Našemu kulturnemu življenju ob rob
Zaostrene gospodarske razniere in težki pogoji gospodarjenja so posegli v vse pore našega življenja, zato tudi kulturi ni bilo pri/aneše-no. Pa vendar se velikokrat vprašamo, ali je krivda samo v kri/i, ali ni morda treba narcditi kaj več za naš lepši jutri, za bolj kulturni vsak dan, kot to opravljamo danes.
Saj smo res veliko govorili, se obvezovali, prepričevali na ra-zličnih nivojih, pa vendar to ni pomenilo veliko, če gledamo na razvoj kulturnega življenja in pravšnje kulturne politike v na-sledjijem obdobju. Če bi pogle-dali v naše planske dokumente — razen tam, kjer pač to mora biti — bi kaj hitro ugotovili, da temu področju posvečamo dokaj malo, v mnogih gospodarskih subjektih pa sploh nič, saj tudi z besedico ne omenjamo potrebe po kulturi dela, kulturi življenja in vedenja. Vse premalo ali sko-raj nič ne razmišljamo, da je ob težkem položaju delavca in ob-čana prav zdaj potreben moč-nejši kulturni utrip, ki mu bo pomaga! premagovati težave ob njegovemdeluinživljenju. Kako programsko zapolniti že nekaj letno povprečno mrtvilokultur-nega življenja v krajevnih kul-tumih domovih, kjer se KUD srečujejo s kadrovskimi, tehnič-nimi in finančnimi, ponekod pa tudi prostorskimi in strokovnimi težavami, je res težje razrešiti v dejanju kot na papirju, kjer smo to nalogo naložili ZKO. Pa ven-dar bi se morali prav ob kultur-nem prazniku vprašati ter si ob pozitivnem odgovoru zadati na-logo, ki bo v pozitivnem smislu vplivalo na naš kulturni utrip.
V svojem razmišljanju nimam namena usmerjati  pogledov  v
prihodnost kritično, še manj kri-tizirati delo do danes, saj temelje imamo, vendar je, vsaj jaz tako mislim, potrebno nekaj več volje in samoodrekanja — svetli pri-meri sov Zadobrovi, Hrušici, pa šekje — pabopomojem mnenju v prihodnost več hrabrosti.
Tudi v KD Španski borci smo morali opraviti analizo opravlje-nega dela v preteklem lctu, se-veda pa bo potrebna širša anali-za, pa tudi razprava o njej, da bi na osnovi prehojene poti ocenili naše smeri razvoja, ki bi zagoto-vili tej ustanovi svetlejšo prihod-nost. Pri pregledu uresničcvanja sprejetih programskih nalog, ka-terih osnova je opredeljena v programskih in razvojnih mt>ž-nostih te DO v srednjeročnem obdobju, smo ugotovili, da je bilov letu 1986 treba prilagoditi programsko politiko predvsem finančnim možnostim, kar pa v glavnem ni vplivalo na slabšo kvaliteto, kar se odraža tudi pri obisku.
Mala dvorana je bila termin-sko zasedena 199-krat z najra-zličnejšimi prireditvami od pre-davanj, plesa, izobraževanja, sej.
itd. s povprečno 53 obiskovalci, kar je skupno 10.500 obiskoval-cev.
Sprejemni prostori in likovni salon pa so bili zasedeni z najra-zličnejšimi aktivnosti 304 termi-nov, kjer pa je težko redno oce-niti število obiskovalcev, saj si je ogledalo razne razstave tudi ve-liko število obiskovalcev drugih prireditcv v domu.
Če k tem aktivnostim prište-jemo še druge aktivnosti, kol so letno in zimsko počitniško var-
stvo za otroke, razne tehnične storitve in ogledi, lahko rečemo, da je bilo skupaj v letu 1986 ca. 75.000 obiskovalcev. Če pa po-gledamo Kulturni dom kot celo-to, v katerem opravljajo svoje kulturno poslanstvo s svojimi ak-tivnostmi knjižnica Jožeta Ma-zovca, ZKO in če k temu še priš-tejemo vsakdanje aktivnosti obeh krajevnih skupnosti, je v letu 1986 prestopilo prag tega hrama že skoraj 200 tisoč obi-skovalcev.
Terminski pregled po programskih sklopih uporabe velike dvorane s 360 sedeži
Povprečna Dejavnost                       Termini             Obisk           zasedenost
gledališče                                     82              23.200                   75%
glasba, ples                                31               5.600                   50%
druge prireditve____________126_______29.400__________64%
SKUPAJ_________________239_______58.200______________
Lik. galerijska______________18_______45.000______________
Tudi na tabeli lahko ugotovi-mo, da se je v našem kulturnem hramu pravzaprav odvijalo kar precej različnih kulturnih, poli-tičnih in drugih prireditev, ki so pritegnile že kar precejšnje šte-vilo obiskovalcev. ob tem da še je tudi tcrminska uporaba prosto-rov v letu 1986 povečala. Če pa ob koncu ugotovimo, da so obi-
skovalci bili v glavnem s progra-mom zadovoljni in da bo ver-jetno (ob finančni podpori OZD) tudi finančni rezultat po-zitiven, pa si upam trditi, da po-staja kulturni dom vse bolj naš in naša potreba. In če je moja trdi-tev pravilna, se splača trud in odrekanje za lepši in kulturnejši jutrišnji dan.       JOŽE PETEK