je...« Torres je umolknil. Videti je bilo, da težko pove ime človeka. »Kdo je bil?« sili Alvarez. »Gospoda, dobro se spominjata, zlasti vi, gospod doktor, rdečega majorja, ki smo ga ujeli pri reki Tielar. On je bil.« »On, Vagner?« je zavpil Grašič. »Da, bil je on, in kar je bilo najhuje, spoznal me je.« »Toda kako vas je mogel spoznati, če vas prej sploh poznal ni?« Torres je prišel v zadrego. »Dejstvo je pač. da me je spoznal, in mene so uklenili in zaprli. Zaprt sem bil dva dni in bi bil še danes, če ne bi nastopil vmes slučaj. Na poslopje, kjer sem bil jaz zaprt, je padla letalska bomba in ga razrušila. Oni del, kjer sem bil sam nastanjen, je bil znatno poškodovan. Ko je po-, čila bomba, me je zajela tema in neznosen prah me je dušil v grlu. Vse okrog mene se je rušilo. Ko pa so se mi oči privadile teme, sem opazil, da vrat moje ječe ni več. Odskočile so in ležale na tleh na hodniku. Seveda sem se takoj poslužil ugodne prilike in se $Jlet-nico, kar je v bil v Sikstinski kapeli v Rimu od papeža Benedikta XV. posvečen v škofa. Goriški nadškof je poslal duhovščini okrožnico, v kateri jo opozarja na ta izredni dogodek, ki bo z radostjo napolnil ves katoliškj «vet in izraža željo, da bi tudi goriška nadškoliia .sodelovala pri tem jubileju. Ker hoče, da bi bilo to praznovanje prisrčno in toplo ter bi se dostojno pridružilo proslavi, ki bo v Rimu 13. in naslednji dan 14. maja, na praznik vnebohoda, je imenoval po6eben odbor, ki naj pripravi proslavo na Goriškem. Predsednik tega odbora je generalni vikar msgr. dr. Butto. Ciani 6o: prošt. megr. Pividor, msgr. tajnik kapitlja, msfjr. ravnatelj škofijske Kat. akcije, tajnik Kat. akcije bančni ravnatelj dr. Artu6i in vsi predsedniki ško-lijskih Kat. akcij. — Ker v velikem delu škofije Katoliška akcija do dan« še ni ustanovljena, k pripravljalnemu delu za proslavo papeževega srebrnega jubileja del školljanov ni povabljen. Novi grobovi m Umrli so: v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji najstarejši novomeški obrtnik Adam, doma v Trnjah na Krasu, v Brnu bivši hotelir Frane Lederer iz Maribora. — V Ljubljani so odšli v večnost Jarc Valter Mirko, lesni trgovec Jakob Jan, Terezija Hafner roj. Markolj, strokovni tajnik Vinko Yrankar, uslužbenec Ulaznikove tiskarne Ivan Kemperle. Jelena Kajzelj roj. Sercelj in Marija Erjavec, vdova po pokojnem slavnem profesorju in pisatelju Francu Erjavcu. 7 p Novi grobovi v Gorici. V zadnjem času j« med mestnimi ljudmi v Oorici precej hudo kosila smrt. Noj navedemo samo nekaj bolj znanih oseb, ki so odšle v večnost: Najprej nos je zapustil Jože lug, star 63 let, oče številne družine, ki je bil zaposlen pri pošti in brzo-iavu. Sledil mu je Andrej Ceborin. ki je dočakal 74 let. Po poklicu je bil redar v bivši Avstriji in je živel kot upokojenec. Nato smo pa na en den pokopali gospo Magdaleno šuli-gojevo. ženo^nanegn goriškega urarja, ki jo dočakala preko 90 let in g. Josipa Mušiča, upokojenega blagajnika nekdanjega «Monta«. Slednjega so pripeljal: iz Gorice v Šmartno v Brdih, kjer je bil njegov dom in kjer je želel tudi počivati. Domačini so mu prirólili lep pogreb in mu je cerkveni zbor zapel tildi več toplih žalostink. — Vsem rajnkim naj 6veti večna luč -in naj počivajo v miru! n Sadjarska podružnica v Rovtah priredi na praznik sv. Stefana popoldne sestanek v Rupi na Petkovcu. Pričetek ob 3 popoldne. Vsi sadjarji in posestniki vrtov vabljeni I Vse je ie videl. Stari Krhelj je tako rad pil, da ga je zdravnik resno svaril: »Ali pustite pijačo. ali pa boste oslepeli.« — Krhelj je brez pomišljanja odvrnil: »Eli. star sem že in kar je lepega na svetu, sem tako že vse videl.« Bes je. Konj in osel sta se prepirala, kateri je več vreden. Konj se je bahal s svojim plemenitim rodom. »Kaj to'«, mu odvrne osel, »tvoje bahanje je smešno.' Vas konje bodo avtomobili kmalu uničili, oslov pa bo zmeraj dovolj na Bvetu.« C Iz Tržaške in Goriške pokrajine) Selm bil je živ ... Dvakrat na leto prav posebno oživijo goriške ulice in trgi. To je ob starodavnem sejmu svetega Jelerja, tam s|X)inladi, ko se posehno kupčuje s (temenskimi sadeži, še bolj pa ob svetem Andreju. Osem dni traja živ-žav, od »starega plačat dol «kozi čevljarski itaštelj preko Travnika, ki je kakor veliko vojaško taborišče polno šotorov, kolib in stojnic, pa tja do škofije. Zadaj za trgom in pri ljudskem vrtu pa bleščijo žarnice v vseh mogočih bleskih, hreščijo radiji, tulijo zveri, zvonovi na-bivaio. To so »komedije«, V ponedeljek po sv. Andreju se prične. Goriški oštirji so že par dni prej nastavljali sode in skubli perjad. Vse se je ta dan prodalo. Otroke po vaseh strahujejo očovi: »Priden bodi, če ne, ne pojdeš na semenj in h »komedijam«. Tudi z »mandolatom« ne bo nič!« Pa je mir. Tudi letos so, kakor druga leta, že zgodaj zjutraj pritisnili v mesto pravi sejmarji, to se pravi očetje, gospodarji, po kupčiji. Celo mesto stojnic na obsežnem Travniku kar prevzame «^rišleca, vmes pa gneča in vpitje, da samega sebe ne ču-ješ. Glej ga, tam, ob Neptunovi fontani kriči kramar z avtomobila. V roki drži pečo blaga: »Halo, jnati, oče, tu je pravo blago, še tisto po starem. Kdo da dvesto lir? Nobeden? Pa stoosemdeset?« Krog se veča, kupci se rinejo v ospredje, molče. Oni gori pa se dere: »Naj bo za danes: niti po stoosemdeset, še dvajset manj, še deset manj, Se petdeset manj; kaj prav uničiti hočete mene in moje otroke? Nobeden» Torej za sto lir!« Umeten pot mu stopa na čelo: »Ekolo, za osemdeset dam, j 10- decembra po-kopali g. Josipa Hrovatina, glavnega knjigovodjo prt deželni upravi. Umrl je j» težki bolezni v •>4. letu starosti. Bil je vzoren, vesten uradnik, ki je živel v prvi vrsti svojemu poklicu in svoji družini! Ze pred svetovno von jo je stopil v službo K takratnemu deželnemu odboru in je oslal v deželni službi do svoje prerane smrti. Bil je vnet pevec tn je svojčas živo sodeloval pri znanem goriškem kvartetu. Dobrega, tihega gospoda bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, v lepem spominu. Bog mu daj večni miri Družini in sorodnikom iskreno sožalje. V vsako slovensko hišo tednik »Domoljub«! p Col na Vipavskem. Pri nas smo opravili pred kratkim prav lepo pobožnost: imeli smo tri-dnevnico za naša dekleta. Pobožnost je spretno in uspešno vodil g. Štefan Gnjezda, župnik iz sosednega Podkraja. Dekleta so bila prireditve prav, vesela in so se je prav številno in z vnemo udeleževala. Upamo, da pobožnost ne bo ostala brez sadov, p Nesreča s tremi ponesrečenci. Po »Slovencu* posnemamo: Tovorni avto, ki je naložen s sodi peljal s Trsta v Koper, je zadela poleg Dekanov huda nesreča. Avto se je na cesti najprej zaletel v Emila Mavriča iz Boljunca ter ga podrl na tla, pri naporu, da bi se izognil karambolu, pa je šofer spravil vozilo v jarek, kjer se je prevrnilo. Z avtomobila sta padla dva delavca, ki sta se vozila na sodih, Karel Carniel in Josip Jarc. Vsi trije so dobili pri tej nesreči hude poškodbe ter so jih reševalci zapeljali v bolnišnico. Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« p Nov grob. V Kozini pri Trstu je umrla 85 letna Alojzija Rapotec roj Tance. Rajna zapušča številne in dobro vzgojene otroke in vnuke, katerim izrekamo svoje sožalje. Pogreb bo v nedeljo doma na Kozini. Naj počiva v miru božjem! p Še en nov grob. V nedeljo 14. decembra smo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Pevmi, kjer počiva že njegova žena, g. Fr, Vižintina, nadučitelja v pokoju. Dolgo let je služboval kot voditelj v Renčali. Ko so bili slovenski učitelji premeščeni v notranjost države, je šel tudi on z njimi in je do svoje upokojitve učitelje-val v Lombardiji. Kot upokojenec se je pozneje naselil v Gorici in je tu mirno živel v družbi z nekaterimi upokojenimi tovariši. Pred nekaj meseci je še čvrstega, dobro ohranjenega moža, ki je svojih 69 let krepko nosil, zadela in delno olirò-mila kap. Ves reven je ležal zadnje tedne v bolnišnici. Ker se ni mogel ne gibati in ne govoriti, je bil res vsega pomilovanja vreden. Sedaj ga je božja poslanka rešila mučnega trpljenja. Bil je zaveden nnš mož, dobrega srca in prijeten družabnik. Naj počiva v miru! Sorodnikom, v prvi vrsti hčerki Nežiki, ki je ostala sama, naše toplo sožaljel Kdor rad bere »Domoljuba«, ima najcenejše razvedrilo! p V Bresternici pri Sežani je dne 9. t. m izdihnil svojo dušo 82 let stari ugledni posestnik in dolgoletni občinski odbornik g. Ignacij Skok, Plemenito dobremu možu ohranimo blag spomin, p 1200 obrokov toplih jedi bo razdelila dnevno siromakom tržaškega mesta Splošna zavarovalna družba v Trstu, Uredniška pošta M. P. Grivac, Fara pri Kočevju. Vaši gradbeni naörti so lepi in upravičeni toda v zimskem času jih ai mogoče izpeljati. Vsak prw udaren gospodar to ve. Lahko bi gradili na t« način, toda - podrtijo. Oelasito se /a tozadev-ni nasvet spomladi. gj Kdo je bH Napoleon Dva grška iasopisa sta pred kratkim zopet načela sporno vprašanje, ali je bil Napoleon grškega pokolenja ali ne. Dejstvo je, da je neki grški zgodovinar že davno dokazal, da se je okrog leta 1700 izselil iz Grčije Grk po imenu Kaloineros. Živel je v Maini v južni Grčiji, pa se je pozneje naselil na Korziki. Kalomeros bi se reklo po na»e »dober del<. Ker je bila takrat Korzika italijan-sko-sardinska, je mož prestavil svoje ime v italijansko in se odslej pisal Buona parte. Iz tega je naredil Napoleon francosko Bonaparte. Nekateri trdijo, da je bil Napoleon pravnuk tega Kalome-rosa. Grški pesnik Soutzos je napisal celo himno na »Korzičana iz Peloponeza«. Drugo vprašanje je. če vse to v resnici tudi drži... Rihard Wagner Pri neki skušnji za opero »Valkinx v Bay-reuthu je sedel Richard Wagner na odru ob majhni mizici in režiral. Prizor je predstavljal Hun-dingovo kočo Vrata so se odprla, pevec Albert Neimann je pogledal ven in začel z mogočnim glasom peti o zimskih viharjih. Komaj je zapel nekoliko tonov, pa je začel kašljati ter se je ustavil. Z ognjišča v ospredju se je preveč kadilo in dim je silil pevcu v grlo. Neinmann je stopil k Wagnerju in mu razložil, da pod temi pogoji ne more peti. Wagner je seveda vzrojil. Tedaj 6e je tudi Neimann razjezil in dejal: »Potem napravite tako, da bo ognjišče pelo, jaz pa bom med tem kadil U Učen odgovor Pokojni ameriški predsednik Abraham Lincoln, ki je Uvel v državi Illinois, je večkrat kandidiral za poslanca državne zakonodaje in je sprva tudi večkrat propadel. Pri svoji prvi kandidaturi, ali na svojem prvem političnem shodu je imel Lincoln sledeči izredno kratek, a tudi zelo pomemben govor: »Prijatelji in sodržavljani! Jaz sem preprost Abe Lincoln, pa sem si dovolil postati kandidat za zakonodajno zbornico. Politična načela 90 podobna plesu stare ženske: kratka, pa sladka. Verujem v banko Združenih držav. Verujem v zaščitni lari!. Verujem v sistem notranjih izboljšani in sem odločno proti človeškemu zasužnjevanju. Ce im hočete torej na podlagi te moje izjave dati svojo pomoč in zame glasovati, vam bom zelo hvaležen; če pa ne — pa tudi nič hudega!« Prehitro je obljobil. Ameriškemu milijonarju Jamesu Owbu v Filadelfiji je padla v glavo prav svojevrstna domislica. Za svojo 50-letnico je razglasil, da bo vsakemu, ki nosi ime James kakor on, daroval po en dolar. Obljubo so ponatisnili tudi listi. Na veliko godovnikovo presenečenje se je zglasilo kmalu nad pol milijona Jamesov in vsak je zahteval svoj dolar. Dobre ali slabe volje je moral držati svojo obljubo, pa je za to zaslovel po vsem novem svetu. — Kaj, če bi se enakega spomnil še kateri naših premožnejših Janezov? Uganka: »Ce štiri teleta tehtajo 200 kg. koliko tehta potem star vol?< tako se je norčeval nek gospod s kmetom na sejmu. — Stopite na tehtnico in koj bova njegovo težo razbrala,« odvrne kmet. Tolažba. Stari Jaka je prišel k enookemn Grogd, ki je ležal v zadnjih vzdihih. Tako ga je tolažil: »Tebi je dobro, ker boš zatisnil samo eno oko.« Pomota. »Koliko stane pri vas soba s posteljo?« — >To se ravna po legi.« — »Jaz ležim navadno na hrbtu.« Pametno. Teta. ki se pripravlja na vlak: »No, otroci, zdaj je pa že prepozno, čez deset minut se vlak odpelje. Ostati bom morala pri vas.« Mala Olgica: >Knj še, očka je nalašč porinil kazalca za pol ure naprej, da bi ne zamudila vlaka.« Pri vojakih. Podoficir: »No, kaj pa tako ogleduješ to meso?« Novinec: »Pokorno javljam, da so to same kosti.« Podoficir: »Mar si ie kdaj videl vola brez kosti?« Novinee: »Ne, pa tudi vola bres mesa še nisem videl.« Zavarovanje proti debeluSnosti so zadnji čas uvedle nekatero ameriške zavarovalne družbe. 250 milijonov Irankov je namenila francoska vlada v Vicbyju za obnovitev del pri petrolejsliiti črpaluih napravah v jugovzhodnih francoskih po- krlliVse"'zaloge riJa -e la,,ielli|a v 6Vrho preprečitve naraščanja cen turška vlada. Teden narodnega varfevillja Je priredila v decembru Turčija. Prebivalstvo so pozvali, nuj ne varčuje le z denarjem, temveč tudi z živili iu drugimi potrošniškimi predmeti. Posebne tečaje ia ovčje pastirje so priredili v Posarju in Lotaringiji. Prisilno oddajo jajc je s 1. decembrom predpisal kmetovalcem švicarski prehranjevalni urad. 7 odstotkov ne sme presegati običajni dobiček v trgovini v Španiji. Kar je več, vzame trgovcu država. 175.000 km prehodi Človek v življenju, torej od otroških let do svoje smrti, je nekdo izračunal. Prihodnje leto bo 2000 let, kar se je rodil veliki zgodopisec Tit Livij. V Italiji pripravljajo v ta namen primerne proslave. Izključno pravico za postavljanje in obratovanje radijskih postaj v Grčiji je dobita nemška družba Telefunken. KRATKE 9,935.251 din so poslali od septembra naprej v Nemčiji zaposleni srbski delavci. 2 milijona M fina je v letu 1941 pridelala Madžarska. Znova in v znatni meri so morali zaradi na-rastle draginje zvišati vse plače na Grškem. Za novega švicarskega državnega predsednika je bil te dni izvoljen 50 letni zavedni katoličan Filip Etter. Iirai »Daljni vzhod« hočejo Japonci črtati iz vseh besednjakov, službenih ali neslužbenih objav in govorov, piše DNB. Eden najbolj rnanih slikarjev v Nemčiji Ernest Kretschmann je umrl pred Sebastopol je m. 100 let je minilo, odkar se je pojavil na ulicah severnoameriškega mesta Filadelfije prvič po tračnicah vozeč tramvaj. V kratkem bodo otvorili predor pod reko Maas na llolandskem. Predor je dolg 1900 m, od tega odpade 550 m na rov pod vodo. 10.000 postrvie so spustili te dni v Baltsko morje; prvi poskusi, da bi se sladkovodne ribe privadile slani vodi, so se obnesli. Silna eksplozija je Bastala v ameriški tovarni granat v Burlingstomu; mnogo ubitih in ranjenih. Na Dunaju je preminul 85 letni generalleld-maršal Edvard baron Böhm-Ermoll, znan ludi Slovencem na ruski fronti iz prve svetovne vojne. Nore odredbe ia varstvo drniine je izdala Irancoska vlada. Češke kronske dragocenosti (Vadavovo krono. žezlo in državno jabolko, kronanjski križce in meč sv. Variava) je prevzela Nemčija pod svojo zaščito. O novem nafinn zdravljenja jetike s pomočjo »električnega bombardiranja», poročajo iz italijanskega Milana. Promet so te dni otvorili Franroii na prvem delu nove transsaharske železnice na progi Bu— Afra—Colombe—Rehar—Kanadža Prvi del je dolg ISO km, celotna proga pa bo obsegala 18C7 kilometrov. Zaradi pomanjkanja mesa in premoga so poklali večino živali pariškega živalskega vrta. Zdaj nosijo pariške dame razne torbice iz levjih, ti-grovih itd. kož. Za 30.000 lir Je bila te dni prodana na dražbi Napoleonova ura. Zaradi pomanjkanja stanovanj v bolgarski prestolnici Sofiji, so avtomatično podaljšali do«lej veljavne najemninske pogodbe do 1. junija 1942. Spel je bil ukinjen poštni promet med Bolgarijo in zasedenim delom Francije 48 stopinj pod ničlo je kazal te dni toplomer na Laponskem. Za 100 gramov so «manjšali dnevni obrok kruha v Bolgariji. 85 jezikov ina Češki duhovni svetnik Alojzij Koiidelka iz Prage. Gospod je praznoval te dni 80 letnico življenja. ČLOVEK IN ZDRAVJE Kratkovidnost se giri Statistike kažejo, da ljudje od dne do dno postajajo kratkovidnejši in si morajo vedno boli pomagati z naočniki. Tako nosi v Združenih državah več kakor 45 milijonov ljudi naočnike — kur je vsekakor lepa številka. Na Japonskem je kralkovidnežev okoli 20 milijonov, v Nemčiji pa kakih 1« ali pa še kaj več. Na splošno se opaža, da je odstotek kralkovidnežev manjši v deželah, kjer prebiva romansko prebivalstvo, dočim je drugod tu odstotek precej večji. Posebno nagnjenje do kratkovidnosti kažejo Germani — zlasti Nemci — in pa Japonci. Znanstveniki si še niso na jasnem, kaj je temu prav za prav vzrok. Eni pravijo, da povzroča to kratkovidnost posebni ustroj očesa, drugi pa zopet trdijo, da je temu krivo moderno življenje. To zadnje menda ne bo držalo, ker moderno danes živijo vsi. Toda naj bo temu tako ali tako, po drugi strani pa ima tudi ta kratkovidnost svojo dobro stran. Pravijo, da so kratkovidni ljudje za dela, ki zahtevajo večje natančnosti in točnosti mnopo bolj pripravni in spretni kakor pa drugi, ki vidijo normalno. Kvas proti infliienci V živih slanicah so snovi, ki imajo dve nasprotujoči si nalogi: dovajajo kisik in ga odvajajo. K tem snovem spada tudi glutation, ki je posebno važen za dihanje in razstrupitev telesa. Tudi obsevan, posušen kvas piva, ki ima že proces vretja za sabo, vsebuje glutation v večjih množinah, 'la kvas je obenem bogat na vitaminih. Švicarski zdravnik von Deschwanden je preizkusil učinek pivskega kvasa med zadnjimi zimskimi vajami švicarske milice. 4500 možem je vsak dan dajal po 5 g kvasa. Pokazalo se je, da ni med njimi nobeden težko obolel za influenco ali angino, čeprav so se vežbali v najslabših vremenskih prilikah, dočim je med ostalimi bilo več težkih primerov. Ce so pa bolnikom k vsakdanji hrani dajali tudi obsevanega kvasa, so veliko prej ozdraveli. Razlaga je ta. da obsevani kvas pojačuje obrambne sile organizma. * To je idraTnikova nesreča, da njegovih nalog tako pogostoma ni mogoče postaviti čisto natančno in da jih tudi jasno rešiti ni mogoče, nadalje je to njegova nesreča, da pogostoma ne ve, koliko je sam prispeval k razvoju bolezni in koliko je prispevala narava. — Sonderegger. Najnižji svoki. ki jih Se čuje človeško uho, sestoje iz 16 zračnih nihajev, najvišji pa iz 16.3M. Srce, najboljši motor. Koliko napora in kako veliko delo izvrši srce, nam pokažejo te številke: srce, ki je koinaj veliko kakor pest, izvrši vsak dan delo 16.2M)kg metrov, to je delo. da se dvigne l6.2S0kg en meter visoko ali pa da dvignemo I Kg 16 kilometrov v zrak. V eni minuti gre skozi srce 6 litrov, v enem dnevu 10.000 litrov, v enem letu 3.5 mili/, in v 70 letih 250 milijonov litrov krvi. Majhni otroci bi morali bili te ob sedmih v postelji, šolski otroci ob osmih, dvanajst do petnajstletni otroci pa vsaj ob devetih. Barvna slepota je pri modrookih ljudeh baje zelo redka. Pljuča tehtajo pri moškem 1/37, pri ženski pa 1/43 telesne teže. Na dve stvari moramo paziti: Prvič, da pomagamo. drugič, da ne škodujemo. Zdravilna umetnost ima tri predpostavke: bolezen, bolnika in zdravnika. Zdravnik je samo služabnik zdravilne vede. Bolnik pa se mora na njegovi strani boriti zoper bolezen. Izračunali so. da sestoji človeško telo ir. tehle sestavin v odstotkih: miSIčJe 41.8, okostje 15.0, črevesje 8.9, možgani 1.9, koža 6.9 in mast 18.2Vi. V vročem iraku število dihov prav tako naraste kakor po zvišanju telesne temperature v vročici. Progresivna paraliza (omehčanje možganov) Je pred vsem bolezen mož. Na sedem moških pa-ralitikov prideta komaj dve ženski. »Kaj godrnjaš?« se Je oglasil Hudopisk na klopi. »Godrnjati bi moral la Jaz, ker si tako grdo kalil nočni miri« »Jaz?« se je čudil MataJ. »Smrčal si, kakor bi žagal skalo!« ie Je pritoževal berač. »Zbudil ei me vsak čas, smrčuljl« »I, pa bi me bil malo potresel in me opomnil: Matija, ne smrči no tako, da bom mogel •patii« »Saj sem te dovolj mikastil za ramo, pomagalo pa ni niči« se je Jezil Hudopisk. »Ponehal ei vselej le za malo časa, potlej si pa vlekel dreto le šo huje. Slabo sem spal pri tebi, slabo!« »Ne zameri mi moje nerodnosti, Andraž, saj nisem smrčal nalašč. Sicer spim čisto tiho in pohlevno kakor maček.« »Saj dì bil ie! venkaj na svisi! in se zaril v listje ali seno, pa sem se bal, da se ne nabodem na kakšne vile in da mi ne pade pol tvoje vegasle strehe na glavo. In malo preveč sem likotal včeraj. Boli me betica!« »Mene pa nič, Andraži« se Je pohvalil Ma-tajev Matija, že v coklah. »Ti nisi pil toliko.« »Veš kaj? Stopi doli k glavo v vodo, pa ti odleže. Dimko in zavrem mleko.« >1,0 srečno kuhaj, Matijec, jaz si pojdem pa res hladit bučo. Kje pa so moje cape?« potoku In pomoči Jaz pa pomolzem Watajen Matija je ležal na lieh, Dimka pa se je mirno pasla in včasih topo pogledala svojega gusjmdarja. Mataj je odropotal s svojimi coklami v vežo ln obema prinesel posušeno obleko. Napravila sta se in Hudopisk se je šel zdravit. Vrnil se je kmalu, ves zaripel v glavo; brisal se Je v rjuho, godrnjal in vzdihoval. . Po zajtrku je vzel Hudopisk svoj slamnik, palico pa malho in se obrnil k Mataju: »Zdaj moram v Zaplano, pollej pa po leskovke in mačjo kost, Matijec I Adijo!« ,„ »Pa ne da bi mi Jo popihal, Andraži« se Je zbal Matajev Malija, ki jo dvomljivo gledal pro- sjaka. . »Nič se ne boj, prav gotovo se vrnem popoldne!« je obljubil Hudopisk, že na pragu; mahnil mu je z roko in odšel svojim potem. 6. Ris. Matajev Matija je ob podboju gledal za beračevim slamnikom, ki se je zdajinzdaj še pokazal izza jelšja in rakitovja vzdolž potoka. Nad tiho dolinico je lesketalo jasno junijsko Jutro Mirno, svečano so strazile visoke hoje in smreke bližnjega gozda divje razpokane pečine in sivotne skaline v dolgih ranih sencah Naokoli so zeleneli smaragdni holmi, tuintam okriti s temnim lesovjem; za njimi so sinjevale strmovite gore v prenežnein hlapu pod ponosnim zaklonom ledenih orjakov. Počasi se Je majal Matija proti svojemu vrtu. Lesena ograja, nagnita, trohla, ulomljena, je na več krajih žalostno čepela postrani. Pod jablanami in hruškami, opreženimi z lišajem in mahom, sta se šopirila robida in glogje. Osat in kopriva, divja kamilica in pasje mleko, smolika in metalica, gadovec in odolin, podponec in mlečki, čemerika in stoklasa — sama glota, trava in plevel so bohotno rasli po gredicah in potih in dušill nekaj obupanih zeljnatih glavic in nekaj klavrnega fižola. »Plevela je malo preveč!« Je umoval Matija. »Pa kaj pomaga, če ga izrujem, ga zraste v kratkem še več. Zdaj pa grem Dimko past.« Coklal je k bornemu hlevu, odrinil vrata brez kljuke, nagnil oglato glavo in stopil k svoji kra-vici. Crnordeča buša je bila majhna, slabotna, navidezno skromna in pohlevna — toda Teleba-novci so trdili, da je ni tako poredne, razuzdane krave nikjer na veem božjem svetu ne, kakor je Matajeva šavra. Zlasti urnogolke Telebanovke so rade polagale Dimki vsa grda svojstva goveja na suha rebra; oponašale so ji, da je požrešna, jalova, jjotuhnjena, lahkomiselna, divja, hudobna, bodljiva, bezljava. Opravljale so jo, da je zanikrna kakor za molžo, tako za vprego in mesarja. Cim bolj pa so sosedje črnili njegovo gavro, tem rajši jo je imel Mataj. Večkrat se je moško potegnil za čast obrekovane govedine — pa so se mu le smejali in natolcevali kravišče še huje. Dimka je pozdravila svojega gospodarja z zamolklim mukanjem. »Dobro jutro, Dimka I« jI Je odzdravil prijazno in jo počohal med zakrivljenima kratkima rogovoma. »Ali si že tudi pokoncu? Pridna, Dimka! Pa pojdi malo z mano venkaj, da ti ne bo dolgčas na samem I« Odvozlal ji je debeli konopec in jo gnal pred kočo na grič. Vrv si ie omotal okoli levice, legel v travo ln zrl doli v vasico. Mirno in tiho Je samoValo Telebanovo, kakor b| bilo vse pomrlo tarn doli. Le včasi se je oglasil petelin, so zakokodakale kokoši. Lesene bajte, krite z orjavelo slamo, postavljene križkraž ob potoku, so radovedno gledale iz zelenja v mladi dan, kakor bi pričakovale, da dožive po tolikih letih vendar že enkrat kaj novega. Vaščani so bili odšli na delo. Po polju, po oranicah, med kozelcl se je tupatam zasvetila bela srajca. Daleč z doma Telebanovci niso hodili radi. Nerodna, tegotna pot je vodila iz tega zapuščenega zali rib ja. Po leta in leta ni bilo semkaj nobenega tujca, nobenega hribolazca, nobenega kolesarja, niti kakega krošnjarja. Vsako leto nekajkrat so gnali Telebanovci svojo živino na sejem v oddaljeno Zaplano; tja so hodili tudi v cerkev in si nakupovali vsega potrebnega, česar jim nista mogli dati njiva in hosta. O življenju in novodobnem napredku modernega sveta niso imeli nepokvarjeni hribovci niti najmanjšega poj- ma. Životarili In kmetovall so v svojem gorskem zakotju prav tako kakor njih dedi in pradedl, Čudovito trmoglavo so se podpirali v prastari za-bitosti in pazili strogo, da se ne bi kdo izmed njih vendarle kod nalezel sumnih novotarij, ki so včasi_ kaj slišali o njih in ki so se jim zdela samo lažnive pravljice in bajke iz devete dežela, Kakor časnike tako so zaničevali tudi poučne knjige Družbe sv. Mohorja. Pratika jim je bila edini vir vse modrosti in učenosti Matajev Matija je ležal na tleh, se upiral ob' komolca iji mežikal v soncu. Dimka so je mirno pasla, včasi topo pogledala svojega gospodarja, močno zasopla in zopet mulila rosno travo. V hosti so prepevali kosi in se oglašale kukavice, Mataj se je leno iztegoval po zemlji in ni mislil ničesar. Nekaj časa se je Dimka dostojno vedla n« paši. Hkrati pa je privzdignila glavo, sukala oči, zasopihala in poskočila v stran. Konopec se ja odvil z Malijeve roke in krava je s povzdignje« nim repom zbezljala po trati proti vasi. »Počakaj, Dimka, stoj, Dimka!« je kričal Ma-taj in se skobacal na noge. »Nikar mi ne sili doli On je skočil za njo ioda na sredi griča se je •votaknil in težko telebml na tla. Kakor srednjeveški vitez svoj meč, tako je Mica oberoč zavihtela svojo prekljo. v vas, koder so sami tvoji sovražniki I Nazaj, Dimka!« Ali svojeglava Dimka ni marala za te dobrohotne opomine. On je skočil za njo, toda na sredi griča se je spotaknil ob kamen in težko telebnil na tla. . Begunka je bila kmalu v vasi. Pred bajto ob-vdovele Kobacajeve Mice so bila vrtna vratca odprta in predrzna buša je smelo lomastila na tuj svet. Kobacajeva Mica je bila vsa mrtva na salato berivko, ki jo je negovala malone na vseh gredicah. Pa tudi Dimki je bila jako po godu; slastno in hlastno jo je začela hrustati s pravo kravjo po-žrešnostjo. Vendar se ni goslila dolgo. Mica Koba-cajka, drobna, krivogleda ženica z zakrivljenim nosom, s širokimi, tankimi ustnami in z ostna-tim obradkom, je kmalu uzrla kosmato grešnico, »Matajeva šavra, oh, oh!« je kriknila, se prijela z obema rokama za pisano, pikasto ruto, zavozlano na tilniku in se podvizala na vrtec »Le čakaj, mrha zanikarna, nemarna! Mi ne greš? Jai ti jih že dam, jaz. Oh, moja berivka, moja be- nVk'lzruvala je medpotoma dolgo fižolovko iz rjave prsti da bi kaznovala bušo. Zdajci je prisopihal tudi Matajev Matija na kraj nesreče in proseče P°VS' MTcaglaKobacajkal Kaj hočeš moji ^Srdita vdova pa je cvillla ^ berivke se je lotila, nesramna pntepenkal Ubijem " j°»0h, Mica Kobacajka, prizanesl moji Dimkif Dimka, reva, včasi tudi rada sne kaj dobrega 1 Ne Zam večji strmini. V začetku naj te zanima spodnji, ki se spušča bolj po blagem smučišču. Se enkrat si ga oglej: nogi drži skupaj, peti sta na smučeh, kolena je lahko potisnil naprej, ves je nagnjen naprej in se drži prožno. Največji sovražnik dobrega smučanja Je krčevito držanje telesa. Tudi pokončno ali navpično držanje je napačno; pri smučanju navzdol se moraš vedno nagniti naprej. S palicami si nikar ne pomagaj. Tudi roki morata bili sproščeni, v komolcih malo ujjognjeni ii» rahlo razširjeni. Tako je najlažje lovili ravnovesje. Palice drži lako, da ostaneta vedno zadaj. Pri nagibu telesa pazi, da ne boš dvigal pela. Stopala morajo vselej počivati na smučeh. Dejal boš, »dovolj teorije I« Poskusi torej fe enkrat in Se desetkrat. Postopoma izbiraj daljše 6tnuke in tudi bolj strme. Ne smučaj samo naravnost dol, temveč tudi poševno. Pomni, da mora biti pri poševnem smuku vselej tista smučka spredaj, ki Je bližja strmini. Imenuje se krmn-rica. Tudi pri smuku naravnost potisni vselej eno nogo za pol čevlja naprej. Tako boš' stabilnejši. Kdaj pa kdaj si oglej svojo Binučino. Ce je široka, bodo ljudje rekli, da smuča» kot »avtobus«, kar Reveda ni lepo. Potrudi se že prve dni, da bo smučina ožja. Iz dneva v dan se vadi, da bi postal v smuku varnejši in stabilnejši. Za vajo smučaj zdaj v visokem, zdaj v nizkem prežanju in poskusi tudi z zibanjem telesa gor in dol med smukom. Ko si se odvadil padali, si postavi novo nalogo: ob smučini zahodi v sneg vejico in jo skušaj med smukom pobrati. O tem, kako «e učiš Binuških lokov in prav posebej o kristijaniji, pa prihodnjič. Veliko sreče i smuki U- U. Jamnik Pavle je kmečki fant, gimnazijski osmošolec, ki kot inštruktor pomaga Jevšcvar-■ievemu Berteljnu pri učenju in dobiva zato nruno. Bertelj je tretješolec in se bolj s težavo uči. Več veselju ima do praktičnih predmetov, za jezike in za slovnico pruv mulo. Pavle mora veliko potrpeti. Ze davno bi odložil inštruk-cijo, če ga ne bi pri Jevševarjevih nekaj zadrževalo. Vselej, kadar zaklene zledenelo sobo, zatlači roke v žep in stopi na vlažno ulico, vzdihne ob misli, da se bo moral spet eno uro zainan mučiti. Pa kljub temu si mora vselej priznati, da komaj čaka tistega trenutka, ko oo spet odrinil majhno, skrito kljuko in stopil v temno predsobo, kamor se že sliši veseli smeh Jevševarjevih deklet, glasno vpitje obeh fantov, vmes pa tu in tam odločna, nekoliko nervozna beseda gospoda Jevševarja, ki hodi od najmlajšega Milana do starejšega Berteljna, od Berteljna do najstarejše Mici, od Mici preko Pepce in Marjancc k najbolj'živi in ne-ugnani Lidiji, pa se mu nobeden ne zdi pripraven, da bi nanj stresel svojo vsakdanjo jezico, ker se inu eden bolj dopade od drugega; končno se sprijazni z mislijo, da je treba potrpeti, da se vrne soproga, gospa Minka. Nocoj je odrinil kljuko še nekam bolj nestrpno kakor navadno. Bil je večer pred zadnjim dnem v šoli. Jutri se bodo začele božične počitnice. Domov ne bo šel, ker nima denarja za dolgo pot. Tukaj pa tudi ne mara ostati, če ga ne bodo izrecno pridržali. Tega si zelo želi. Ves dan je mislil samo na to. V duhu si žo predstavlja božični •*ečer sredi prijazne Jevševarjeve družine, pod virstvom skrbne, ljubeznive gospe Minke, ki neutrudno hodi od kuhinje do stanovunjskih sob, od tukaj spet nazaj v kuhinjo, pospravlja, prenaša, urejuje, svetuje, razsoja spore 'med dekleti in strahuje Berteljna, ki se v svoji prešernosti tu pa tam spozabi in nabije mlajšega Milana. Kako lepo bi bilo. preživeti božični večer v tej družini, kakor domač med domačimi, kot brat med brati! V predsobi razgraja Milan, »Gospod Jamnik, ali boste na božični večer pri nas?« ga sprašuje mali porednež. Pavle je v zadregi in ne ve, kaj bi odgovoril. Vraja sobe se odpro iu vesel Lidijin smeh ga pozdravi. »Živijo!« vpije Lidija, ko ga zagleda. Marjanca se krega z Berteljnom zaradi dr-«alk, Mici igru na klavir, Pepca sedi negibno in hladnokrvno pri oknu kot vaška svetnica ter zdaj zdaj nekaj zagodrnja. ' Milan sitnari naprej in sprašuje Pavleta, ali bo ostal za božični večer pri njih. »Seveda, kaj še sprašuješ, sitnoba!« ga po- 'dÌ "lmennUnoV«a' vpije Mici. »Naredili bomo ibor in peli ätirigfasno. Lidija, ti boš pela so- pran, jaz alt, gospod Jamnik bo basist, Stanko pa tenor.« Stanko je bil namreč Micin zaročenec. Pavle je srečen. Torej bo preživel božič v krogu prijazne družine in ne bo prezebal doma na stanovanju ob kupu šolskih njig. Vsi so bili dobre volje, le Pepca pri oknu je godrnjala nekaj nerazumljivega. V sobo je stopil gospod Jevševar in naredil red. Bertelj je pospravil knjige, odšel v sosednjo sobo ter se pripravljal na spraševanje. Tudi Marjanca je vzela slovensko Čitanko in šla v kuhinjo učit se pesmice. Za njo je tekel Milan in jo na vso moč nečesa prosil. V sobi so ostali gospod Jevševar, obe starejši hčerki in osmošoleo Jamnik. Lidija je navdušeno pripovedovala o svoji službi, ki jo je pred kratkim dobila. V kemični tovarni ima dobro plačano mesto uradnice. Delo ni težko, in tudi družbo ima. »Kakšna pa je ta družba?« sprašuje Jamnik Lidijo. >Ni bogve kaj. Lahko celo rečem, da je slaba.« >Pa se ne bojite, da bi se od nje ne nalezli kaj slabega?« jo je na pol resno, na pol šaljivo opomnil. »O ne!« je naglo zatrdila. »Jaz poznam življenje in se nimam kaj bati...« Oče se je ob teli besedah zjezil in rekel Lidiji, naj bo tiho, Jamnik pa se je dvomeče nasmehnil: »Ne vem, če ga poznate... Rekel bi, da ga ne.« »Ni res!« je protestirala Lidija. Prišla je gospa Minka in razlila s svojim nastopom po sobi ono tiho, notranje občuteno srečo, ki jo more dati svoji družini le ljubeča in skrbna mati. Lidija ni vedela, kaj bi počela od razposajenosti. Nataknila si je na glavo Jamnikov klobuk, se pogledala v zrcalo in zavpila: »Poglej, mama, kako mi pristoji!« »Pa res! Veste, gospod, Jamnik, vi imate prav take oči kot naša Lidija, samo da so vaše lepše.« * , , j i i • Jamnik je zardel do ušes in ni vedel, kaj bi rekel. Mici je pripovedovala najnovejše o Puharjevi Rozki in se na vso moč zgražala nad njenim vedenjem, dočim jo je Lidija prav vneto zagovarjala, samo zato, da ne bi pogovor zastal, če bi ji potrdila. . . ,, Tako je tekel pogovor naprej, dokler ga ni Milan spet kje pokronal, kar je gospod Jevševar komaj čakal, da je stresel nanj svojo jezico, ker pri dekletih ni našel polnega razumevanja. In tako je tekel pogovor naprej, motil ga je le tu in tam Milan. Tiha sreča je vladala nad družino. Ljubeče materine oči so ji dajale njeno vsebino, slonela je na preizkušenih in delavnih ramenih očeta. Jamnik je zavidal otroke, ki uživajo lepo družinsko srečo. Mislil je pri tem nase Le redkokdaj ima priliko, da je sam deležen družinske domačnosti v rojstni kmečki hiši. Zato je vesel, če se je more nauziti vsaj drugje, vsaj pri Jevševarjevih, in se pri tem spominja i na one srečne čase, ko je tudi on ko otrok pod domačo streho skakal iz kota v kot pod skrbnim in ljubečim nadzorstvom mate- rinlKa°kor da bi uganila njegove misli, je gospa Minka vprašala: , . »Saj boste čez počitnice tukaj ostali koine, gospod Jamnik? Veselilo nas bo, če boste preživeli božični večer v naši družin .« .. »Bom ostal, gospa. In če vam ni neprijetno, se bom vašemu vabilu odzval.« Milan je zavrisnil od zadovoljstva kar je imelo za posledico, da ga je očejnapodil v ko-hinio česda se ne zna vesti v družbi olikanih ljudi' Lidija pa je porabila to priliko in zopef napeljala pogovor na svojo službo, o kateri je vedela* povedati toliko in toliko zanimivilf stvari. Tisti večer je Pavle Jamnik šel domov s prijetnim razpoloženjem človeka, ki ima kljub vsemu vendarle neko zatišje, kamor se umika ob najhujšem. Stanoval je izven mesta ob vznožju Golovca. Pot je bila precej dolga in hlatna. Pihati je začel južni veter in kvariti belo pobarvano sliko narave. Mokrota, ki jo je pri Jevševarjevih pregnal iz raztrganih čev« Ijev, mu je zopet silila skozi in mil povzročala neprijeten občutek. »Srečen, kdor ima suhe noge!« si je mislil in čofotal po blatu. Končno so mu misli obvisele na božičnem večeru, ki ga bo preživel pri Jevševarjevih. Naslednjega dne je prišel h kosilu kakor po navadi. Po kosilu stopi k njemn gospod Jevševar z dvema zavitkoma v roki. Jamnik začuden pogleda. »Gospod Jamnik, vzemite to skromno da< rilce! To je za vas (tu mu izroči zavitek, v ka< terem je bila nova kravata), te sladkarije pä boste dali vašim nečakom, ko boste prišli doi mov.i V Jamniku se je nekaj zrušilo. Znstrmel jo v Jevševaria. Torej so se premislili in se ga hočejo znebiti I Takoj nato pa se je znašel, ae Rrisiljeno prijazno zahvalil in spravil darila, jegove sanje so bile z enim samim sunkom pokopane. Še isto uro je stopil k znancu in ga prosil na posodo denarja za vožnjo. »Neumen sem, ker se vtikam tja, kamor ne spadam!« je premišljeval na vlaku. »Kmečki fant ne spada v, gosposko hišo.« Ob grenki misli, da je bil v svojih najglobljih čustvih izdan in izrinjen, je utrujen /asnal Zbudil se je že blizu domaČe posta e. zaspal. Z.Uuuii = j „.„„«it» in uravnovesila. zemlji, ic "o ""-------- - rinila. Zemlja ga ne bo izdala. Pavle Jamnik še poučuje prl Jej&varj, toda ostal e samosvoj in se posve,. zemlji, iz srečo. 91 00025323482348482353234823534848235348535323482323535348535353232323534823235348232353532348484823535323485391488948 Palestinsko pristaniile Jaja. Betlehemski zvon vabi. Pred cerkvijo Kristusovega rojstva v Betlehemu. Notranjost cerkve Ki Uusovega rojstva. Pastirsko polje pri Betlehemu z razvalinami samostana. Jaslice kmelkega fanta iz Depale vasi. / Palestinska pokrajina. 6e nekaj ur in ubrani glasovi betlehemskega i von a se bodo razlegali nad gosto strnjenimi hišicami starodavnega Davidovega mesta in preko samotnih pastirskih poljan pod mestom. Slovesno bodo oznanjali rojstvo Kristusa, Zveličarja sveta. Tisoči in tisoči bodo od blizu prisluškovali milim glasovom betlehemskih zvonov; milijonom, ki ne bodo tako srečni, bodo na sv. večer radio-valovi prinašali svečane zvoke teh zvonov preko širnih morij in zasneženih gorskih vrhov v toplo zakurjene domove ter jim budili spomin na sveto-nočne dogodke. Tako rade hite o božiču naše misli v Betle-hem, rojstno mesto Gospodovo, rojstno mesto krščanske vere in omike. Ob betlehemskem vodnjaku. Prizor iz betlehemske ulice. Kdor hoče obiskati Betlehem, potuje Iz Jeru. zalema proti jugu. Peš doseže mesto v dveh urah, z avtom v petuajstib minutah. Pokrajina med Jeruzalemom in Betlehemom Je ena najbolj slikovitih v Palestini. Pot vodi od Jatskih vrat naprej mimo globokega Sultanove^ ribnika, v majhno, prijazno Hinamsko dolino. Na levi mogočno kraljujejo razvaline Herodovega gradu in prijazni Sionskl grič z veličastno cerkvijo Marijine smrti. Iz Hinamske doline, ki jo v sv. pismu predstavljajo kot podobo pekla, ee cesta polagoma dviga. Nekaj časa pozdravljajo potnika še razkošne vile bogatih Jeruzalemčanov, kmalu pa postane svet pust. Ob cesti rastejo po- samezne oljke, smokve, mandeljni; takoimenovani Iclahi obdelujejo borne njivice, ki so ograjene ■ kupi kamenja. Kjer doseže cesta najvišjo točko, nekako sredi pota, je starodavni studenec sv. Treh kraljev, nekoliko naprej trdnjavi podoben grški samostan Mar Klias. Za samostanom se odpre nepopisno lep razgled na Betlehem in okolico. Na dveh po. ložnih gričih so razgrnjene svetlobele hiše; tesno H' pritiskajo druga ob drugo, pod njimi pa so nakopičene umetno zgrajene terase, posajene z oljkami, amokvami in vinsko trto. Na najvišji točki sloji častitljiva cerkev Kristusovega rojstva. Zgrajena je nad votlino, v ka- teri je pred 19 stoletji božja Mati povila nebeško Dete in ga položila v jasli. Šestnajst stoletij je šlo mimo te cerkve in burne čase je že doživela, a še stoji in dan za dnem sprejema vase pobožne romarje, ki prihajajo iz najoddaljenejših krajev sveta. Cerkev Kristusovega rojstva in skromna votlina pod njo sta pozorišče ganljivih slovesnosti, ki se vsako leto na praznik Kristusovega rojstva vrše v Betlehemu in ki privabijo tja ogromne množice vernikov. Sveti večer in Betlehem I Prvega ni brez drugega in drugega ne brez prvega. Srca in duše vseh kristjanov se srečavajo v duhu na sveti večer v Betlehemu pri Božjem Detetu. 00010102000290022353010102020100020201000202010001000100 t Stran 12. Hvala vam za pojasnilo, Stivar. Ce bom potreboval io kakšnega pojasnila, vas bom ie poklical. Za sedaj labko greste.« Janko je bil silno presenečen nad tem, kako je Slivar inai opravičevati svoje poznanje otoka. ko si vanjo vstopila ti... Valja ni hotela nrti slišati tvojega imena.., zadnje dni.., na koacu pa,, .< ,Na koncu!... je prestrašeno vzkliknila Nadgiè. »Kje je torej?« PovMt s karkalklh planin. Spisat U. De Carnao. ia mu tiho dejal: .... -, - Nekoliko pozneje je deček stekel k zdravniku »Govoriti moram » vami, gospod doktor. Po-svoio kabino gospoda graščaka in kapi- . .7. . . ,__. . 1 _ 111 — „1 l.ab^nn vabite » d...» —---s—r— >■ . . «- tana, nato pa me pokličite. Izmislite si kakršen koli vzrok. Strašne stvari vam moram povedati.« Ko je Janko zbranim povedal, kar je slišal na krovu, so bili vsi silno presenečeni. Naj se zgodi karkoli, Nadgiè ne more ve« od; lašati !.. Previdno je pritisnila za kljuko m počasi odprla vrata. V sobi ie bilo skoraj temno le bledi lunini žarki so padali na Valjino posteljo. K sreči Našje ni bilo videti nikjer. Nadgiè ee je previdno približala postelji in odgrnila zaveso. »Valjaj.. Moja Valja... Oh!« Deklica se je začudena umaknila. Postelja je bila prazna. S tresočo roko je prižgala žveplenko in pogledala okrog sebe. Postelja, kakor tudi vsa soba je bila v popolnem redu. Vse je bilo tako skrbno pospravljeno, kakor da bi tukaj že dalj časa nihče ne stanoval. Deklici se je v bolesti stisnilo srce. Valja ,i ii J® t°rel odpotovala!... 4\ \l Kdaj?... in zakaj?... \J ' ZakaJ je niso obvestili? Ali-pa... Deklica si ni °revidno je taprla vrata, upalr dokončati svoje misli. Odšla je v sosednjo sobo. kjer je navadno spala Našja. Tudi ta je bila prazna in v najlepšem 'redu. Mrzel pot jo je polil in začela je trepetati po vsem telesu... Kaj so pomenili oni koraki, katere ie slišala pred nekaj dnevi? In ona čudna tišina, ki je nato «ledila in ki jo je navdajala s strahom 1... Vrnila ae je v svojo sobo in legla na posteljo... Ak bo sploh še mogla spati?... Strašne misli se ji začele vzbujati. Kljub vsemu prizadevanju 6e fib ni mogla iznebiti. Groza jo je prevzela tako da je' trepetala, kako; da bi imela mrzlico. Stisnila se Je pod .odejo in se Irudila, da bi odpodila od sebe grozni prfvid. Valja leži na svoji postelji, pokrita s cvetlicami. Njen obraz je voščeno bel, oči zaprte. Videti je kakor da bi spala, toda iz tega spanja se ne zbudi nikoli več!... •Valj^... draga Valja!... Odšla si, ne da bi se spravila z menoj. Huda si bila name in jaz nisem mogla k Jebi, da bi se opravičila, da bi ti vse pojasnila!...« Zaman se je trudila, da bi zaspala... Zdanilo se je že, ko je še vedno ležala z od groze široko odprtimi očmi. BiLa je smrtno bleda. Ko se je že popolnoma zdanilo, je za hip zadremala. Nenadoma po so ae na hodniku zaslišali koraki. Deklica «e je hipoma prebudila in pogledala proti vratom, č!?0, «epoff«'.odprla. Vstopila je Našja in se pri-biizata dekličini postelji. Nadgiè je planila pjkoncu. Končno bo le izvedela, kaj se je zgodilo! u "^l*' J"' " J'e vendar zgodite z Valjo?. Je vprašala skoraj brez sape. Zamorka jo ,e divje pogledala in dejala z rezkim glasom: in kar 66 ie mor,k> zeoditi- »Kaj hoče« » tem?... Kje je Valja... Kaj se je zgodilo z n/o?... Hočem jo videti!« 1 »Nikoli več ne boš videla Valje... Nikoli več • •i Razumeš?... Nesreča se je naselila v to hišo, O Našja je okrenita glavo m ei pokrila oči z roko. Nato pa se je zopet sklonila k deklici m f d€'al.aÀll torej še nisi razumela?... Valja spi tam doli pod cipresami...« Nadgiè je vzkrikniia » si pokrila obraz z ro- kam'^Zakaj mi nisi povedala, d» Valja umira?... Cemu si me zaklenila v sobo?... Zakaj mi nisi pustila, da bi se od nje poslovila?... Zakaj?... Nikakor ne morem razumeti... Povej mi vendar zakaj vse to?« , __. »Ničesar več ti nunam pojasnjevati, r« ne prir padaš več tej hiši.« »Ne pripadam več tej hiši? Last Valj ine matere sem in še danes bom šla k njej v Terapijo«, ji je deklica odvrnila z vso odločnostjo. »Ne bo te sprejela. Ze več dni pred smrtjo j« Valja hotela iznebiti se te... Ti ji nisi znala biti dovolj vdana, zato je našla drugo družaSnico.« »kaj vendar govoriš? ... Kaj sem zagrešila? .. Kaj hočejo storiti z menoj?...« je vs* preplašena vzkliknila deklica hi pograbila zamorko za krik), medtem ko se je ta pripravljala do odide. »Fhna, Valjina mati, te je hotela obdržati v svoji službi, toda po tem, kar se je sedaj zgodilo, je to nemogoče. 2e samo tvoja navzočnost bi jt obnavljala bolečino... Saj si iste starosti, kakor njena hčerka... Sklenila j- da te noče več videti... Sklenjeno je bik), da te prodajo... Prodana boš... Si razumela?...« Zadnjep besede je Našja izgovorila s prav posebnim poudarkom. Nadgè je v z trepetala in se zravnala v svoji nočni obleki. . vt . »Prodana?« je vzkliknila polna groze. »Ne, saj to ni mogoče!« Našja se je zasmejala na ves glas. »Zakaj pa ne? ALi misliš, da si kakšna kraljič-čina?... Ali morda zato. ker je na Kavkazu knez vsakdo, ki ima deset ovac?...« Skomizgnila je z rameni in nadaljevala: »Vedi, da si tukaj samo sužnja in na razpolago svojim gospodarjem, prav tako kakor jaz ali katera druga. Nihče te ne bo mogel odvzeti tistemu, ki te bo kupiL« »Toda komu me hočejo prosti, kakor kakšno blago?« je vprašala deklica tresoča se od groze m od gneva. »Komu?... Kako 6i radovedna!... Kdaj je še kdo vprašal za njeno mnenje?... Alt bi rada izbirala? ...« Nadgiè 6e je približala zamorkt. »Lažeš!... Hočeš me 6amo preplašiti. Nemogoče je, da bi Valimi starši storili kaj takega. Preveč so dobri... Povedali bi mi bili... Neresnco govoriš.« »Kakor hočeš. Ti pa ni treba verjeti.« * ,Vem da mi hočeš škodovati. Sovraži* me že od vsega početka, odkar sem prišla v to hišo. Rada bi me pogubila. Hudobna sil... Zamorka pa je vsa divja pograbila deklico za ramena in jo stresla. »Kača!« je vpila in jo divje gledala. »Videla boš, če res lažem... Prav kmalu boš spoznala, če sem te 6kušala prevariti.« V divjem besu je začela pretepati ubogo deklico. Bila jo je po obrazu s pesimi, dokleT se ta ni zgrudila k njenim nogam. »Kakor je resnično, da sem te pretepla, tako resnično boš izginila iz te hiše, nesramnica!« še enkrat je brcnila na tleh ležečo deklico, nato pa je odšla iz sobe, zakleniv&i za seboj vrata. Zvečer je Marika zopet prinesla deklici večerjo. Našla jo je mirno sedečo na tleh. V rokah je imela neko knjigo. * »Marika,« ji je dejala deklica, »ali ee morem zanesli nate, da poneseš neko moje pismo, ne da bi Našja o tem kaj izvedela?« »Kam hočeš, da ga odnesem? V Stambul aH v Pero?« V/. \ »Ne. Pač pa bi te prosila, če bi hotela oddati neko pismo Sehmu, ki odhaja vsak dan v Terapijo. Rada bi, da bi ga izročil gos poj Fatmi... Ce mi narediš to uslugo in boi znala o tem molčati, bo to tvoje plačilo.« Pri teh besedah si je Nadgiè snela z roke drap goceno zapestnico in jo pokazala Mariki. »Ali sprejmeš mojo ponudbo?« Grkinjt 60 se od pohlejia zasvetile oči. Za tak dar se pač izplača molčati! Nasmehnila se je deklici in dejala: »Selim bo jutri zjutraj odnesel tvoje pismo v Terapijo in nihče ne bo o tem ničesar izvedel.., Ali si ga že pripravila?« »Nisem ga še spisala do konca. Izročim ti ga jutri zjutraj, ko mi prineseé zajtrk.. Se .daj vem, kakšna nagrada te čaka... Pazi, da o tem nihče ne izve.« Marika 6e je zopet nasmehnila in pogledala zapestnico na dekličini roki. »Lahko mi zaupaš,« je dejala kratko. Odšla je in zaklenila vrata za seboj. Deklica je sedaj zopet vzela knjigo m začela pisati na list, katerega je prej 6krila vanjo. Ves čas, odkar je bila ujetnica krute zamorke, je deklica mislita na to, 'da bi pisala Valjini materi, ki je bila z njo vedno tako dobra. Sedaj ko je od zamorke slišala, da jo hočejo prodaji kakor žival in ker se ji je zdelo, da mora to biti delo hudobne zamorke, je sklenila pisati čimprej v Terapijo ter prositi gospo Fatmo usmiljenja in pomoči. Prepričan je bila, da dobra gospa nikoli ni mislila na to, da bi jo prodala. Večerja je stala na mizi ie nedotaknjena, deklici se ni ljubilo jesti. Bila je bleda in čutila je hude bolečine v glavi. Ni mogla več nadaljevati s psmom m zato je sedla k mizi in začela nekoliko jesti. Toda nobena jed ji ni ila v slast. Le žeja jo je tako silno mučila! Zaio si je nalila čaja in izpraznila skodelico v dušku. Caj jo je poživil in začela se je sprehajati po 6obi. V duši ji je vstajalo novo uj^nje. Sedla je zopet na blazino in nadaljevala s pisanjem. Toda postajal je vedno bolj utrujena in zaspana Komaj ie še držala svinčnik v roki... In poleg tega jo je mučila še žeja. Vstala je in si zopet nalila čaja. Izpraznila je posodo do zadnje kapljice. (Nadaljevanje prih.) s/ Cndež sončne svetlobe Ne samo človek, ne samo žival, vsa živa bitja dihajo, tudi raslline. Ko govorimo o dihanju mislimo navadno na ono dviganje in upadanje'prsi ki ga opažamo pri človeku, ko prihaja zrak v ključa in odhaja iz njih. Toda nižje živali in raslline nimajo niti prsi niti pljuč. Vendar pa kljub temu dihajo. To gibanje prsi je le zunanji pojav, ki pa nikakor ni nujen. Dihanje se more vršiti tudi na drug način, čeprav bolj "očasi. V čem torej obstoja dihanje? Vsa živa bitja, od najmanjše alge na dnu morja pa do človeka, potrebujejo za življenje kisik, katerega morejo dobivati iz zraka ali iz vode. Bitja, ki žive na zemlji in v zraku, dobivajo kisik iz zraka, živali in rastline pa, ki bivajo v vodi, ga dobivajo iz vode. Dihanje je torej dejanje, ki sestoji lz dveh delov. Prvi del je v tem, da živa bitja vsrkavajo kisik iz zraka. Toda v čem obstoji drugi del tega dejanja? Naravno se nam zdi, da kisik mora prodreti v enega izmed delov telesa in da se tukaj nekaj izvrši. Kisik nato zopet izide iz telesa. In to je drugi del dihanja. Toda sedaj kisik ni več sam. ,V telesu se združi z ogljikom, ki je v vseh snoveh, s katerimi se živa bitja hranijo, in tvori ogljikov dvokis. Tudi raslline dihajo lako. Vsrkavajo kisik ln izdihavajo ogljikov dvokis, toda mnogo bolj počasi in v manjši meri kakor na primer živali ali človek. Toda če vsa živa bitja na zemlji vdihavajo kisik in izdihavajo ogljikov dvokis, bi kisika moralo že zdavnaj zmanjkati. Nfesto njega pa bi povsod bilo (oliko ogljikovega dvokisa, da bi vsako življenje bilo onemogočeno Ogljik in kisik se torej morata razdružiti, kajti oba sta za življenje neobhodno potrebna. Toda kako? Ce bi rastline vdihavale ogljikov dvokis, bi prenehale živeti kakor človek, ki bi umrl v prostoru, napolnjenem s tem plinom. Toda raslline potrebujejo ta plin, da iz njega pridobivajo ogljik, ki jim služi kol hrana. Zelena barva posameznih delov rastlin izha-a od posebne tvarine, ki se imenuje klorofil. Ta tvarina, ki se tvori v rastlini pod vplivom sončnih žarkov, ima posebno lastnost, to namreč, da prav tako pod vplivom Bonra razdeli ogljikov dvokis, katerega rastlina vsrkava, v kisik in ogljik. Prvega rastlina zopet izloči in ga tako morejo vsa živa bitja zopet vdihavali. Z ogljikom pa se hrani. Klorofil je vedno Isti, pa naj bo rastlina kakršna koli, toda Ia snov Bama ne more opravljali prevažne naloge, o kateri Brno govorili. Brez sonca bi ne mogla opravljali svoje naloge in brez sonca bi je sploh ne bilo. Brez sonca bi na zemlji sploh ne bilo življenj». Vsa živa bitja so odvisna drugo od drugega in bi ne mogla obstajati, če ne bi pomagala drug drugemu. Vsa živa bitja skupaj pa so odvisna od čudežne sončne moči. Najbolj čudovito .dejstvo pa je to, da bi nam brez klorofila ludi sončna moč in svetloba nič ne mogla kori-stiti. Sončna svetloba lorej proizvaja klorofil v rastlinah in s pomočjo te hrani rastline in vsa ostala Živa bitja. Saj se živali hranijo z rastlinami, človek pa z rastlinami in živalmi. Čeprav je klorofil tako neobhodno potreben za ohranitev življenja na svetu, bi brez sončne svetlobe bila brez pomena, ker je le sredstvo, s pomočjo katerega sončua svetloba proizvaja življenje na zemlji. Klorofil je, kakor smo že rekli, v vseh zelenih delili rastline, toda največ ga je v listin Da more vsa ta snov priti v dotiko s sončno svetlobo prav zalo so listi rastlin navadno tanki, da imajo čim večjo površino. Tudi je več te snovi na zgornji strani listov, zalo so zgoraj "«vadno bolj temni, na spodnji strani pa bolj bled Ce bi listi imeli kakšno drugo obliko, če bi bili na primer okrogli kakor krogla, bi velik del kloro- £ fila ne mogel priti v stik s svetlobo in bi ne mogel vršiti svoje naloge. Sicer pa bi klorofila v notranjosti okroglega lista sploh ne bilo, ker se more tvoriti le pod vplivom sonca. Zanimivo je opazovati, kako se listi rastlin obračajo proti soncu, kako se rastlina nagne na stran, odkoder prihaja svetloba in kako obledi in izbira, če sončni žarki ne morejo do nje. Iz zgoraj navedenega so ti pojavi popolnoma razumljivi. Kakor že rečeno, potrebujejo rastline za svojo hrano ogljik. Tudi ostala živa bitja ga potrebujejo. Dobivajo pa ga v rastlinski hrani ali pa od živali, ki se hranijo z rastlinami. Rastline same pa ga dobivajo naravnost iz zraka, ali bolje iz ogljikovega dvokisa, katerega izdihavajo rastline same, živali in ljudje. S pomočjo svetlobe in klorofila se ogljikov dvokis, ki ga rastlina vsrkava, razdeli v kisik in ogljik. Ker je za to torej potrebna tudi sončna svetloba, se ta delitev more vršiti samo podnevi. Raslline dihajo čez dan In ponoči, to se pravi, da vdihavajo kisik in izdihavajo ogljikov dvokis. Toda njihovo dihanje je zelo počasno in zato porabijo zelo malo kisika. Za hrano pa potrebujejo mnogo več ogljikovega dvokisa, kakor pa ga same izdihavajo, zato uporabljajo onega, ki ga izdihavajo druga živa bilja. Na Ia način rastline na dvojen način koristijo ostalim živim biljem. Najprej s tem. da vsrkavajo og'jikov dvokis, ki bi jim onemogočil življenje in obenem proizvajajo kisik, ki je tem bitjem neobhodno polreben za obstoj. Druga naloga pa je ta, da omogočajo drugim živim bitjem dobavo ogljika, ki je tudi za njihovo življenje nujno potreben in ki ga ta bitja ne morejo dobavljati naravnost iz ogljikovega dvokisa. katerega izdihavajo. Za pridobivanje ogljika iz ogljikovega dvokisa je sodobnosti uspelo, da se more posluževati sončne svetlobe in moči. Toda ta proizvodnja more bili le zelo omejena v primeri z ono, ki se vrši v naravi. Kakšne ogromne šlevilke bi dobili, če bi skušali izračunati vsaj približno, koliko kisika porabijo vsi ljudje na vsetu v eni uri, v enem dnevu. Koliko pa ga porabijo Živali in vse rastline I In ves ta kisik proizvajajo rastline iz ogljikovega dvokisa pod vplivom sončne energije. Kako ogromno količino energije daie sonce že samo za to presnavljanje in koliko je izžareva za druge namenel Nič čudnega ni, da so poganski narodi molili sonce. Čeprav ga niso poznali tako natančno, kot ga poznamo dandanes, so vendar vedeli, da je izvor vsega življenja na zemlji. Ce proučujemo posamezne človeške Izume, moremo ugotovili, da so le več ali manj posrečen posnetek slvari ali pojavov, ki jih moremo izslediti v naravi. Toda naravni pojavi zdaleka pre-kašaio vse človeške Izume po svoii obsežnosti. Koliko čudovitih pojavov v eni sami majhni rastlinici! Na drugi strani pa kako ogromna energija v soncu. In če še pomislimo, da zvezde, ki jih vidimo migljali v jasni poletni noči na nebu. niso maihne pikice, kakor jih vidi naše oko. pač pa ogromna sonca, ki se komaj morejo primerjali z našim soncem, ali se človek ne zdi tako neznaten sam sebi fn vsa človeška znanost tako malenkostna in ničeva? _ Naznanilo n Vsem gospodom župnikom sporočamo, da smo ponatisnili »Družinsko knjižico«, ki je prav, da io ima vsaka družina. Naročila sprejema knjigarna Družbe SV. Mohorja v Ljubljani "a Miklošičevi cesti 19. Posamezen izvod velja 2.50 lire. Dopisi Vrhnika. Naš vodovod bo v lahko spet v polnem obsegu dajal vodo o^iemalcem S pre^ laganjem vodovodnih cevi bodo ze v kratkem k°n<ädinla vas pri Semiču. Posestniški sin Albin Oolobič je iz gozda vozil drva. Po nesreči je padel pod voz in pri tem dobil hude notranje poškodbe. j iz raznih kbiuev> Tr0i^erknica'xPokopa,i smo Ant<"ia škerlja p. Kaj pa pravi?« A smreka je neprestan-) mrmrala: »Samo znanje in spoznanje še ne osreči.« Toda otroci niso razumeli, kaj misli Od časa do časa je zalirnelo smreki na uho tudi oznanilo o tovarišici, ki je z dragocenimi zakladi obložena iz tujih krajev prihajala s svojo ladjo v domača pristanišča. Takrat jo je večkrat stresla jeza in nevoščljivost. Tedaj je nekaj počilo v njej in njene sosede so si namigovale, kako slara je že postalo, da je že začela pokati ter so ji prerokovale slab konec. Pa tudi ponosni jambor na ladji se jc že davno prenasitil veselja in trpljenja Kodur je ladjo gnal vihar po divjem morju in je smrti že gledala v oči, tedoj se je smreka polna hrepenenja spomnila svoje mladosti, ko je Se s svojimi koreninami trdno stala na domači zemlji. Večkrat je govorila saina s seboj: »Bog ve, če si ni mali nritliknvec, ki sva ga midve zasmehovali, izbral najboljši del od vseh treh. Angel ga je gotovo že davno pozabil in morebiti še danes stoji na sončnem hribu, kjer mu cveto pisane cvetlice in mu drobne ptičice pojo svoje pesmi.« In res je bilo tako. Mala smrečica je še vedno rastla na nekdanjem prostoru. Poletje je že davno minilo in jesen je vso okolico odela v pisane barve. Zima pa jo je zavila v debel sneg. Četudi se je čutila vso zapuščeno in pozabljeno, vendar je živela veselo iu zado-voljno na svojem domačem kraju. Proti božiču pa se je nekega dne pripeljal velik voz, ki je bil ves nuložeu z Večjimi in manjšimi smrekami. Starejši mož je vlekel tu voz in lovec je hodil ob njegovi strani. Tu jo rekel staremu možu: »Če že hočete imeti nekaj po vrhu, pa si odsekajte ono malo smrečico« Starec je odsekal drevesce jn ga vrgel n» voz. Bilo pa je to zadnje devesce iz tega go/il® in je ludi zadnje ostalo na trgu. Vsa druga so bila že davno okrašena in so že gorele svečire na njih ter so gledala skozi razsvetljena okna na temno ulico. »Nikogar ne bo več,« je rekel starec, ki je prodajal smreke in se je pripravljal za odhod. Tedaj je zaslišal milo prošnjo: »Podarite mi vsaj vejico od tega, kar vam je ostulo. Tako uboga sem, vendar bi ruda svojemu otroku pripravila veselje na sveti večer. Za svoj zadnji denar sem kupila svečico. Moj edini olrok ja bil tako ljubezniv in dober, kakor božji angeli. Zdaj počiva na pokopališču, njegova dušica pa ie v nebesih. Ko je tako dolge dneve in noči ležal bolan, sem mu pripovedovala o božiču in svetem večeru ter o dreveščku z lučiranii. Te. daj so se mu zasvetile trudne oči in če bi danes mogla prinesti na njegov grob smrečico in prižgati lučko, tedaj bi gotovo z nebes pogledal ves srečen k meni, kakor tedaj, ko sein mu pravila o božiču.« »Vzemite to zadnje drevesce, nimam bolj. šega,« ji je rekel starec. »Nič se vam ni trela zahvaljevati, kar hitro pojdite, vuša pot jo dolga« In odhitela je z drevescem pn praznili ulicah, na kutere je sijala iz vseh hiš luč svetega večera. Na pokopališču zunaj mc'ta si je morala utirati |>ol v visokem snegu. Na malem groliu je postuvila drevesce, kolikor je pač mogla v zmrznjeno zemljo, na vrh je pritrdila svečico in jo prižgala. Nato je molila in jokala, da «o ji solze kapljale na zelene igle mule smrečice. Prosila je Boga, nuj bi vendar njen otrok prav v tem trenutku pogledal iz nebes in se razveselil nad njenim darom. V pričakovanju jo dvignila oči k nebu in zdelo se ji je, kakor da se ji otrok smehlja tom gori in ji maha z roko v pozdrav. Njeno srce je bilo polno tolažbe. Tedaj pa je lučici ugasnila in mati se je vrnila v svojo samotno sobico. Ob istem čusu pa jc na širnih nebeških po-Ijnnah znvriskal otročiček. Sam Bog Oče se je sklonil k njemu in ga vprašal, zakaj lako teselo vriska. Otročiček je povedal o lepem božičnem drevescu, ki mu ga je muli prinesla na grob. Tedaj je pristopil angel, ki je nekoč trein smrekutn izpolnil njihove želje 111 je povedal Bogu: »Gospod, to je ona smrečica, ki si je želela spoznati najčistejšo človeško ljubezen.« In Bog je zaklical: »Večno naj živi, kakor ljubezen, ki nikoli ne mine.« Angel se je spustil z neba na samotno pokopališče ter je stopil k drevescu na grobti in ga vprašal: »Ali si zadovoljna, mala smrečica? Ali se je izpolnila tvoja želja in si srečna?« Tedaj je odgovorila mnln smrečica: »Da, smela sem spoznati najčistejšo ljubezen, ki gori v človeškem srcu, in zdaj lahko uinrjcm« "Nadaljevanje na zsdnH strani.) Veselje mu je skalila Pri Bregarjevlh je bilo zelo živahno. Toda saj to nI nič čudnega, ker je božični večer že tu in Je treba ie marsikaj pripraviti. Letos pa se je treba Se bolj potruditi, ker bodo imeli imenitnega gosta. Bregarjev Tone je povabil svojega prijatelja, Komarjevega Viktorja, da pri njih preživi božični večer. Sicer ni navada, da bi hodili v posete na tako svet večer, toda Viktor je v svojem obširnem domu popolnoma sam. Očeta so mu pokopali že pred neknj leti, letos o kresu pa mu je umrla tudi mati. Bregarjcva mati ni bila prav nič nevoljna zaradi tega povabila, čeprav je prav zato imela več dela. Vedela je namreč, da se Komarjev Viktor in njena Metka rada gledata. V duhu je že videla gvojo najstarejSo hčerko, kako gospodinji na premožni Komarjevi domačiji. Zato pa si Se bolj prizadeva, da bi bilo v hiši in okoli nje vse snažno in lepo. Posebno pozornost pa mora posvetiti večerji. Metka je že pregrnila mizo s sncžnobelim prtom ter razvrstila krožnike in kozarce. Okrasila je mizo z malimi smrekovimi vejicami. Tudi jaslice ao že postavljene. Mali Jurček, ki je vse popoldne gledal brata Toneta, ki je pripravljal jaslice, se je sedaj, ko je brat odšel po svojega prijatelja Viktorja, 6plazil v kuhinjo k materi. >Kaj mi bo prinesel Jezušček?« jo je vprašal. >Ne vem. Sladkorčke, igrače.« »Kje pa Jezušček dobi vse darove, ki jih nosi otrokom?« »Prinese jih iz nebes.« »Toda kdo izdeluje v nebesih igrače?« »Angeli.« «Kje pa angeli dobijo les in vse drugo, kar je potrebno za izdelovanje igrač?« JiNe bodi silen, Jurček! Drugače ti Jezušček ne bo prinesel ničesar.« In Jurček se je tiho spravil k oknu in gledal proti oblačnemu nebu v nadi, da bo zagledal angele, o katerih inu je pripovedovala Metka, da spremljajo božje Dele na zemljo. (lost je kmalu prišel in vsi so v veselem razpoloženju sedli k mizi. Najbolj vesel pa je bil Jurček, ker mu jc Komarjev Viktor prinesel kar celo Skalijo čokoladnih bombonov, zavitih v zlat in srebrn papir. Po večerji je mati prinesla potico ter celo skledo orehov in lešnikov. »Tako dobre potice pa še nisem jedel,« je dejal Viklor, ko jo je pokusil. »To pa jc naredila nnša Metka,« je pojasnjevala mati in pogledala hčerko, ki je zardela. »Saj sploh ves dan ni prišla v kuhinjo,« je vzkliknil Jurček. »Mamica je vse sama naredila. Metka je pripravila samo mizo.« Mati in sestra sta preveč resnicoljubnega Jur-Ika grdo pogledali. Kljub temu neprijetnemu dogodku se je pogovor živahno razpletel. Zapeli so tudi več božičnih pesmi. »Mamica, kdaj bo priSel Jezušček?« je vprašal Jurček, ki je postajal že zaspan. »Prišel bo, ko boš ti že spančkal.« »Ali mi bo prinesel mnogo darov?« »Kolikor si jih zaslužil.« »Tudi jaz mu hočem nekaj darovati.« Vzel je iz škatlje, katero mu je prinesel Komarjev Viktor tri najlepše čokoladne bonbone in jih pokazal materi. »Glej, ti bodo za Jezuščka!« Kmalu nato so se oglasili zvonovi in vabili k polnočnici. Vsi so se začeli odpravljati v cerkev. Jurček pa naj bi šel spat. Saj je komaj še mogel držati odprte oči. Metka ga je odnesla v spalnico in rekla ostalim, naj le gredo naprej, da jih bo kmalu dohitela. Jurček se je mirno pustil sleči in je neprestano vpraševal: »Kaj mi bo prinesel Jezušček?« Metka pa je bila nevoljna, ker jo je bratec spravil v zadrego pred gostom. Tudi se ji je zelo mudilo, da bi ostale čimprej dohitela, zato je dejala nestrpno: »Ah, kaj Jezušček I Darove prinašata oče in mati.« Jurček je od začudenja odprl usta. Nato pa se je dvignil na postelji, prijel sestro za ramena in jo začel brcati s svojimi malimi nožicami. »Ni ies, ni resi Jezušček prinaša darove, Jezušček I« Tako je ubogi malček branil resnico pred sestrino brezobzirnostjo. Metka se je zdrznila in takoj ji je bila žal nepremišljenih besed. Skušala je popraviti zlo. »Saj sem se le šalila. Prav imaš. Darove prinaša Jezušček.« Jurček pa se ni dal več prepričati. Ko je Metka odšla, je zlezel iz posteljice, vzel sladkorčke, katere je pripravil za Jezuščka in jih pojedel. Ko so se domači vrnili, je mirno spal. Toda usta je imel vsa umazana od Čokolade in lička so bila še mokra od solz. Utrinki Kdor se v prepiru postavlja v ospredje, mora biti pripravljen na to, da bo tudi prvi tepen. Neiskrena ponižnost je slabša od prevzetnosti. Kjer ni zaupanja, tain manjka vencu ljubezni najlepši cvet. , Kdor vsakemu zaupa, je nespameten, kdor pa ne zaupa nikomur, je Se bolj. Človek se nauči govoriti v prav kratkem času molčati pa mnogokrat niti vse življenje. Mnogo več potrpežljivosti je treba, da moreš prenošati lastno bolezen, kakor pa bolezen drugih. Kar ne delaš z ljubeznijo, delaS zaman. DAJ Ml SUOJE- Jolanka SRCE Gerely »Tudi Cerkev nasprotuje mešanim zakonom.« stopi h knjižni omari in vzame papeževo okrožnico o »Krščanskem zakonu«: »Neredko prehaja iz mešanega zakona na otroke žalosten odpad od vere, ali vsaj hitro padanje v versko nialoniar« nost... Navadno se raztrga ali vsaj zrahlja srčna zveza, ako se v zadnjih in najvišjih rečeh, ki so človeku svete, to je v verskem nauku nazori ia nagnjenja ne skladajo Odtod nevarnost, da opeša ljubezen med zakoncema, da se omaje tudi sreča in mir družinskega življenja ...« Štefki šine nov misel. »Zame je zakon neloS* ljiv zakrament, Francu, ki je protestant, ni I Re« je pošten mož, ali bodi takrat se zgodi, da ko« keine ženske zmešajo najbolj resne moške. Domisli ee svoje sestrične, Mire, ki se je po« ročila z drugovercem, še vedno srečno živi t možem, čeprav ima že otroke za šolo. Odloči se, da jo bo obiskala in jo prosila za svet. Mi ra jo ljubeznivo sprejme. Na Štefko napravi vtis vesele in srečne žene. Ko ji Štefka pojasni, zakaj je prišla, se Mira nenavadno zresni, rekočt »Če se še moreš temu zakonu odreči, te prosim, stori!« »Čemu?« vpraša Štefka osuplo, »ti si mi ven« dar živa priča, da je tudi mešan zakon lahka srečen, če ga skleneta dve tako značajni osebi, kakor sta vidva.« »Štefka, najin zakon je le videz srečnega za« kona. Nihče ne vidi trpljenja, ki se skriva za za« štorom najine družinske sreče. Le Bog ve, da sein ljubemu miru žrtvovala pokoj svoje duše* Saj veš, da sem se civilno poročila. Mož ni hotel pristati na zahteve katoliške Cerkve, jaz pa sei nisem marala poročiti v protestantski cerkvi. Doslej sva z možem molčala o verskih vpra« šanjih. Odkar pa hodijo otroci v šolo, je moj po« loža j še težji. Otroci ne poznajo obzirnosti. Ostro in brezobzirno brani vsak svoj nauk. Deklici sei letos pripravljata na prvo sv. obhajilo. Njuni ne« dolžni srčeci hrepenita po ljubemu Jezusu. Isto« časno pa se sinček uči, da sta kruh in vino la; j>odobi Jezusa in ne Njegovo telo in kri. Trepe« tam pred dnevom, ko me bosta hčerki vprašali, zakaj tudi očka in mama ne prejemata svetega obhajila. Strašno je moje dušno trpljenje. Noč in dan; me mori težka vest. če me bo Večni Sodnik nekoč sodil, da sem vse to sama zakrivila, kako so boin opravičila? Zavedala sem se, da ne bom ve8 član Cerkve, če se civilno poročim. Vso teža izobčenja že čutim na sebi. Tudi nesoglasje vedno bolj raste v družini.« Štefki je bilo srce, ko je poslušala žalostna izpoved. »Ali res ni mogoče, da bi preprečila različno versko vzgojo otrok?« Mira se bridko nasmehne: »Je, ali le ena možnost, če jim rečem, naj se za vero splob ne menijo. V njihovih dušah bi kmalu pognala kal verske brezbrižnosti in posledice bi ee pokazale* Otroci doraščajo, njihove življenjske moči, ki i njimi prihaja doba duhovnih kriz. če bodo podvomili tudi o naravnih zakonih, e čim naj jim potrdim njihovo resnico, če sama tajim vero v, Kristusovo Cerkev.« Nekaj dni kasneje je Franc zopet obiskal! Štefko. Kar naravnost ji je postavil veliko vprašanje, ki naj bi odločilo o njunem skupnem življenju. „ .... Štefka mu ni odgovorila. »Zakaj mi niste povedali, da ste protestant?« ga je vprašala, »saj ste vedeli, da sem katoličanka.« Mladi mož presenečen odgovori: »Čemu naj bi to omenjal, Če se dve duši tako lepo ujemata kot najini.« , ... . »Ali mi obljubite, da se bova poročila v ka« toliški Cerkvi?« Franc odgovori resno in odločno: »Ne, Štefka, tega vam' ne morem obljubiti. Ne zahtevam, da bi se poročila v moji cerkvi. Zadostuje beseda, ki si .jo bova dala pred možem postave.« Štefka se obrne proč. Po obrazu se ji udero solze v grlu jo stisne'bolečina. Kljub temu zbera vse moči in reče odločno: »Potem ne morem bitt vaša ženal« ^Nadaljevanje prih.) > Pesnik in pisatelj Fran Levstik Najkrepkejša osebnost v letih po revoluciji leta 1948., ki jo more pokazati naSa književnost, je Fran Levstik. Doma je bil iz Spodnjih Retij, ki leže pol ure od Velikih Lašč. Oče njegov je imel le osminko km etije. Mladi Levstik je tri leta obiskoval velikolaško šolo in prišel leta 1842. v Ljubljano, kjer je po dovršeni normalki vstopil 1844 v gimnazijo. Cisto in bogato velikolaško govorico in veliko ljubezen do domačih krajev in ljudi je vzel Levstik s seboj v Ljubljano. Ni gimnaziji je najbolj napredoval v jezikih, v slovenščini pa je veljal vsem sošolcem kot najvišja avtoriteta. Kot četrto- in petošolec je objavil ie prve pesmi v »Sloveniji«. Jezikoslovcu Metelku, ki ga je na višji gimnaziji učil slovenščine, je izročal dostikrat pesmi kot domače, naloge. Pa tudi druge pesnitve so mu polagoma zorele; neprenehoma jih je pilil, predelaval in prepisoval iz zvezka v zvezek. Učil 6e je pri Prešernu in Vodniku ter pri slavnem nemškem pesniku Götheju. Kot gojenec dijaškega zavoda »Alojzijevišče«, je uprizarjal v zavodu dramatične prizore, ki jih je sam napisal. Gimnazijo je zapustil leta 1853., a mature ni napravil. Vstopil je v nemški viteški red, ki ga je poslal jeseni 1854 na Moravsko v olomuiko semenišče. Medtem je izšel v Ljubljani droben zvezek Levstikovih »Pesmi (1854). Ker Levstik ni imel pravega poklica za duhovniški stan, je moral zapustiti v začetku 1855 semenišče. Obrnil se je najprej na Dunaj, kjer je poslušal (kot izreden slušatelj) Miklošičeva predavanja; mimogrede je mislil tudi na tehnični študij in se vpisal na tehniki, za kar tačas ni bilo treba zrelostnega izpita. Ko je pošla potnina, ki so mu jo dali v Olomucu za pot v domovino, se je preživljal za silo z nagrado za prevod slovite češke pesnitve »Kraljedvorski rokopis«, ki ga je založila in izdala Mohorjeva družba. Napotil se je preko Gradca v domovino, kjer mu je znanec Aumann, pri katerem je nekaj časa stanoval, preakrbel službo domačega učitelja pri grofu Paceju na Turnu pri Sv. Križu. Preden je nastopil novo alužbo, je preživel počitnice dorrà v Retjah, kjer je občeval s kmečkim ljudstvom in študiral angleškega dramatika Shakespeareja (Se-kspirja), Götheja, Prešerna in Vuka Karadžiča. Napisal je tudi šaljivo igro »Juntez«, ki se je z velikim uspehom uprizorila. Jeseni leta 1855. je Levstik nastopil novo službo na Turnu, kjer je ostal dve šolski leti. Po smrti gjavnega učenca, grofovega sina Viljema, se je preselil jeseni 1857 še s Pacejevimi v Ljubljano, v začetku aprila 1858 pa mu je grof nenadoma odpovedal službo. V tej «voji dobi domačega učiteljevanja je prineslo njegovo temeljito znanje domače govorice in zdrav umetniški čut plemenite sadove, tri znamenite spise: »Napake slovenskega pisanja«, »Martin Krpan z Vrha« in »Potovanje iz Litije do Čateža«. V »Potovanju iz Litije do Čateža« ni Levstika zanimala pot sama, ampak življenje slovenskega ljudstva po teh vinorodnih krajih in njegov značaj; hkrati pa je razgrnil pred nami sliko slovenskih književnih razmer in kratek načrt, kako povzdigniti naše slovstvo, posebno na področju dramatike, romana in novele. Vzporedno s »Popotovanjem«, ki je izhajalo v celovškem »Slovenskem glasniku«, je izdajal v »Novicah« temeljit spis »Napake slovenskega pisanja«, kjer je Levstik postavil zahtevo po strogi, a stvarni in pravični jezikovni in literarni kritiki. Julijski številki »Slovenskega glasnika« leta 1858. pa sta prinesli povest »Martin Krpan z Vrha«, nekako v kmetiške razmere preneseno pripovedko o Pegamu in Lambergarju Ti trije Levstikovi spisi so bili izrednega pomena za napredek slovenskega slovstva. V »Napakah« j« pokazal pomanjkljivosti dosedanjega slovenskega slovstva, v »Popotfvanju« je narisal načrt za pravo slovstveno delo med Slovenci, v »Krpanu« pa je sam dal zgled, kako se piše dobre, ljudstvu razumljive, a tudi umetniško popolne po- 5* vesti. »Krpan« pomeni vrh v vsej tedanji slovenski književnosti. Aprila meseca leta 1861. je Levstik odšel v Trst kot čitalniški tajnik, a se tam ni mogel prav udomačiti. Bavil se je zlasti s študijem jezikoslovja po Miklošičevih in Kopitarjevih razpravah. Iz Trsta je odšel v Ljubljano za urednika in skoraj edinega pisca političnega lista »Naprej«, ki ga je izdajal pesnik in narodni buditelj Miroslav Viihar. Po ukinitvi »Napreja« je služboval nekaj časa pri »Matici Slovenski« kot tajnik, Zatem je prevzel urejevanje velikega Wollovega slovensko-nemškega slovarja. V to doto padejo tudi njegove najboljše pesmi, spesnjene v čast Franji Koširjevi iz Tacna pod Šmarno goro, katero je globoko in iskreno ljubil, a ni mogel zaradi težkih razmer z njo stopili v zakon. Ob »Napakah« pa se je zapletel v hude spore s tedanjimi slovenskimi političnimi prvaki. Ti spori so se ostrili in poglabljali tako. da ni bilo Levstiku več prestajati v Ljubljani. Odšel je leta 1870. na Dunaj, kjer je izdajal šaljiv satiričen list »Pavliha«, kjer je smešil in bičal tedanje razmere doma. A ko je v svoji iskrenosti napadel tudi mlajše narodnjake, ki so dotedaj držali z njim, so padli skupno stari in mladi po »Pavlihi« z očitkom, da ga je podkupila vlada, da seje razdor med Slovenci. To je »Pavliho« uničilo. Avgusta 1872 se je vrnil Levstik z Miklošičevo pomočjo v Ljubljano kot knjižničar licejske knjižnice. V politiki ni več nastopal, posvetil se je mladinskemu slovstvu. Napisal je Slovencem nekaj najlepših otroških pesmi. Leta 1885. je Levitik hudo zbolel na živcih in je bil v nevarnosti, da mu otemni um. V hudih duševnih mukah je preživel zadnja leta, hodil je za vsemi ljubljanskimi procesijami glasno moleč rožni venec. 16. novembra 1887 je boguvdano umrl. LevstTk je bil prepričan narodnjak, odločen, neuklonljiv, ko je branil svoj narod. Bii je živ zgled za geslo: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! Slavko Ljub niš ki: V sveti noči Cez razbičano, krvavo zemljo noč svoj plaSč razgrinja; sveta noč, ki nas skrivnosti tihe, radostno spominja: ko spet v jaslih božje Dele gledamo na trdi slami. Knez miru, Vladar vesoljstva v revnem hlevčku je pred nami. In ob jasli boi ja Mati, lihe sreče vsa prevzela z Joicfom je pokleknila in v molitvi roki sklepa. Prva z i>s»m občudovanjem sla častila ReSenika, ki Iz raja Ga privedla je ljubav do nas velika. Rajsko Detel Daj, prikrajšaj nam te težke, burne dneve; kot pastirčki kdaj, naj skoraj sliSimo nebeike speve: Bogu bodi čast in slaval Ljudstvu zopet mir trt sreča, ki ljubezen medsebojna naj utrdi ju, povečal IM PEČE KOPRIVA O Ni človeka, ki bi koprive ne poznal in nI človeka, ki bi ne bil v svojem življenju prišel v stik s koprivo, saj je vprav kopriva ena Izmed najbolj razširjenih rastlin, pa tudi ena izmed najbolj vztrajnih, tako da je prišla celo v pregovor, kot primera za neobčutljivega človeka. Pravimo nuinreč: »Kopriva ne pozebe«, če hočemo reči, ila se hudobnemu človeku nič ne zgodi ali pa, da je kdo kljub boleznim krepuk iu močan. Po svoji zunanjosti jo več rastlin podobnih koprivi, četudi nimajo z njo nič drugega skupnega kot zgolj zunanjo podobnost. Tako poznamo belo koprivo, mrtvo koprivo, šetraj, meto in druge. Nobena izmed teh nima listih, za koprivo lako značilnih dlačic, ki povzročajo žgoč občutek na koži, če se jih dotaknemo. Na spodnji strani je list koprive poraslel t različnimi dlačicami. Največje so dlačice ožigalke, ki so pri dnu valjasto razširjene, imajo torej votel mehurček. Vse dlačice ali bolje ščetinice so votle in se končujejo spredaj v majhno kljukico. Ostale dlačice so nekatere srpasto ukrivljene, nimajo kljukice in ne mehurčka, druge so kratka in končujejo z okroglo glavico, so torej žlezaste dlačice, ki izločajo lepljivo snov. Izmed vseh nas najbolj zanimajo ščetinice, ki so prav za prav orodje, ki povzroča na koži zgoraj omenjeni občutek. Oglejmo si tako ščetinico pod drobnogledom. Kot smo omenili, je sestavljena taka Sčelinic« iz treh delov: Iz spodnjega mehurčka, v katerem vidimo pri mladi ščetinici živahno gibanje tako imenovane protoplazme, kar nam pove, da vrši v tem delu silno živahno presnavljanje, dni j« „rednji volli del, ki je nekaka cevka in na konru kljukico, ki je zelo krhka in se pri najmanjšem dotiku odlomi. Vsa stena ščetine je močno prepojena s kremenčevino, zato je krhka, najbolj pa je krhka pravkar omenjena kljukasta konica. Prav ta kljukica je zelo umno zgrajena Končuj» namreč s poševno sedečo glavico, pod katero jo stanična kožica zelo tenka in ima tudi manj kie-menčevlno nego ostali deli rastline. Ce se dotakneš ščetinice, se glavica odlomi, na ščetinici pa nastane radi tega tenka ostrina, ki ima ob slrani drobno cevko. Ta konica se vrine v kožo, v katero so izcedi žgoča tekočina. Kaj pa je ta žgoča tekočina? Občutil si jo prav gotovo že v življenju, zato te zanima, kaj pravzaprav je. Voda, čista voda ni. Nekdaj so mislili, da je mravljična kislina, ker peče prav tako, kakor če te opikajo mravlje. Najnovejša raziskovanja so dokazala, da jo v tej tekočini ves snovi in sicer vinska kislina, maslena kislina, neki koprivin sirup, ki ga dodobra še ne poznajo, a je najbrž precej soroden kačjemu strupu. Znano je, da povzroči ta sok nn koži mehurčke in dognano je tudi, da zadošča 1/10.000 miligrama tega soka, da povzroči Inke mehurčke. Čemu pa služijo koprivi te ščetinice? Jih mar rabi, da se brani pred požrešnostjo živali? I!,,J se zdi, da je tako, saj. kdor je imel enkrat opravka s koprivo, se je v prihodnje ogiblje. Tudi živina se je ogiblje, toda ne vemo, če zaradi oži-galk ali zaradi česa drugoga. Kajti nikakor no moremo reči, da je lo, kar je nam škodljivo, škodljivo tudi živalim. Znano je tudi, da se nekatero živali kopriv prav nič ne boje, nasprotno, Imajo jo za najljubšo hrano, kot n. pr. gosenice koprivar-ja in polži. Dandanes so znanstveniki mnenja, V teh okoliščinah nam ne preostane drugega, kot da se na zunaj kažemo, kot da bi za nič ne vedeli. Budno pa moramo paz'iti na vse, kar se godi okoli nas. Težka preizkušnja nas čaka. Toda zaenkrat ne moremo storiti še ničesar. Izvedeti moramo najprej, kateri izmed mornarjev so nam ostali zvesti.« >Janko nam bo v tem oziru mogel največ pomagati,« je pristavil zdravnik. »Mornarji mu zaupajo in zelo dobro zna opazovati.« »Popolnoma v tvojih rokah smo,« je izjavil graščak, okrenivši se k dečku. »Naše življenje in uspeh našega potovanja je odvisen od tvoje bistroumnosti.« Janko je kmalu ugotovil, da samo trije mornarji niso bili v zvezi z roparji. Z dečkom vred jih je torej bilo samo sedem proti devetnajstorici razbojnikov. XII. Na otoka. Ko je naslednje jutro Janko prišel na krov, se mu je otok zdel čisto drugačen, kot ga je videl v luninem svitu. Temni gozdovi in goli vrhovi gričev, ki so se sedaj zelo jasno videli, so otoku dajali tako divji videz, da se je dečku Ob pogledu nanj stisnilo srce in ga je v istem trenutku začel sovražiti. Noben list se na njem ni zganil in povsod je vladala tišina. Slišalo se Je le pljuskanje valov ob obalo. ... , ,, , Cim bolj so se bližali otoku, toliko bolj je prihajal do njih nek čudgn smrad. Doktor Kopač je zavihal nos in dejal: »Ne vem, če bomo našlf zaklad, prepričan pa sem, da se bomo vsi nalezli mrzlice.« Kakor hitro se je ladja vsidrala v zalivu, so mornarji poslali silno predrzni. Zbirali so se na krovu v gručah in če jim je kapitan kaj zapove-dal so njegovo povelje izvršili z vidno nejevoljo in godrnjaje. Jasno je bilo, da se pripravlja upor. Kapitan je povabil k sebi v kabino zdravnika in graščaka na posvet. »Gospodje« jim je dejal, >če moštvu dam samo Se en ukaz, se bo gotovo uprlo. Ce pa bom molčal, bodo prav kmalu — in Slivar prvi med njimi — razumeli, da nekaj sumim. Mislim, da bo najbolje, da moštvu dovolim, da se izkrca danes popoldne na otoku. Ce se izkrcajo vsi, ostane ladja v naših rokah. Če se ne bi hotel izkrcati nobeden izmed njih, tedaj nam ne preostane drugega, kot da se umaknemo na sprednji del ladje in naj nam Bog pomaga!« Ostala dva sta soglašala z njegovim načrtom. Graščak je obvestil svojega gozdarja in oba služabnika, katera je vzel s 6eboj na potovanje, o položaju in dal vsakemu nabit samokres. Kapitan je nato odšel na krov in dejal mornarjem, da lahko odidejo na otok, če hočejo. Nekoliko pred sončnim zahodom ji bo s topovskim strelom obvestil, da se morajo vrniti na krov. Mornarji so menda mislili, da bodo našli zaklad čim se bodo izkrcali na otoku, kajti takoj so začeli veselo vriskati in kričati na vse grlo. Njihov krik je preplašil celo jato ptic v gozdu na obali. Vreščeč so se dvignile iznad dreves in letele preko zaliva. Izmed devetnajsterih zarotnikov jih je šest ostalo na krovu, trinajst pa jih je s Slivarjem sedlo v čoln in veselo odplulo k bregu. Tudi Janko se je zadnji trenutek odločil, da jim sledi. Spustil se je z zadnjega konca ladje v čoln, ki je pravkar nameraval kreniti proti bregu. In veselo so odpluli k bregu. Slivar ie za niim zagnal svoio berglo ... Prvi je skočil na breg. Ne meneč se za Silvana, ki ga je klical, je Btekel po obrežju in se čez nekaj časa znašel na veliki jasi, kjer je rastlo le nekaj krivih dreves s svetlimi listi. Na koncu jase se je začelo pobočje enega izmed gričev. Deček je z zanimanjem opazoval čudna drevesa in prelepe cvetlice, kakršnih do tedaj še m V'deOpazil je razne ptiče ln metulje. Ko je šel mimo nekega grma, je zagledal veliko kačo, ki je zvita v klobčič ležala na tleh. Bila je kača klopotača. Dečku se niti sahja o ni, da je ta kača človeku silno nevarna in je čisto mirno šel mimo nje. - . . Onkraj jase se e znova širil gozd in deček * stopil vanj. Naredil je komaj nekaj korakov. !■ je nenadoma zaslišal neke glasove. Prestrašil se je in skril za bližnje drevo / '"Talij ÄÄiev glas. Enonogl ku har se ie prepiral z enim izmed mornarjev z »La-sta vi ce «, k? seni hotel pridružiti upornikom. Mor- aöiÄfcfc"?1'»- nl CtrSr AUaža je Tone P,nll I 8VOlfzaMrisTumorn Ä. Äojnik?^AH ' , češ z menoj storiti isto? Ne bojim se te!« Pri teh besedah se je okrenil in se hotel oddaljiti. Slivar pa je za njim zagnal svojo berglo s takšno silo, da je mornar zadet v hrbet omahnil na tla. Slivar pa je planil nanj in ga zabodel v, prsa. Janko je vse to videl iz svojega skrivališča. Strašni dogodek ga je tako pretresel, da Be je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je njega prva misel bila, da se mora čimprej vrniti na ladjo in obvestiti kapitana, da se je boj že pričel in da jim grozi velika'nevarnost. XIII. Samotni prebivalec na otoku. Ko je deček teke! skozi gozd, je nenadoma zagledal pred seboj neko čudno postavo, ki je bila bolj podobna opici ali medvedu kot pa človeku. Ves presenečen je obstal. Čudno bitje pa se mu je približalo in iztegnilo roke proti njemu. »Kdo ste?« je vprašal Janko. »Moje ime je Blaž Grm,« je s trudnim glasom dejal prišlec. »2e tri leta nisem videl nobenega človeka.« »Tri leta! Ali si torej brodolomec?« »Ne, prijatelj. Pač pa sem kaznovan morski razbojnik. Pred tremi leti so me tukaj pustili moji tovariši. Ves čas sein se hranil z divjimi sadeži in z mesom divjih koz. Živel sem kakor kakšna divja zver. In vendar sem silno bogat!« »Bogat, praviš?« »Da, bogat in še kako! Tudi ti boš postal bogat, če boš dober z menoj. Zahvaljeval se boš Bogu, da si me našel in da si prvi spregovoril z menoj.« . .. V kratkih besedah je povedal dečku, da je bil v družbi zloglasnega kapitana Flinta, ko je ta prišel na ta otok skrivat svoj zaklad. Flint se je izkrcal na otoku obenem s šestimi izmed svojih mornarjev. Vrnil se je na ladjo šele čez teden dni, sam. Bil je smrtno bled in imet glavo povezano z modro ruto. Vseh šest mornar.* jev je ostalo na otoku. Pobil jih je in zakopal. Kako se mu je posrečilo samemu spraviti s sveta vseh šest, tega nikoli ni povedal in je ostalo uganka za vedno. Na Flintovi ladji sta bila tudi Tone Bones in S'iVa»Tone Bones?« je vzkliknil deček. »Toda saj to je kapitan, v čigar kovčku sem našel načrt "'^Povedal je tudi neznancu, da je Slivar zaposlen kot kuhar na ladji, s katero je on sam dospel Da °»Ce bi me dolgi Slivar zagledal,« je dejal Blaž Grm »sem izgubljen. Sinrlno me je sovražil in ni si mogoče misliti bolj krutega in ničvrednega človeka, kot je ta.« . »Oh o tem pa niti najman ne dvomim!« je vzkliknil Janko in vztrepetal. »Malo prej sem videl ra lastne oči, kako je umoril dva mornarja t naše ladie.c t Kdo ste?' ie vpraSal Janko 4» & ASI MALI AA. A4, fifa Na sveti večer ßilo je na sveti večer. Pri Zagarjevih so že popoldne postavili jaslice v kolu. Ko se je zvečerilo, so pokadili in pokroptli po vsej hiši po stari slovenski navadi in zdaj so se zbrali okoli jaslic. Zunaj pa je divjala zima. Ostra burja je brila in debele snežinke so v kosmih padale na zmrzlo zemljo. V tem mrazu je stala pred Zagarjevo hišo drobna deklica in s hrepenenjem gledala skozi okno na srečno družinico. Vsa se je tresla od mraza in debele solze so ji tekle po bledem obrazu. Deklica je gledala in gledala skozi okno in mislila na lanski sveli večer, ko je bila tudi ona še doma pri mami in so skupaj z bratci in sestricami prav tako stali okoli jaslic in se veselili svetega večera. Leios pa je vse drugače. Mamo in bratce in sestrice so odpeljali v daljnje kraje, le ona je ostala v domači vasi, ker je prav takrat ni bilo doma, ko so njeni dragi odšli po svetu. Sama je ostala, tuji ljudje so jo sprejeli medse in čeprav še tako mlada, si je morala že sama skrbeti za vsakdanji krruh. Stara teta, pri kateri je služila za pastirico, ni poznala veselja in še nocoj, na sam sveti večer, je ostala čemerna in silna. Zalo je deklica odšla iz hiše, in je tavala v snegu po vasi, dokler ci ostala pred Zagarjevo hišico. Kako rad bi tudi ona gledala razsvetljene jaslice in bi pela pred njimi svete pesmi. Saj je znala tako lepo peti. Dolgo je stala Minka, tako je bilo deklici ime, pred razsvetljenim oknom. Ko pa so okno zagrnili, se ni inogla vež premagovati. Plaho je potrkala na okno. Znotraj so še vsi stali okoli jaslic. Tinček, najstarejši Žagarjev sinček, je ponosno kazal na lepega pastirja, ki ga je lani za svoje denarje kupil v mestu in govoril: »Moj je naj- lepših Takoj se je oglasil Nejče: »Tudi moj je prav tako lep, čeprav je samo lesen. Zato pa sem ga tudi sam izrezale Se Lučka je pokazala na angelčka, ki je plaval nad jaslicami in nosil v rokah trak z napisom: Slava Bogu v višavah 1: »Tudi moj angelček je najlepši.« »Mama, ali si slišala?« »Kaj pa?« »Nekaj je potrkalo na okno. Kaj praviš, mama, ali straši?« »Kaj še, norček neumni! Na sam sveti večer, da bi strašilo! Veler je bil, ki buta ob okna.« (Nadaljevanje prih.) Zlogovnica io |io če mi Jljir te- RO- ae n, bil ši dru- slo- čem bez ti sli- pri- vke jo De- ga uJk » A ži- če- si gel- beš ge- co svo ko či- mi tar ti. zu ne- an- šček v»cm vre- mo- pri- te be- nam pre- tl Ti z ro je re sim vne- vi sa daj du- mo- Iz teh zlogov sestavi znano božično pesem! Pred kom se mora vsakdo odkriti? (Pred brivcem.) Kdo je črn? (Dimnikar.) Kdo je še bolj črn? — (Zamorec.) Kdo je najbolj črn? — (Zamorec, ki obenem dimnikar.) je Vesela abeceda V krogu postavimo toliko stolov, kolikor je igralcev. Vsak stol zaznamujemo s črko A, B, C, D in tako dalja po vrsti. Iste črke na. pišemo na papirnat trak, ki ga nato igralci vlečejo. Vsak se vsede na stol, ki nosi njegovo črko. Nato začne A peti pesemeo, ki se pričenja z A, B tako, ki se pričenja z B in tako dalje drug za drugim. Kdor je prepočasen ali ne zna nobene pesmice, mora dati zastavek. Zastavki se rešujejo koncem igre. (evejar in fi201cek Konec. Drugo jutro se je Barbka pozno zbudila. Ozrla se je naokrog po sobi in si pomela oči: »Kaj neki to pomeni? Tako temačno je danes v sobi!« Se si je mela oči, pa ni nifi pomagalo. Njene lepe velike sobe ni bilo nikjer, tudi njene mehke postelje ne. I-ežala je zopet na svoji stari, trdi postelji v majhni sobici, kjer so živeli, preden so postali l>o-gati. Skočila je pokonci in se hotela obleči, toda tudi njenih svilenih oblek ni bilo nikoder. Le njene stare obnošene cunje so visele preko stola. »Moj Bog, moj Bog!« je tarnala, se oblekla in odšla pred hišo. Milo se je zjokala. Njene palače ni bilo nikoder več, le stara hišica jo je zopet pozdravljala. »Eh kaj,« je zmignila z rameni, >saj imam še mošnjo, si bom pa novo postavila.« Iskala jo je in iskala, toda mošnje ni bilo nikjer. Tudi prta ni mogla nikjer najti. »J«j, reva jaz,« je tarnala, »vse je proč, vsega je konec. Ko bi vsaj še fižolovka stala I Toda jaz, neumnic«, sera jo včeraj posekala in nočni vihar jo je podrl. Ničesar več nimamo, berači smo.« »I)a,< je odgovoril čevljarfok, »berari, ker si bila hudobna. Bog nas je kaznoval in to kazen smo zaslužili. Toda zdaj ne bom sam beračil, vsi pridemo po svetu iskat dela in kruha. Nekje ga bomo morda vendarle našli, če so nas bo Bog upmilil.« In stopil je v bližnji grm in odrezal sedem popotnih palic. K. Hafner. lks3mon4 gd2jlp2 gn2c4 k3ž3gl| čgl btcgč3dmp3kl p3 hlpgnl clč3gl p3c5fčnl gjt31mplp2 j3gl4 j2p2 č th2žk4r h2v4zlr m5vn3 k3g2 Mesto številk vstavi samoglasnike, mesto ^oglasnikov druge »oglasnike in dobiš kitico znane božične pesmi! Vodoravno: 2. Igra na karte. 8. Žensko krstno ime. 12. Reka v severni Italiji 13. Zelenica v puščavi. 16. Okrajšano in olepšano žensko krstno ime. 19. Božična želja. 26. Del stanovanja. 30. Naslovna beseda prve knjige »Slovenčeve knjižnice«. 32. Mesto ob Azovskem morju. 33. Hribček v ljubljanski okolici. 34. Država v Aziji. 35. Kratica ljubljanske radijske postaje. 37. Moško krstno ime. 38. Pritrdilnlca. 39 Stara votla mera. 40. Francoska beseda za duhovnika (lonetičnoj. 41. Druga beseda za: motno 42 Mesto v Dalmaciji. 43. Slovnični izraz, ki ga rabimo pri sklanjatvi. 44. Svetopisemska oseba. 46. Otok pri Benetkah. 48. Kazalni zaimek. 49. Bivši ruski vladar. 51. Marijina mati. 52. Kazalni zaimek. 54 Žensko krstno ime 55. Srbsko žensko Ime. 58. Grška črka. 59 Druga beseda za morda 60. Vrita olja. 62. Dolgoprstnež. 63. Del živalskega telesa (množina). 65. Mesto v Romuniji v bližini bolgarske meje. 66. Isto kot 34 vodoravno 67. Lahen vetrlč. 69_ Vrsta zemlje. 70. Druga beseda za sončni zahod (2. sklon). 72 Kraj pod Smarno goro. 74 Glavno mesto Italija. 75. Poljedelsko orodje 77. Turški dostojanstvenik. 78 Judovski veliki duhovnik. 79. Gospodinja gre z njim na trtf. 81. Rimski bog ljubeči. 83. Domač, žival 85. Sveti Tri,e kraTji .o lo darovali Jezusu 86. Svetopisemska oseba. italijanska nota. 89. Druga beseda za breme. » Začetni črki krstnega Imena in prumka slovenskega pesnika-duhovnika 11869-19101.93 ^1 vozr §5. Druga beseda za prispodobo. 98 Oblika ga-tfola biti. 100. Tuje žensko krstno '"V,10'' .Ur,e. 5e.nl plod. 102. iensko kr.tno ime. "»Največ, ptič. 104 lato kot pri 69. vodoravno. 105. Druga beseda za «trujo. 106. Italijanska beseda za: moj. 108. Žensko krstno im«. 109. Del rastline. 110. Finsko pristanišče. 112. Ra.tlina žitarica. 113. Pesnitev. 114. Kratica za športni klub. 116. Druga beseda za potno kapljo. 119. Plin, ki ga rabijo za izdelovanje žarnic. 122. Druga beseda za propeler pri letalu 127 Moiko krstno ime. 129. Otroška igrača, lutka. 132. Kratica za bivSo zvezo narodov. 134 Moško krstno ime. 135. Oblika glagola biti. 135 A Nočni lokal. 136. Bolečina. 137. Moško krstno ime. 138 Soustanovitelj Rima. 139. Moško krstno ime 139 A. Oblika osebnega zaimka. 142. Druga beseda za poceni 143. Jesensko «eno. 144 Ameriško velemesto 146. Pozitivni električni pol. 147. V kolobar povezana drva. 149. Domači zdravnik. 150. Egipčanska faraonska grobnica 151. Sveta podoba. 152. Mesto v Mali Aziji. 153. Skupina ljudi in kamel v puščavi Navpično'. 1. Skupinski strel iz pušk, 2. Vei-nik. 3. Delavec v tovarni za opeko. 4 »Ladja puščave«. 5. Slovnični izraz pri «klanjatvi. 6. Urška črka. 7. Trd predmet 9 Moiko krstno ime. 11. Človek, ki ne more govoriti 14 Umrla španska politična osebnost. 15. Točka, v kateri «t°il sonce opoldne 16. Kratica pri naitevanju. 17. Poljska ptica. 18 Ogliarska naprava. 20 Moško krstno ime 21 Druga beseda za držaj. 22. Druga beseda za okra., kras. 23. Isto kot pri 86 vodoravno. 24 Druga beseda za klel (popačena tujka). 25. Gora v Grčiji. 27. Griki pesnik 28 Žitorodna pokrajina na fealkanu 29 Isto kot/78 vodoravno. 31 Žensko krstno Ime. 32. Krokodilu podobna zve- rina. 36. Staroslovanskd vila, ki se je pojavila oB rojstvu človeka. 37. Prebivalec vasi v bližini Ljub« ijane. 44 Svetopisemsko mesto. 45. Vrsta grozdja« 47. Priimek Abrahama, tudi druga beseda za oča« ka. 48. Druga besed« za takrat, tistikrat. 53« Drevo, iz čigar plodov pridobivajo olje. 54. Po« sebna vrsta pravega kostanja. 56. Neke vrste sab« lja. 57. Kozaški poveljnik. 59. Rokodelec. 61. Mor« .ko gibanje. 64. Skupina ljudi, ki je odločale pri •odnib razpravah. 68. Gora v Turčiji. 71. Neko vrste juha. 73. Rimsko moško krstno ime. 76. Jas«; v gozdu. 80. Moško ime. 82. Clan družine. 84 Clo« vek, ki se bavi z nepoklicnim delom. 85. Mesto v, bližini francoeko-italiiaoske meje. 87. Del, oziro-ma obseg kroga 88. Desni pritok reke Drine. 90« Gora v grški Tesaliji. 91 Pesnitev. 92. Vrsta jabolk 94 Dan v tednu. 96. Hitri tek. 97. Mesto t bližini Rakeka. 99 Ruska reka. 107. Tuje moška krstno ime 109. Velika vodna ptica. 111 DruM beseda z. podporo {pri zidu «b druße)113 SoI« ski izraz. 114. Povesmo slame. 115. Morske živali« 117. Vhod v rudnik 118. Puščava v Aziji, 120. Cer« kveni strop. 121. Otroška beseda za starega očeta 122. Tuja beseda «a zalet. 123 Ruska reka-124. Druga beseda za božanstvo. 125. Kemikalija, 126 Romunsko mesto. 127 Kipar, ki je ustvard vodnjak pred ljubljanskim magistratom (fonetičnob 128, Človek, ki ie ».časno nedovzeten za kakšno! nalezljivo bolezen. 130. Pripadnik izumrlega nahoda. 131. Turško ime. 132 Druga beseda za po« znan 133 Tuje žensko krstno ime. 135. Otok t, E genskem moiju. 141. Latinska beseda za jez« HmMì kratica irske revo ucionarne stranke|. H-ObUka osebnega zaimka. 148. Kazalni zaimek. i„ « M* .. bo,.,». V novoletni številki Vas bomo presenetili s posebno (lepo rizan o, fclmprejel O 2* V novoletni KCl»»' —--r- Plačajte naročnino (Nadaljevanje s 14. strani.) Pravljica o treh smrekah »Večno boš živela U ie zaklical angel in dvignil smrečico ter jo odnesel proti nebu. Na sredi pota pa se je obrnil k zemlji in je pokazal smrečici: »Glej, tam spodaj sta tvijji tovu-rišici, ki sta prav to uro dosegli cilj svojih želja.c In daleč na samotnem kamenitem robu tuje dežele je ležala ponosna siureka-jambor, zlomljena in razklana. Od vse njene lepote ni nič več ostalo. In zopet je pokazal angel skozi nočno temino na drugi kraj zemlje. Tam je ležala prelomljena njena druga tovarišica. Isti vihar, ki te razklal jambor, je izruval tudi drugo smre-o — telegrafski drog. Angel pa je plaval z zasmehovano malo smreko kvišku k nebeški svetlobi. Na nebeški poljani, kjer rastejo najlepše cvetlice, jo je postavil sredi med zlate in siebrne, na katerih so blestele prekrasne zvezde. Gospod Bog pa je stopil k njej in je položil svojo roko nanjo in ko je roko dvignil, je rasi* inala smrečica pod njegovim blagoslovom višje in višje, da je postala velika kakor vsa druga drevesa. Bog je pogledal na ono mesto, kjer so bili še zadnji ostanki ugasle lučice, ki jo je mati pritrdnila nanjo. Tedaj je izgoreli stenj pričel na novo goreti in svetla zvezda je zažarela ter s svojimi žarki posijala na zemljo prav v samotno sobico zapuščene matere- Mati je zagledala novo zvezdo prnv nad f;robom svojega otroka in je verjela, da je to >ožji pozdrav. In vsak večer, ko je po težkem delu odhajala k počitku, ji je prihajala od te zvezde tolažba in pomoč, in vselej je veselo govorila: »To je zvezda mojega otroka.« Vsi božji angeli v nebesih pa so priklonili glavo pred vedno zelenim drevesom, ker z njegove krone je sijala najsvetlejša zvezda v zemeljske temine: zvezda materine ljubezni. Jedilno olje nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlsan". — 1 zavitek Amisana zadootuie za I in pol litra olinate mešanice in velja L 1.50, po pošti L. 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo ie zraven. Prodaja drogerija Kant. Ljubljana. Židovska ul. 1 Na deželi pa zahtevajte Aiinsan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi. Nov Izum v elektriki. Italijanska inženirja Sisto in Bosco iz Palerma in Ernesto Osela iz Turina so izumili električni generator, ki dela ne da bi se pri tem ka| električne sile izgubilo. Značilnost tega generatorja obstoji v njegovi popolni samostojnosti in je njegovo delovanje enako, kadar je napolnjen in kadar je prazen. To je izum, o katerem se zdi, da bo povzročil pravo revolucijo na polju proizvodnje električne sile, Izumitelji trdijo, da bo s pomočjo tega generatorja možno pridobivati električno moč brezplačno. Izum so predložili v proučevanje Narodnemu svetu za raziskavanje. JABLIN - Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek L. 11 40. po pošti L. !(>•—, ? zavitka po pošti L. 30—, 3 zavitki po pošti L. 43 — Prodaja Drogerija Emona Ivan Katic - Ljubljana - Nebotičnik Pasla steklina. Novinarja Primoža je ugriznil stekel pes. Primož io takoj inahne k zdravniku. Medtem ko zdravnik pripravlja injekcijo, novinar izvleče beležnico in nekaj piše. Zdravnik: O, saj ni tako nevarno, da bi morali že zdai pisati oporoko.« — Primož: »Ne pišem oporoke, pač pa sestavljam seznam vseh tistih, ki jih bom obgrizel, ako vaša injekcija ne bo pomagala.« Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče sluibo U 0.20 ia besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1- , v vseh drugih oglasih stane beseda L. 0-80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na.manjši znesek L. 7 —, za ženitvene oglase L. '20--. Bedni Domoljubovi naročniki plnčajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaja. Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej. Veverižne kože polhove, lisičje tn vso druse od divjačine kupuje stalno Zdravi«, Ljubljana. Slarl trg 30 Fige in brinje po najnižji ceni ima stalno na zalogi tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Dobro ohranjen gepelj kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati Zupančič Ferdo, Tre-belno pri Mokronogu. Fige za žganjekuho dobite najceneje pri Ant. Xrl-per, Coloniale, Ljubljana, TyrSeva c. 31. Novo moško kolo zamenjam za živila. -Hladnlk, samostan v Smlhelu. Kože domačih zajcev in vseh vrat dru^e divjačine, plačuje u a it> o I JA e krznnrstvo L. Rot, Ljub liana, Mestni trg At. 5 Korenjevo seme konoplje, bučno peske, salatno some ln vsakovrstna druga semena kupi vedno po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Javna skladišča, TyrSeva c. 83. Robidovo listje Se je čas za trganje robtdovega listja. Zo-luno natrgano In lepo sušeno kupi vsako količino Fran Pogačnik, Ljubljana. Javna skladišča. Tyräeva c. S3 Kože domačih zajcev, veveric, lisic, dihurjev, kun ln vider, kupuje L. Rot, krznarstvo, LJubljana, Mestni trg 5. Fant in dekle pridna, poštena, stalna delavca, vajena živine ln kmečkega dola, dobita stalno službo. Plača po dogovoru. -Ljubljana, Siska, Vodnikova 56. Staroturkestanski pregovori Če pljuneš proti nebu, ti pade pljunek v obraz. Tisti, ki se mu mudi, ne pride domov. Upnik je lev, dolžnik je miška. Prazna žlica ne sodi v usta in prazna beseda ni za ušesa. Bij se s pametnim, n ne pričkaj se s predrznežeml Ce delaš dim, boš prekajen. Miš, ki je v mlinu prišla na svet, se ne boji grinonja. Gore ne moreš upogniti z lasom in morja ne zngreš s čolnom. Rajši pusti, da začneš goreti, kakor da si komu za poroka. Hudič, ki ga poznaš, je boljši kot človek, ki ga ne poznaš. Preizkušen redilni prašek „Redin" za praSiie Pri malih prašičkih pos,,ešuie Hedin prašek hitro rast, ki epi kosti in |ih varuje tezni. Večji prašič bro prebavliato.Z-v.»-«.,-— ter stane 1 zavetij'-, po pošti Ù. L. 19'- 4 zav. p *" ' ' Pazite: piavi Prodaja drogei Na debeli pa zah hitro rediio in do-tek za 1 prašiča j, 3 zav. po pošli Mnogq,lphvalnih pi«em. z gornjo sliko. Židovska ul.1 Vašem trgovcu alt zadrugi, Sha^(/jfJ[Wnite poštnino." Naročniki iz Tržaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej. Slivovko, hruSevec, pelinkovec in rum ■1 lahko prav poceni «ami napravila, l stekle. niča naše umetne esence za napravo 5 litrov «M. vovke. bruševca, pebnkovca ali ruma stane L. Krpo pošti L. 21'—, 2 steklenici po pošti L. 8fr—, 3 steklenice po pošti L. fil'—. Točna navodila na vsaki steklenici. Prodaja drogerija Kane. Ljubljana, Židovska ul. 1 Magnezij zmaguje. Bila je doba, ko je magnezij sluiiT skoraj le za poskuse po kemičnih laboratorijih. Magnaci) se je rabil tudi te v zdravilstvu, zdaj kot čistilo, zdaj za pokončavanje bacilov. Danes prihaja v tem oziru še mnogo bolj v poétev, Ako že ne ozdravi raka, pa vsaj ovira njegov razvoj. Kar je železo in mangan za slabokrvnost, srebro in infekcije, zlato za revmatizem, to je magnezij za raka in razna ture. — Lažji je od aluminija, zato se magnezij zadnje čase tudi tolikanj uveljavlja med industrijskimi kovinami, da izdelujejo iz njega neke sestavine pri motorjih in letalih, kjer je lahkota baš prva vrlina. To odlično mesto med veliko kovinsko družino pa si jo magnezij pridobil šele po številnih poizkusih ia po dolgotrajnem zapostavljanju. Črni gaber kupim vsako množino po ugodni ceni Ponudbe je potrebno pestati takoj na upravo ' „Domoljuba" pod številko 13152. Prvi parnik je naredil španski mehanik in častnik vojne mornarice Blasco de Garay, ki ja 17. junija 1543 kazal avoo novo ladjo cesarju Karlu V. Trdil je, da njegovo ladjo žene para. Preizkušnja je uspela in model njegove Udje i« bil razstavljen pred stolnico v Barceloni. Sodobniki tega prvega izumitelja parnika v stvar niso verjeli in so ga imeli za goljufa. Znamke, ki jih ustvarja kupčijski nagib. Otok Pitcatrn leži v samoti mod novo Zelandijo in jtižnt» Ameriko daleč od prekinorskega prometa. Sedaj je postal v fHiitnom oziru samostojen In 210 ljudi, toliko jih namreč živi na otoku, l>o odslej lahko frankiralo svoja redka pisma z domačimi znamkami. Berite o božičnih večerih lepa razmišljanja, — vsak večer eno — knj nam jaslice govore, Pa boste tudi vi veseli nove knjige t» „Delajmo Jaslice in jo boste vsak božič znova vzeli v roke. č'e je še nimate, naročite jo še danes pri založbi »NOVA STVAR«, Ljubljana. Prejmete jo še pravi čas. Cena 8 lir. Gosli iz papirla. Neki angleški vojak indijske armade, Herbert Wratton, je naznanil angleškemu patentnemu uradu nenavaden patent. V svojem prostem času v Indiji je v neki samotni garniziji naScl možnost, kako bi se dale gosli izdelovati iz papirja. Za ta namen je uporabljal zavijalni papir nabojnih zavitkov. Nekatere izmed gosli, ki jih je tako izdelal imajo čudovit zvok kremonskih instrumentov. Strokovnjaki pravijo, da utegne ta izum ustvariti prevrat v izdelovanju gosli. Za izdelavo enih papirnih gosli bo rabil izvežban delavec okrog štirideset ur. Izdelava s stroji ne prihaja v poštev. Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvomno »DOMOLJUB«! Mtri^^klamacile^ n n, '.nLn'l InE^"* n.u. . ~ ?opi1e ,D "P'*® »prejema uredništvo .Domoljuba«, naročnina, inse-rate u reklamacije.pa a p » a v . .Domoljuba^ - O.lasl se zaračunajo po „osebnem cenika. _ Telefon nredništv« In aprave, it 40-0*. ^ izdajatelji dr. Gregory Pečjak. - Uredniki Jože Količek. _ Za Ljudsko tlekarnoi Jož« Kramar!«,