LISTEK. Slovenske citanke za osnove šole. (Černej: Tretja čitanka. — Rape: Četrta čitanka.) Izdanje v petih delih. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. L)r. Čajkovac nas je s svo.io tretjo lin četrto čitanko nekoliko razvadil, boisi vsebinsko — posebno s četrto čitanko. ki nam v lepi obliki podaie geografsko in kulturno celoto naše nove dornovine, mlade države — in še posebej v fobliki z izbranimi slikami. umetniškimi in pokrajinskimi, ki nam v slikah podaieio krasote te nove domovine. Zbral je v njih kulturne bisere vseh treh delov troimenega naroda odpri ie mladini krasote dosedaj ločenih vseh treh delov zemlje naše države in očrtal zgodovino, trpljenje in junake naroda, ki so se borili za svobodo in ujedinjenie troimenega naroda. S tem je položil dr. Čajkovac temeij za gradnjo skupne jugosloVanske kulture v šolo, v osnovno šolo in z njo v maso našega naroda; kot prva Dodlaga temu ie medsebojno kulturno. ureografsko in zirodovinsko spoznavanie in na podlagi teh, obstoječih kulturnih imovin posameznih plejnen troimenega naroda. geografskih dobrin in etičnih in socialnih plemenitosti iz zgodovine vseh treli delov troimenega naroda, je mogoča šele zgradba skupne državne jugoslovanske kulture. S tem smotrom morajo stopati naše nove čitanke v šolo! Zato se ne čudi-mo če so dr. Čajkovačeve čitanke dobile prvo odobrenje od ministrstva za uporabo v šolah po vsej naši državi. Mani tretja njegova čitanka, ki se nanaša le na ožjo domovino, a v polnem obsegu odgovarja temu četrta čitanka.. Žal, da radi jezikovne različnosti pri nas tudi to ni izvedljivo in smatramo upeliavo skupne čitanke za višje razrede osnovnih šol za vse šole po vsej naši državi lahko le kot ideal; navezani smo pa, posebno v našem delu države, na gradnjo lastne podlage uspešneirm kulturnemu delu v šoli, na izdajo lastnih knjig. In to nalogo si je stavila, za osnovno šolstvo, Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pod naslovom »Slovenske čitanke za osnovne šole« si je stavila v svoj pro- gram izdajo čitank v petih delih. S »Prvim berilom«, je lahko ustregla našemu šplstvu takoj po prevratu, ker je iinela v lastni zalogi abecednik pok. tov. Widra, ki mu je napravila novo izdajo odeovar.iaj.oco novim razmeram. »Drugo berilo« je izdala za lansko šolsko leto, sestavil ga je viš. šol. nadzornik Gangl; letos je pa nadaljevala svoje kulturno delo in nam je pripravila za novo šolsko leto »Tretjo čitanko« od okr. šol. nadzornika Černeja in »Četrto čitanko« od okr. šol. nadzornika Rapeta. Po-zabiti ne smemo omeniti, da Učiteljska tiskarna tudi v tem času ni pustila naše šole po prevratu brez beril in je izdala, za čas, ko še ni mogla izvesti svoje kulturne naloge glede beril, posebne »Šolske listc«, za v.sje stopnje osnovne šole, ki so bili hkrati temeljita priprava za izdajo novih čitank. Podrobno oceno novih dveh čitank, idede posameznih beril in snovi v obče, piepuščamo učiteljstvu, razrednim učiteIjem, da jih oceni na podlagi svojih izkušenj v šoli, ker le taka kritika zamore biti pisatelju pravična, merodajna in kolikortoliko objektivna. Dotakniti se je hočemo le deloma in ogledati si je boli iz tehniške strani z ozirom na srori ozna- čeni smoter in z ozirom na vzgojno nalogo čitank. Dasi nam te dve čitanki ne nudita one pestre oblike, ki jo dajejo Čajkovčevim čitankam okusno izbrane slike, je tiskarna lahko ponosna na svoje novo delo, bodisi glede solidnosti papirja, bodisi glede tehniške notranje opreme in solidnosti in novo delo lahko z mirno vestjo pošlje v svet in je da vsakomur v roke. Tudi vnanja oprema, sicer priprosta, je vendar okusna in prikupljiva. Ni pravzaprav vnanjost, ki napravi učencu kniiiro priljubljeno. a vendar ie važna iz vzgojnega ozira, da se že s knjigo goji v učencu čut do lepe vnanje obiike; prikupi se mu pa še le z dovzetjem njene vsebine, nakar mu postane knjiga pravi, zaklad. (Ilede slik in ilustracij so si pa miienia pedagogov še zelo različna, naj li bodo čitanke ilustrirane ali ne. Cernejeva čitanka obsega bogato izbiro beril, ki so opora etičnega pouka in nc manj različna in bogata je zbirka k nazornemu nauku in dotnoznanstvu. Posebno prednost daje bralcem njih kratka in jedrnata oblika; ne vemo pa, če bi mu štcli v dobro, da je tako bogato obdaril svoio čitanko s pesmicami. Res je. da posebno na tej stopnji otroci radi deklamirajo, ker so še iz nižjega razreda navajeni memoriranja, vendar se nam zdi, da je jezikovno pridobljenega več iz proze nego iz poezije. A tudi ta greh ni greh s stališča umetniške vzgoje in vzbujanja smisla za njo; hoteli smo poudariati le veliko radodarnost v tem oziru. O spoznavanju hrvatske in srbske literarure na tej stopnji sicer ni govora; a več drobtinic iz mladinske književnosti obeh sknpin tudi na tei stopnji ne bi škodovalo dobri strani knjige, nasprotno, nokazali bi s tem. da hočemo čim globlie pripravljati pot za skupno jugoslovansko kulturo in književnost in prisvojiti narodu literarno svojini poedinih skupin, kot sedanio našoskupno last. V dobro pa moram šteti Černeju da se je, čeprav s oar odlomki. a v iskrenih besedah spomnil naših neodrešenih bratov in neodrešene domovine. Rapetova čitanka je bogata:- bogata po vsebini, bogata po jeziku in bogata po izbiri snovi. Dr. Čajkovac dodeljuje ožjo domovino tretji čitanki, četrto čitanko pa poveča obširno in temeljito izključno naši novi širši domovini, Jugoslaviji; Rape ima združeno v svoji čitanki snov ožje in širše dontovine, obrav- nava podrobno Slovenijo in nas lepo po- pelje po naši novi državi ter nam odkri- va njene krasote. Seznanja nas s kultnrnimi, književnimi in zgodovinskimi od- nošaji do Hrvatov in Srbov, med »velikinii našimi možmi« omenja Vuk Stefanoviča Karadžiča — kar je posebno hva- le vredno — vendar bi stavili na tej stop- riji §e večje zahteve za medsebojno književno in kulturno spoznavanje in velja pri Černeju omenjeno tozadevno načelo še v večji meri za četrto čitanko. Vrline naše širše domovine odkriva Rape v geografskem oziru v dovršenih sestavkih, tudi zgodovine dosedaj ločenih skupin se lepo dotakne, pogrešamo pa še več sestavkov, ki bi nas seznanjali z običaji, šegami in navadami in domačim življenjem tega nam dosedaj »nepoznanega« ljudstva troimenega naroda. V priznanje mu je, da njegova »Slovenija« ne pozna političnih meja: jezikovno naše ozemlje, je naša Slovenija! Lepo popelje našomladino po neodrešeni domovini in j-o seznanja ž njo, bodisi na sever, bodisi na jug; posebno v toplih besedah odkriva P. Plesničar s Svete gore mladini to našo zemljo, jasno in odkrito: Jezik tamošnjega naroda je slovenski! »Narod, ki biva ob soških bregovih in njenih do- tokih, je najzavednejši del našega jugoslovanskega naroda. To so naši neodrešeni bratje, ki čakajo kralja Matjaža in njegove močne vojske, da jih rešita.« Medtem ko v drugih, neodrešeni domovini posvečenih sestavkih, opažamo zgolj geografski ali gospodarski poudarek, pogrešamo pa nacijonalnega: da tudi tam živi naš narod! Vendar bi želeli še podrobnejšega opisa neodrešene domovine: da se nam ne izgubi v zgodovini ni jeden drobec, ki priča o pravični tirjatvi te zemlje kot naše lastnine in bo živelo to pravo v našem narodu. Postojna s svetovnoznano jamo bi zaslužila posebnega sestavka, omenja se jo le pri dotokih Save in potovanju iz Gradca v Trst; niti pri apnencu ni omenjenih kapnikov in tega podzemskega čuda. Ako imamo Dalmatinsko Primorje in Hrvatsko Primorje, zakaj bi ne imeli Slovenskega Primorja: če nas obrežna vožnja popelje iz Voloske do Pulja, zakaj bi ne šli naprej, do Kopra, do slovenske okolice Trsta - Barkpvlj, Devina in izliva Soče, kjer ima slovenska govorica stik z morjem, kjer imamo naše pravo na morje in zakaj ne bi imenovali vse to Slovensko Primorje; zakaj izbrisujemo spomine na beneške Slovence? Rape se ni opiral pri sestavi svoje čitanke na sestavke iz prejšnjih beril, izluščil je že preveč obdelano, izrahljeno snov in je odprl vrata k predalom svoje čitanke domačemu mlademu svetu, posebno iz učiteljskih vrst, in marsikatero praktično, prav izborno jedro prihaja ravno iz tega kroga; posebno v dobro pa je to zaraditega, ker ravno ti sestavki povzdigujejo čitanko z ozirom na nove potrebe in jo prilagode novemu duhu in novim razmeram — da jo lahko z mirnim srcem nazivamo moderno čitanko. Zelirao, da izda Učiteljska tiskarna že skoro še peti del svojih čitank, ki naj bo zase tak-o dovršen, kakor so dosedanji in naj harmonično zaključi lepo kulturno delo, ki ga je napravil upravni odbor Učiteljske tiskarne z organizacijo izdaj slovenskih čitank za osnovne šote Njene čitanke bodo podlaga za vzgojo scdanje generacije slovenske mladine P° vsej Sloveniji. Ivan Dimnik.