Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2008 352(061) 6004274,1 1 S ^ "O E COBISS Q 4___4-i Leto X, št. I, Marec 2008 sr GLASILO OBČINE HAJDINA zivajte v pomladi, veselo pisanko in lepeyelikonočne praznike Vam želijo župan Radoslav Simonič in Občinski svet občine Hajdini 7 5 , 1 _ ' o th & o Foto: Tatjana Mohorko Naselja v občini Hajdina olepšana s čistilno akcijo Občina Hajdina je v sodelovanju z vaškimi odbori, društvi in lovci v soboto, 15. marca uspešno izpeljala še eno tradicionalno spomladansko čistilno akcijo, v kateri so zbrali 25 kubičnih metrov odpadkov, med njimi največ plastenk in pnevmatik, veliko pa je bilo tudi manjših gospodinjskih odpadkov. Zadovoljen je bil hajdinski župan Radoslav Simonič, ki se je takoj po akciji, malo pred sobotnim poldnevom pred lovskim domom na Zg. Hajdini vsem sodelujočim posebej zahvalil za sodelovanje in pomoč pri varovanju okolja pred odpadki. Franc Jelen iz hajdinske občinske uprave, sicer tudi koordinator čistilne akcije, pa je povedal, da ne samo, da je bila akcija uspešna, da so odpeljali velik kup smeti, zelo pohvalno je tudi, da so v čiščenje že dan prej vključili učenci in učitelji hajdinske osnovne šole. TM Dan žena in materinski dan v Slovenji vasi ¥ Tsoboto, 15. marca, je VO Slo-V venja vas pod vodstvom predsednika Franca Skrinjara v domačem gasilskem domu pripravil prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Materam in babicam ter vsem prisotnim so v uvodu pod vodstvom učiteljice Silve Hajšek pripravili program učenci in učenke OS Hajdina iz domače vasi. Le-ti so z izbranimi besedami in smešnimi pesmicami iz oči izvabili marsikatero solzo veselja. Po izvedenem programu so nastopajoči vsem prisotnim ženskam podarili spominske šopke. Sledila je zabava z živo glasbo, ki se je nadaljevala pozno v noč ... Jože Mohorič, Štajerski tednik to: Črtomir Gozni Zupanov uvodnik Pričelo se je investicijsko močno naravnano leto 2008 Pred vrati je pomlad, pred nami velikonočni prazniki, 25. marec - materinski dan, mesec april, 27. april - dan upora proti okupatorju in že bo tukaj 1. maj - praznik dela ... Letošnja 1. številka Hajdinčana je zbrala dogodke v naši občini od božiča do danes. Čeprav nam zima ni postregla z obilico snega, so je bili takšne mnogi veseli. Nekateri, zlasti smučarji, otroci in nenazadnje tudi cestarji (soljenje, pluženje) pa so vihali nosove. Takšne, kot smo ljudje, so tudi zime in letni časi - različni in največkrat večini ustrežejo. Za nami pa je že veliko število najrazličnejših občnih zborov naših društev. Ko se ozrem malo nazaj nanje, na njih poročila, analize, planske poglede in cilje za naprej, verjamem, da smo le ljudje tisti, ki dajemo občini ali vasi dušo. V naši občini živijo ljudje, ki jih zanima naš razvoj in se nenehno trudijo, da bi življenje v občini bilo bolj prijetno. Ne gledajo samo na danes - gledajo tudi na jutri. Za nami je tudi 12. redna seja občinskega sveta in njena osrednja točka »Rebalans proračuna občine Hajdina za leto 2008«. Gre za razvojno, investicijsko in optimistično naravnano »materijo« najrazličnejših del in njih finančnega suporta. Zraven t.i. obveznih financiranj najrazličnejših dejavnosti po zakonskih predpisih je kar preko 2 mio EUR-ov ali skoraj 60 % proračuna namenjenega za najrazličnejše investicije. Slednje sestojijo iz lastnih proračunskih sredstev, sredstev, pridobljenih na javnih razpisih (ministrstva, DRSC, regionalni razvojni programi) in zadolžitev proračuna. V rebalans pa tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani nisem predlagal dodatnih 1.450.000 EUR-ov sredstev kohezije (EU *- nepovratna) in sredstev iz proračuna Republike Slovenije (takse, subvencije RS in dodatna sredstva Mop-a), namenjenih za leto 2008 za izvedbo I. faze projekta Konzorcija - celovito varovanje vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Župani občin, vključenih v I. fazo, v kratkem pričakujemo tudi pisna navodila o poteku transakcijskih poti navedenih sredstev. Mnenja sem, da bodo finančni tokovi transparentni le tako, da mora biti priliv najprej v občinski proračun in nato odliv na skupni konzorcijski račun, iz katerega se bodo poravnale začasne situacije izgradnje primarne kanalizacije in zamenjava obstoječih salonitnih vodovodnih cevi. Navedeno bo zelo pomembno pri težavah, ki bodo nastajale takrat z začasnim financiranjem oziroma pridobivanjem premostitvenih kreditov. Občine moramo začasne situacije najprej »pokriti« z lastnim »premostitvenim« denarjem, nato vložimo zahtevek za povrnitev s strani MOP-a. Pred 12. redno sejo so se sestali tudi odbori Občinskega sveta, obravnavali in sprejeli so najrazličnejša stališča k posameznim postavkam, skratka rebalans do potankosti obdelali. Na skupni seji Odbora za komunalno infrastrukturo in Odbora za varstvo okolja in urejanja prostora pa nas je presenetilo poročilo koordinatorja Konzorcija o ponovnih zapletih pred pričetkom izvedbe. Koordinatorju Jerneju Somnu iz Komunalnega podjetja Ptuj je bilo naloženo, da poskrbi za čim hitrejši sklic Sveta konzorcija, da skupno poiščemo poti iz nastalih zapletov. O posameznih projektih, planiranih v letu 2008, deloma se bodo »prevesili« v leto 2009, danes ne bom posebej pisal, razvidni so iz Rebalansa I proračuna občine Hajdina za leto 2008, bom pa se med letom ustavljal pri projektih v izvedbi oziroma pri dokončanih projektih. Vsak projekt, pa naj bo še tako majhen ali velik, bolj ali manj pomemben, se že v času nastajanja, kaj šele v času izvedbe srečuje z najrazličnejšimi težavami. Tudi začasni semafor pri »Skolibru« na Zg. Hajdini, ki se bo prihodnje leto spremenil v stalnega, ima težave z nekaterimi neposlušnimi, oziroma z »barvno« slepoto prikrajšanimi vozniki. Gre za mlajšega motorista (vespa), ki ne loči rdeče in zelene barve (op. p. : Fant, škoda te jel). Sicer pa ostanimo optimisti - vse razloge za to imamo. Prepustimo se pomladi. Želim vam, da preživite velikonočne praznike v krogu svoje družine in tistih, ki jih imate radi. Župan Radoslav SIMONIČ HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko marec 2008 HAJDINČAN V SPOMIN DR. JANEZU DRNOVŠKU (1950 - 2008) Odšel je Slovenec, ki se ga bomo spominjali po mnogih velikih dejanjih, pomembnih dogodkih, spominjali se ga bomo kot predsednika republike, vlade, politika svetovnega kova. Odšel je velik človek ... Naj počiva v miru. Tako so v hladnih februarskih dneh, ko je Slovenijo pretresla vest o smrti bivšega predsednika dr. Janeza Drnovška, govorili in pisali mnogi in k vsem temu je sploh težko kaj dodati. V občini Hajdina se ga bomo spominjali po njegovem zadnjem obisku na Ptujskem, ko je v družbi župana Radoslava Simoniča obiskal Mitrej na Sp. Hajdini in takrat smo ga v teh koncih srečali zadnjič. V medijih smo lahko večkrat prebrali, da je bil dr. Janez Drnovšek zmagovalni tip politika s pogosto nevsakdanjimi načini delovanja. Bilje izobražen, potrpežljiv v pogajanjih, tudi trmast, če je bilo treba, vendar pripravljen na dogovor. V svetovni politiki je imel veliko prijateljev. Dobil je vse volitve: od prvih leta 1989 za člana predsedstva, do zadnjih leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Prekaljen politik, asket ali poduhovljeni posebnež? Vse to in še večje bil Janez Drnovšek, velik človek, kije mnoge spodbudil k drugačnemu razmišljanju in mnogi so mu sledili. Napisal je nekaj uspešnih knjig,v njih pa objavil zlate misli o življenju ... Med drugim je zapisal: »Vse, ki si želite pomagati ljudem v stiski, živalim in naravi, vabim, da še naprej sodelujete pri ustvarjanju boljšega sveta, kot je sedanji. Ne bo vam žal.« »Jutri je nov začetek. Končuje se staro, začenja se novo. Staro je minilo, je končano. V njem je bilo dobro in slabo. Dobro gre naprej, slabo naj ostane preteklost. Jutri ustvarjajte novo dobro. Skupaj s tistim, ki ste ga prinesli s sabo, bo lahko ustvarjalo nov svet. V njem bo več pravičnosti in upoštevanja vseh živih bitij. Bolj prijazni bomo drug do drugega in pomagali si bomo.« Janez Drnovšek Z zasedanja Občinskega sveta občine Hajdina 12. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu marcu se je Občinski svet sestal na 12. redni seji, ki je bila 6. marca 2008, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Zapisnik in sklep 11. redne seje 2. Zapisnik 3. dopisne seje 3. Dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina, 4. Odlok o rebalansu I proračuna Občine Hajdina za leto 2008 5. Odlok o spremembi Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Hajdina 6. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra: s tem sklepom se ukine status javnega dobra naslednjim nekaterim nepremičninam, ki so vpisane v zemljiško knjigo kot javno dobro oz. kot družbena lastnina v splošni rabi in se vpišejo v nove zemljiškoknjižne vložke iste k.o. kot lastnina Občine Hajdina. Pare. št. Vrsta rabe Površina ZKV v m2 Katastrska občina 980/8 pot 9 1373 Gerečja vas 970/1 neplodno 4840 1373 Gerečja vas 974/1 pot 451 1373 Gerečja vas 975/1 pot 305 1373 Gerečja vas 976/2 pot 516 1373 Gerečja vas 977/3 pot 519 1373 Gerečja vas 977/6 pot 2104 1373 Gerečja vas 979/1 pot 379 1373 Gerečja vas 979/4 pot 109 1373 Gerečja vas 980/11 pot 93 1373 Gerečja vas 980/10 njiva 162 1373 Gerečja vas 986/3 pot 1718 1373 Gerečja vas 986/5 pot 1085 1373 Gerečja vas 24/7 njiva 221 367 Gerečja vas 1136/5 pot 92 1755 Hajdina 1141/1 pot 33 1755 Hajdina 1155 neplodno 3407 1755 Hajdina 1156 cesta 1831 1755 Hajdina 1157/2 neplodno 409 1755 Hajdina 1131/4 pot 1618 1755 Hajdina 1132/3 pot 194 1755 Hajdina 1134/5 pot 37 1755 Hajdina 1134/6 cesta 380 1755 Hajdina 1144/2 cesta 194 1755 Hajdina 373/135 njiva 4 42 Draženci 750 cesta 646 168 Draženci 753 cesta 266 168 Draženci 751/2 neplodno 480 168 Draženci 752/1 neplodno 462 168 Draženci 752/2 neplodno 6844 168 Draženci HAJDINČAN marec 2008 752/3 neplodno 2305 168 Draženci 754/1 pot 31 168 Draženci 754/2 pot 43 168 Draženci 724/3 cesta 999 168 Draženci 724/3 cesta 194 168 Draženci 725/6 cesta 3166 168 Draženci 728/8 pot 66 168 Draženci 728/9 pot 35 168 Draženci 728/10 pot 81 168 Draženci 731/3 pot 2766 168 Draženci 7. Soglasje k povišanju cene storitev ravnanja z odpadki, s katerim občinski svet Občine Hajdina potrjuje soglasje k zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina, družbi Cisto mesto Ptuj d.o.o. 8. Sklep o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu, s katerim Občina Hajdina daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5/a soglasje k ceni storitv pomoči družini na domu v višini 2,94 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 2. 2008 dalje. 9. Sklep o nakupu in izravnavi zemljišč, s katerim Občina Hajdina kupi del zemljišča, (cca. 97 m2) pare. št. 278/2 k.o. Skorba. Vrednost zemljišča znaša 10,00 EUR za m2. Občina Hajdina se strinja z izravnavo meje na delu javne poti -poljska pot, pare. št. 278/47, k.o. Skorba v delu, ki meji na pare. št. 295 in 113.S v površini 39 m2, ter z izravnavo meje na pare. št. 293 k.o. Skorba v delu, ki meji na pare. št. 295 k.o. Skorba v površini 60,00 m2. Izravnava navedenih zemljišč se opravi pod pogojem plačila odškodnine v znesku 645,00 EUR. 10. Sklep o nakupu zemljišča pare. št. 808/2 in 808/4 k.o. Slovenja vas, s katerim Občina Hajdina kupi zemljišče pare. št. 808/2 in 808/4 k.o. Slovenja vas. Vrednost zemljišča znaša 1.852,50 EUR. 11. Merila za izračun dotacij iz proračuna občine Hajdina, namenjenih za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje 12. Sklep o nakupu in izravnavi zemljišč 13. Točkovno vrednotenje kulturnih društev in skupin v letu 2008 14. Predlog Letnega finančnega programa kulture v Občini Hajdina za leto 2008 15. Finančni načrta za šport za leto 2008 16. Točkovno in finančno ovrednotenje redne športne dejavnosti po posameznih športnih društvih in klubih Občine Hajdina Občinska uprava Spodnje in Zgornje Podravje sta združila moči ^^vet statistične regije Podravja (Svet) se je v lanskem letu srečeval s številnimi velikimi projekti in pomembnimi odločitvami. Radoslav Simonič, župan Občine Hajdina, je ravno v tem obdobju predsedoval Svetu in skupaj z ostalimi župani iskal rešitve za dane naloge. V mesecu januarju je županu potekel enoletni mandat, vendar bo tudi v prihodnje tesno in aktivno sodeloval pri projektih Sveta. »Svet statistične regije Podravja je neke vrste bodoča pokrajina in opravlja zmanjšane naloge obstoječih pokrajin,« pojasni Simonič. V letu 2007 se je Svet srečeval s pomembnimi vprašanji za finančno perspektivo med leti 2007-2013. Pod vprašaj so bili postavljeni kriteriji za delitev regionalno razvojnih programskih sredstev za Spodnje Podravje v višini 134 milijonov evrov. Predsedniku ob tem nikakor ni bilo lahko. »Najtežje je bilo poiskati 2/3 večino 41 županov, ki sestavljamo Svet Podravske regije, in pravično razdeliti sredstva.« V prvi fazi, to je za leti 2007 in 2008, jim je uspelo razdeliti 30 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, in sicer po kriteriju 50 odstotkov po številu prebivalcev občine, ki ta sredstva prejema, in 50 odstotkov po kriteriju ogroženosti. 10 milijonov neporabljenih sredstev pa ostaja občinam, ki še svojih projektov niso uspele prijaviti. Te bodo imele svojo priložnost še ta mesec, ko bo tretji razpis za pridobitev evropskih sredstev. Svet statistične regije Podravja je že pridobil dodatnih skoraj 30 milijonov sredstev, za katere pa služba vlade za lokalni razvoj še ni pripravila javnega razpisa in terminske delitve za leta 2008, 2009 in 2010. ZRAVEN TUDI PRI PODPISU VSTOPA V SISTEM MREŽENJA Med pomembnejšimi projekti Sveta v preteklem letu je tudi vstop v tako imenovani sistem mreženja, in sicer skupaj z Mariborsko razvojno agencijo (MRA). V mesecu novembru 2007 je župan Radoslav Simonič odšel v Bruselj, kjer sta z Andrejem Vizjakom, ministrom za gospodarstvo Republike Slovenije, podpisala pogodbo o pristopu Slovenije k temu projektu. Evropske države že dalj časa črpajo denar iz sistema mreženja. Zupan ob tem navaja primer Avstrije, ki ima v programe mreže- nja vključenih že 3800 gospodarskih subjektov, do leta 2013 bodo to število skušali povečati na 5200. »Za program mreženja je pomembno sodelovanje med razvojnimi agencijami, politiko in gospodarstvom, le tako je lahko projekt uspešen,« še razlaga župan Simonič. Za koordinacijo projektov mreženja v Podravju skrbi MRA, vodja projekta je Vlado Rudi. Evropska unija bo do leta 2013 namenila kar okrog 600 milijonov nepovratnih sredstev za programe mreženja, če bo projekt zaživel jih bo Podravska regija porabila le nekaj milijonov. Zupan Radoslav Simonič ob tem dodaja, da četudi bomo porabili le peščico sredstev iz programov mreženja, bo to že zelo uspešno. Enoletno predsedovanje župana Radoslava Simoniča je bilo uspešno, letos je njegovo funkcijo že prevzel Senekovič Venčeslav, župan Občine Pesnica, njegov namestnik je Jože Kokot, župan Občine Gorišnica. Funkcija predsednika je neprofesionalna in neplačana, seje Sveta so mesečne, po potrebi se župani Spodnjega in Zgornjega Podravja sestanejo tudi večkrat. Estera Korošec marec 2008 HAJDINČAN Izgradnja AC v sliki Gradbišče na trasi AC Slivnica-Draženci na območju ... in še območje AC v Dražencih, Gerečje vasi ... Pogled na delovišče na Zg. Hajdini, nedaleč od železniške proge, kjer je že vse nared za izgradnjo nadvoza. HAJDINČAN marec 2008 Informacija o poteku investicij v komunalno infrastrukturo na območju občine Hajdina Odsek Dolžina KANAL 4.2 od RJ 92 do RJ 82 v naselju Zgornja Hajdina 395,23 m KANAL 4.2.1. od RJ 82 (na 4.1) do RJ 94 v naselju Zgornja Hajdina 143,79 m KANAL 1.3. od RJ 1 do RJ 23 v naselju Draženci 519,58 m KANAL 1.2. od RJ 5 do RJ 23 v naselju Draženci 672,50 m KANAL 1.5. od RJ 35 (na 1.0) do RJ 5 127,50 m Skupaj: 1858,60 m 1. IZGRADNJA SEKUNDARNE KANALIZACIJE Občina Hajdina je uspela na prvem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okvirju Operativnega programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« z operacijo Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Projekt delno financira Evropska unija v višini 855 upravičenih stroškov. Višina investicije je 610.127 EUR. V sklopu operacije se bodo zgradili naslednji odseki sekundarne kanalizacije: Glej tabelo! V letu 2007 se je glede na to, da je bil razpis objavljen dokaj pozno, z javnim razpisom izbral izvajalec del, in sicer Cestno podjetje Ptuj. V marcu 2008 smo pričeli z deli na KANAL-u 4.2 in 4.2.1. v naselju Zgornja Hajdina. Izgradnja na tem odcepu predstavlja dokaj zapleten poseg, saj bo potrebno s kanalizacijo trikrat križati glavni vodovodni vod premera 400 mm (iz salonitnih cevi) in vršil se bo arheološki nadzor. Zato uporabnike te javne poti naprošamo za potrpežljivost, saj bo cestna zapora trajala nekoliko dalj časa. Sočasno pa želimo, da upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo. I INVESTITOR: OBČINA HAJDINA, Zg.Hajdina 44/a, 2258 Hajdina, ' Ki jo zastopa iupan Radoslav SIMONIČ fš PROJEKTANT: TMDINVEST d.o.o., Prešernova 30,2250 Ptuj odg. vodja projekta: Bojan ŠTRASER, UDIG (G-0288) IZVAJALEC: CESTNO PODJETJE PTUJ d.d.,Zagrebška c. 49a, 1 2250 Ptuj, odg. vodja del: Dušan SAGADIN, dipUni.gr*«MG-26,5| GRADBEN, NADZOR S Na gradbišču »kanalizacije« je postavljena zanimiva gradbiščna tabla, ker gre za sofinanciranje iz sredstev EU Dela v naselju Zgornja Hajdina se bodo končala v mesecu juniju 2008. V letošnjem letu se bodo izvajala še dela na KANAL-ih 1.3 in 1.5 v naselju Dra-ženci. Operacija v izgradnjo sekundarne kanalizacije bo predvidoma končana v juliju 2009. Na odcepih, kjer potekajo vodi nizkonapetostnega omrežja (NN omrežje) in javna razsvetljava v neposredni bližini kanalizacije, pa bo izvedena še položitev oz. zamenjava zračnih vodov v zemljo. 2. OBNOVA JAVNE POTI JP 829 150 NA ODCEPU HAJDOŠE-SLOVENJA VAS V DOLŽINI 1840 m in IZGRADNJA KOLESARSKE STEZE OB JAVNI POTI JP 829 150 NA ODCEPU HAJDOŠE-SLOVENJA VAS V DOLŽINI 1840 m Investicija v obnovo javne poti JP 829150 oz. vsem znano OBKANALSKO CESTO se je zaradi znanih zapletov pri izboru izvajalca del pri postopku javnega naročila v letu 2007 zavlekla v čas, ko tehnike gradnje pogojuje najprej izgradnjo kolesarske steze, šele nato obnovo javne poti. Zato je z izvajalcem del Cestno podjetje Ptuj bil sklenjen aneks k osnovnima pogodbama, da je predviden rok dokončanja del 30. april 2008. S tem se je res podaljšal rok za obnovitvena dela javne poti, občutno pa se je skrajšal rok izvedbe kolesarske steze, ki je bil po določilih pogodbe zaradi sofinanciranja s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste 360 dni. Izvajalec del je v mesecu marcu 2008 pričel s pripravljalnimi deli, saj želi okrog 4. marca so na Zg. Hajdini pričeli z izgradnjo sekundarne kanalizacije. Fotografija je nastala nekaj dni po pričetku del. marec 2008 Tudi za obnovo in asfaltiranje javne poti s kolesarsko potjo ob kanalu od Hajdoš do Slovenje vasi je že vse pripravljeno. 17. marca 2008 izvesti asfaltno prevleko kolesarske steze. V naselju Hajdoše pred mostom se bo naknadno izgradilo krožišče. Prav tako se bo izvedla rekonstrukcija javne poti na odcepu KANAL-SABINA. Vrednost investicijskih del je za obnovo javne poti 294.574 EUR. Vrednost izgradnje kolesarske steze znaša 159.812 EUR, kjer pa polovico sofinancira Direkcija RS za ceste. 3. SEMAFORJI NA KRIŽIŠČU R2 432 IN LC 328 220 V NASELJU ZGORNJA HAJDINA Semafor je zaradi vse večjih prometnih obremenitev s kamioni urgentno postavljen na zahtevo občine Hajdina, saj so se le tako lahko zaščitili najbolj ogroženi udeleženci v prometu - kolesarji, pešci in otroki. Pred postavitvijo semaforjev je bila izvedena osnovna analiza obstoječih prometnih obremenitev. Glavno prometno smer predstavlja zdaj že bivša regionalna cesta R2-432 Hajdina-Majšperk, ki je po vladni uredbi s 1.1.2008 postala kategorizirana lokalna cesta in stranska lokalna cesta na relaciji Draženci-Hajdina-center. Na osnovi PLDP (povprečni letni dnevni promet) 5200 vozil na dan je bilo programirano tudi krmiljenje svetlobnih signalov. Gradbeno montažna dela s postavitvijo semaforjev je izvedlo podjetje ELSA iz Gornje Radgone, ki je tudi lastnik semaforjev in vzdrževalec. Nadzor s strani Direkcije RS za ceste pa je opravljala Družba za državne ceste. Pripravil: Franc Jelen občinska uprava Hajdina Semaforji na Zg. Hajdini - novost, ki se je nekateri še niso privadili ... HAJDINČAN marec 2008 Poslanski kotiček s poslancem DZ RS Brankom Mariničem ¥ Ttokratno rubriko »Poslanski V kotiček« smo zajeli dve temi, in sicer Zakon o vrtcih in Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, pogovarjali pa smo se s poslancem DZ Brankom Mariničem. Zakon o vrtcih je bil sprejet leta 1996 in ureja področje dejavnosti predšolske vzgoje. Razne javnomnenjske ankete kažejo na določene pomanjkljivosti na tem področju. Za kakšne pomanjkljivosti gre in kakšne spremembe predvideva novi zakon? Poslanec Branko Marinič: »V času izvajanja zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo ne le razne javnomnenjske ankete, temveč tudi občine kot ustanoviteljice vrtcev, še posebno težo ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje opravljena Revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2004 do 2006, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. Delež vključenosti predšolskih otrok v naši državi je bil v letu 2006/07 64,8 %. Vrtci so prevladujoča oblika institucionalne vzgoje. Številke kažejo, da imamo 105 javnih samostojnih vrtcev, 183 vrtcev pri osnovnih šolah, 23 zasebnih vrtcev -vanje je vključenih cca 1 % otrok in v okviru javnih vrtcev še 14 vzgojno-varstvenih družin - vanje je vključenih 106 otrok. Obstoječe zakonske rešitve sicer predvidevajo več oblik predšolske vzgoje, ki pa v praksi dejansko niso zaživele. Zato je potrebno pripraviti takšne spremembe zakona, ki bodo omogočile, da se bodo že predvidene oblike, npr. vzgojno-varstvena družina, zasebni vzgojitelj, tudi dejansko pojavile, s tem pa bi se povečala dostopnost predšolske vzgoje.« Dotaknili ste se nekaterih sprememb. Nam lahko o slednjih poveste kaj več? Poslanec Branko Marinič: »V analizi Kakovost pedagoškega dela v vrtcih je bilo ugotovljeno, da so urniki vzgojiteljic in pomočnic tradicionalni ter da bi bilo potrebno predrugačiti delovni čas v vrtcih zato, da bi se zagotovili pogoji za kakovostno delo. Kot je ugotovilo Računsko sodišče RS, sta pomanjkljiva tudi spremljanje in javna dostopnost podatkov o kapacitetah in stanju razpoložljivih mest v vrtcih in v različnih programih predšolske vzgoje, kar pa onemogoča izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti vrtca. Ravno zaradi tega je treba v zakon vključ- iti podlage, ki bodo omogočale celovito in sprotno spremljanje dostopnosti vrtcev, se pravi vodenje evidenc o potrebah in dejanskih kapacitetah vrtcev v posamezni občini ter vzpostavitev javno dostopne evidence, ki bi bila na voljo uporabnikom tudi na spletnem naslovu ministrstva. Potrebne so spremembe zakona, ki bodo odpravile pomanjkljivosti na področju sistema plačila za vrtce in omogočile nadaljnji razvoj dejavnosti predšolske vzgoje v naši državi.« Kakšni so poglavitni cilji zakona? Poslanec Branko Marinič: »Poglavitni cilji zakona so doseči 90% delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja, zagotavljati kakovost predšolske vzgoje (vrtci in varstvo otrok na domu) v RS, sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi in s tem povečati dostopnost predšolske vzgoje, zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS, informacijska dostopnost - starši morajo imeti možnost pregleda stanja '‘demokratska stranka Vemocratic Partv prostih mest v slovenskem prostoru ter razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka. Z zakonom bi zagotovili večjo dostopnost, pestrost predšolske vzgoje. S sofinancerskimi vložki bi pripomogli k večjemu zagotavljanju prostorskih zmogljivosti. Vzpostavili bi informacijske sisteme, s katerimi bi povečali informiranost staršev o možnostih vključitve. Uvedli bi tudi ukrep razbremenitve družin z več predšolskimi otroki s plačili za vrtec.« Prinaša nov zakon še kakšne novosti? Poslanec Branko Marinič: »Kot novost prinaša zakon možnost, da se osebe, ki želijo opravljati varstvo otrok oziroma ki že sedaj opravljajo varstvo otrok »nelegalno«, registrirajo pri ministrstvu kot varuhi otrok. Zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, najmanj srednjo, s poklicnim Približujejo se prazniki... čas, ko se zberemo v krogu družine in polni upanja zremo v prihodnost. Ob tej priložnosti bi vsem občankam zaželel vse lepo ob dnevu žena. Blagoslovljeni velikonočni prazniki, ki se približujejo, pa naj bodo polni radosti, upanja in družinske sreče. Branko Marinič, poslanec DZ RS Podatke o mojem delu lahko najdete na moji spletni strani: www. brankomarinic.sds.si. Lahko mi tudi pišete na el. naslov: branko. marinic@dz-rs.si ali me pokličete na tel. št.: 01/478-99-62. standardom Varuh predšolskih otrok, sprejetim na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in da morajo biti nekaznovani. Tako bi vzpostavili pregled nad osebami, ki opravljajo varstvo otrok, obenem pa bi zagotovili tudi večjo kakovost s stališča zdravja in varovanja otrok.« Kako bo zakon urejen po finančni plati? Poslanec Branko Marinič: »V sam zakon so vnesene določbe, s katerimi bi dosegli stabilnejše in transparentnejše financiranje vrtcev, obvezna pa je tudi sklenitev medsebojne pogodbe o financiranju, zato da se dosledno uredi razmerje med občino in vrtcem. S tem bi bilo zagotovljeno preglednejše financiranje vrtcev kot javnih zavodov, sedanje razlike med cenami programov pa bi se bistveno zmanjšale. Plačila staršev za vrtec bi postala med seboj primerljiva in tako za starše bolj sprejemljiva. Predlog zakona vključuje tudi rešitev, ki bi razbremenila družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka s plačili za vrtec in sicer tako, da bi država prevzela plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec.« Nekateri poslanci ste v parlamentarni postopek vložili predlog Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Iz česa ste izhajali pri predlogu omenjenega zakona? Poslanec Branko Marinič: »Glede na hiter utrip življenja so tudi otroci in mladostniki vedno bolj obremenjeni, saj v šoli preživijo velik del svojega časa. Vsi vemo, da je hrana osnovni vir pridobivanja energije, ki je potrebna za naše normalno delovanje. Veliko otrok ima slabe prehranjevalne navade, ne poslužujejo se zdravih obrokov, ali jih sploh nimajo, veliko jih je, ki zdrave obroke izpuščajo in jih nadomestijo z raznimi nezdravimi prigrizki. Posledica tega marec 2008 HAJDINČAN so utrujenost, preobremenjenost in razne bolezni, na drugi strani pa pomanjkanje energije, izguba motivacije ipd. Kaj je tisto bistveno, kar želite s predlogom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane doseči? Poslanec Branko Marinič: »Želimo, da bi zakon prinesel sistemsko ureditev prehrane dijakov, tako kot jo poznamo pri subvencioniranju študentske prehrane. Do sedaj je bilo na področju srednješolskega izobraževanja urejeno subvencioniranje cenejše prehrane za dijake, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Predlog novega zakona pa bi prinesel en subvencioniran obrok za vsak šolski dan za vse dijake. S tem bi bilo poskrbljeno, da bi se dijaki redno, predvsem pa bolj zdravo prehranjevali, obenem pa bi s predlaganim zakonom razbremenili tako starše kot dijake. Zagotovili bi pravico do subvencioniranega obroka za vse dijake in ne le za socialno šibkejše, kot je bilo to urejeno sedaj. V predlaganem zakonu je treba dijaško prehrano definirati širše, subvencionirani obrok pa natančneje opredeliti. Slo naj bi za topel obrok, ki bi ga dijaki praviloma prejemali znotraj šolskega prostora. Bi ob koncu najinega pogovora dodali še kakšno misel? Poslanec Branko Marinič: »Velikokrat rečemo, da na mladih svet stoji in da so naša prihodnost. Ravno v času izobraževanja in njihovega izoblikovanja v samostojne, odrasle osebe je treba poskrbeti, da bodo imeli čim boljše pogoje za osebnostni razvoj. Zdrava, primerna in redna prehrana je zagotovo dejavnik, ki vpliva na razvoj posameznika. Zato je treba poskrbeti, da se bodo otroci redno in zdravo prehranjevali.« Stanka Letonja Ocena varnostne situacije v občini Hajdina v letu 2007 Na področju kriminalitete smo delavci policije na območju občine Hajdina obravnavali 94 ali 27 % več kaznivih dejanj kot leto prej, odstotek raziskanosti na območju občine Hajdina pa znaša 48%. Na območju občine Hajdina smo obravnavali 8 primerov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete ter 86 s področja splošne kriminalitete. S področja javne varnosti smo na območju občine Hajdina obravnavali 43 kršitev s tega področja ter s področja javnega reda in miru 37 kršitev. Evidentirali smo tudi kršitev s področja orožne zakonodaje ter dve kršitvi s področja Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Na področju prometne varnosti lahko ugotovimo, da smo obravnavali v letu 2007 154 prometnih nesreč, beležili eno prometno nesrečo z najhujšo posledico, v kateri je umrla ena oseba, v 58 prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, 67 oseb pa lahko telesno poškodovanih. Na območju občine Hajdina se je zgodilo tudi 95 prometnih nesreč, ki so imele za posledico samo materialno škodo. Policisti smo izrekli na območju občine Hajdina 1.814 glob oziroma izdanih plačilnih nalogov. Najpogosteje smo policisti izrekli ukrepe za naslednje kršitve CPP: prekoračitve hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in neuporaba varnostno zaščitne čelade in kršitve pešcev. Pri pregledu dogodkov ugotovimo, da na območju občine Hajdina nismo obravnavali samomorov, obravnavali pa smo 5 delovnih nesreč, 2 požara in tri druge dogodke. V letu 2007 smo policisti PP Ptuj nadaljevali s preventivnimi projekti, z izvajanjem svojih dejavnosti predvsem z dejavnostjo v skupnost usmerjenega policijskega dela je bil namen približevanje naših policijskih storitev ljudem in zagotavljanje stalne navzočnosti policistov, zlasti vodij policijskih okolišev med ljudmi, s čimer smo poskušali prispevati k povečanju njihove varnostne zavesti in občutka varnosti. Preventivne dejavnosti na področju kriminalitete so bile usmerjene v svetovanje državljanom preko medijev ter sodelovanje pri izvedbi predavanj, predvsem v osnovnih, pa tudi srednjih šolah na različnih področjih /droge, nasilje/. Preventivne dejavnosti na področju cestnega prometa so bile predvsem usmerjene k sodelovanju s S PVC P občine Hajdina, kjer je ponovno treba omeniti odlično delo članov ter tudi članov Društva upokojencev Hajdina, katerim se tudi v svojem imenu za opravljeno delo iskreno zahvaljujem. Igor LEVSTIK, vodja policijskega okoliša Hajdina-Breg (i.Ievstik@policija.si) Med pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez tudi Radoslav Simonič V ptujski Mestni hiši je načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah sredi januarja enajstim pooblaščencem podelil pooblastila za sklepanje zakonskih zvez na območju UE Ptuj. Poleg ptujskega župana dr. Štefana Čelana in še nekaterih županov in županje s Ptujskega, je pooblastilo za prihodnja štiri leta prejel tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Priložnost, ki jo velja izkoristiti. TM ti Hajdinski župan bo sklepal zakonske zveze. Foto: Črtomir Goznik HAJDINČAN marec 2008 Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Gerečji vasi JVTa predvečer praznika so obisko- XHvalci kot že dolgo ne napolnili dvorano in se ob pestrem kulturnem programu, kjer ni manjkalo petja, plesa in kratkih dramskih odlomkov, poklonili našemu velikemu poetu in domačim kulturnikom. Slavnostni govornik na proslavi, posvečeni dr. Francetu Prešernu, je bil župan Radoslav Simonič, ki je poudaril, da Slovenci s praznovanjem tega dneva izražamo svoj odnos do kulture, do lastne narodnostne identitete. »Ta praznik državne, lokalne in druge institucije izkoristijo, da izrazijo pohvalo in čestitajo kulturnim delavcem in društvom iz okolja, v katerem delujejo. Na državni ravni izberejo najvidnejše predstavnike kulturnega življenja iz preteklega ali polpreteklega obdobja. Ob tej priliki jim izrečejo pohvale in izročijo priznanja. Letošnja dobitnika Prešernove nagrade sta: književnik Janez Gradišnik - za življenjsko delo na področju književnosti, knjižnega prevajanja, pisateljevanja in jezikoslovja, oblikovalec Miljenko Licul - za življenjsko delo in za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja. Tudi občina Hajdina je v preteklem letu po zaslugi našega 1. častnega občana akademskega kiparja in restavratorja g. Viktorja Gojkoviča iz Sp. Hajdine posegla po eni naj večjih kulturnih priznanj v državi. G. Viktor Gojkovič je 2. aprila 2007 v ljubljanski narodni galeriji prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo, za vrhunske Slavnostni govornik ob proslavi kulturnega praznika je bil župan Radoslav Simonič dosežke na področju restavratorstva. Steletova nagrada je najvišje priznanje za navedeno področje v državi Sloveniji. V občini Hajdina se med letom srečujemo z najrazličnejšimi vrstami kulture - od ohranjanja kulturne dediščine, najrazličnejših razstav, dramskih uprizoritev, pevskih koncertov, igranja na najrazličnejša glasbila in drugo, zato si takšne prireditve zaslužijo več obiskovalcev, s čimer pokažemo tudi svoj odnos do kulture. Zavedati se moramo, da je aplavz najlepša zahvala in priznanje za vložen čas, trud in delo kulturnikov. Posebno pomembno pa je, da se kulturne misli 8. februarja kulturno in vsebinsko razporedijo čez vse leto do naslednjega praznika in da v kulturne sfere v večjem številu pritegnemo tudi mlajši rod. Naj ne bo ta praznik le dela prost dan, bistvo samega praznika pa bi nam ostalo prikrito. Naj živi 8. februar - kulturni praznik slovenskega naroda!« V kulturnem programu so nastopali: plesna skupina učencev OS Hajdina, pesnici Olga Vidovič iz Hajdoš in Terezija Golob iz Dražencev, MoPZ PGD Hajdoše, MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas, Ljudski pevci KPD Hajdina, mlajši frajto-narji iz KD Hajdoše in Ljudske pevke KD Skorba. JL CESTA Kam kaže na desno cesta, kam kaže na levo pot. Kje se lažje izognem zmot, kje je prava moja pot. Pot, ki vidim jo na levo, pelje me v mesto belo. Pot, ki vidim jo na desno, pelje me v vas domačo. V mestu polno je deklet, tam ni melodije ptičkov pet. V vas pojdem na desno stran, srečo boljšo tam imam. V vasi zvonovi zapojo, k moji materi me vabijo. Tam živijo osamljeni ljudje, moja mati pa me čaka že. Čutim, mati, tvoj objem, od tebe nikdar vstran ne grem. Srce moje mi govori, le ena mati, mati moja si ti. Terezija GOLOB Na proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku so v Gerečji vasi nastopili tudi Štajerski frajtonarji. Foto: JL marec 2008 HAJDINČAN VKPD Hajdina obeležili 76-letnico ustvarjanja f/onec leta 2007 je bil za dramsko Zmsekcijo Kulturno prosvetnega društva "Stane Petrovič" Hajdina poseben dan, obeležili smo namreč 76 let uspešnega ustvarjanja in 10 let ponovne oživitve delovanja. Pripravili smo pester kulturni program, predvsem pa je bil ta večer namenjen vsem tistim, ki že 5 let ali več delujejo v društvu. Ponosno smo predali Linhartove značke JSRS za kulturne dejavnosti, in sicer Nataši Stumberger bronasto Linhartovo značko za 10 let delovanja, Cvetki Vratič srebrno Linhartovo značko za 20 let delovanja in Dušanu Oreščku prav tako srebrno Linhartovo značko za 27 let delovanja. Zahvale pa smo podelili tudi tistim, ki v društvu delujejo 5 let ali več; prejeli so jih: David Veronek (8 let delovanja), Sanja Muršec (7 let delovanja), Sebastjan Dobnik (7 let delovanja), Katja Markež (6 let delovanja), Urška Stumberger (5 let delovanja) in Spela Huzjan (5 let delovanja). Kulturni program so popestrili Ljudski pevci iz Hajdine, Moški pevski zbor Talum Kidričevo, Janko Turnšek in Karmen Kočet sta nam v odlomku predavala o monogamiji, Fol- klorna skupina Dolena nas je navdušila s plesnimi koraki in pevskim talentom, Katja Markež se je za kratek čas spet prelevila v Čistilko Marijo, pevka Ela pa nas je očarala s pevskim nastopom. Video-projekcija, ki jo je pripravil Andrej Kokol, nas je za nekaj trenutkov popeljala v stare čase in nam dovolila nekaj nostalgije. Naj se še enkrat zahvalim vsem nastopajočim, hvala pa tudi predsednici društva Idi Markež, županu občine Hajdina Radoslavu Simoniču ter Daniju Majcnu in Stanku Kozelu za pomoč pri realizaciji. Sanja Muršec Hajdinski kulturniki na jubilejni prireditvi. Foto: Stanko Kozel KULTURNI DOGODKI KPD »Stane Petrovič« Hajdina Prvi dan v februarju so v dvorani DU Hajdina izvedli premiero komedije Zakonski vrtiljak, ki je imela istega meseca še več ponovitev. 2. 3. so z njo nastopili tudi na območnem srečanju gledaliških skupin in v Bohinju, kjer je bila predstava odkupljena. Odkupila jo je tudi Občina Rače, kjer so nastopili 7. 3., z njo so nastopili tudi v ptujskem mestnem gledališču in jo 23. 3. ponovili na območnem srečanju gledaliških skupin. V marcu in aprilu so na gostovanju v Grajeni, Rogoznici in Žetalah, 25. 3. pa imajo nastop v Destrniku z odkupljeno monokomedijo Čistilka Marija. 5. 4. bodo v dvorani DU Hajdina premierno predstavili lutkovno igrico Debela repa, ki jo bodo dan zatem ponovili. Z njo bodo gosto- vali na osnovnih šolah Hajdina, Juršinci in Trnovska vas, predstavili pa jo bodo tudi v občini Destrnik. 20. 4. pripravljajo prireditev ob 15-letnici Ljudskih pevcev. Občni zbor KPD Hajdina bo 14. 3. ob 18.00 uri v dvorani DU Hajdina. KD »Valentin Žumer« Hajdoše Sredi februarja so imeli 9-letni občni zbor. 29. 3. bodo Gmajnarice in Frajtonarji nastopili v Hajdošah na prireditvi ob materinskem dnevu. Zadnji vikend aprila organizirajo intenzivne vaje za obe skupini frajtonaijev na Debelem rtiču. V tem mesecu bodo šli tudi v Kutino na Hrvaškem, kjer bodo sodelovali na velikem koncertu, ki ga prireja tamkajšnja občina. Junija organizirajo društveni izlet, 24. 6., na predvečer dneva državnosti, pa tudi prvo srečanje harmonikarskih orkestrov. KD Skorba Skupaj z vaškim odborom Skorba bodo pripravili kulturni program ob materinskem dnevu, na katerem bo nastopila njihova otroška gledališka skupina. Ta skupina bo z igricama »Pujskovo kolo« in »Zdravilo za medveda« sodelovala na Območni reviji otroških gledaliških skupin, predvidevajo pa tudi predstave za učence osnovne šole Hajdina. Ljudske pevke sodelujejo na prireditvah v drugih krajih. Tako bodo pele na srečanju pevcev v Cirkulanah. Odrasla gledališka skupina še gostuje s komedijo »Častni povabljenec« . Kulturno društvo bo pripravilo prireditev »Zapojmo s prijatelji«, ki bo predvidoma aprila. Pripravila: Klavdija Beber HAJDINČAN marec 2008 Draienski gledališčniki navdušujejo z vohunsko komedijo v premiera na domačem odru je ^ • Prireditev Športnik leta 2007 petek, 29. 2., je v telovadnici OŠ Hajdina potekala tradicionalna prireditev Športnik leta. Na njej so podelili priznanja za najvidnejše dosežke na področju šolskega športa, za najboljše ekipe, za vidne dosežke ter zaslužnim športnim delavcem. Predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj je v uvodnem nagovoru poudaril, da “največji delež za te zasluge prav gotovo pripada samim posameznikom, ki so se v preteklem letu marsičemu odpovedovali, vse z namenom, da so dosegli takšne rezultate”. V nadaljevanju je povedal, da je osrednji projekt ŠZ v tem trenutku Otroška nogometna šola, ki združuje mlade nogometaše iz celotne občine Hajdina. Med tremi področji športa, tekmovalnim, športom mladih in rekreacijo, pa je zaskrbljujoče, da prvi precej prehaja na nivo rekreacije. “To gotovo ni v skladu s strategijo in vizijo tekmovalnega kakovostnega športa ŠZ Hajdina. Želimo si namreč čim več kvalitetnih klubov, želimo si pozitivne konkurence med samimi klubi, posledično temu se bo povečalo tudi zanimanje gledalcev za šport,” je bil kritičen Mertelj. Na koncu je še opozoril, da so za razvoj športa v občini Hajdina odgovorni vsi. “Del odgovornosti morajo s svojimi odločitvami prevzeti ŠZ, klubi in društva ter nenazadnje tudi občinski svet. Le s skupnim in enotnim delovanjem se bomo namreč vsi skupaj lahko zazrli v še lepšo prihodnost športa na Hajdina,” je zaključil Mertelj. Hajdinski župan Radoslav Simonič je v svojem govoru med drugim povedal: “Občina Hajdina po najboljših močeh skrbi za številna društva v občini, med njimi so seveda tudi športna. Med drugim smo z rebalansom proračuna zagotovili dodatnih 20 tisoč evrov za izboljšanje infrastrukture. Tudi v bodoče bomo pomagali športnikom, kolikor bo to mogoče.” Nagrajenci: Šolski šport: Timotej Petek, Sani-ela Ferš, Tibor Pernarčič, Nina Bedrač (vsi atletika), Blaž Peklič, Leon Zupanič (oba judo), Lea Topolovec (smučanje) in odbojkarska ekipa starejših dečkov OŠ Hajdina (2. mesto na medobčinskem tekmovanju). Najboljše ekipe (nogomet): mlajši. dečki - NK Hajdina, kadeti - NK Gere-čja vas, mladinci - NK Hajdina, člani - NK Gerečja vas, veterani - NK Hajdina, mali nogomet - NK Hajdina. Tenis: TK Skorba. Zaslužni športni delavci: Viljem Gerečnik (ŠD Nova Hajdina), Janko Malinger (ŠD Gerečja vas), Emil Paveo (ŠD Hajdina) in Jože Voh (Planinsko društvo Hajdina). Vidni in izjemni dosežki: Katarina Ornik, Sara Kolmanič, Tamara Kmetec, Karin Petrijan, Kaja Amon & Larisa Glažar, Sanja Kolarič & Katja Drevenšek, Maja Trlep (twirling -kombinacija plesa, akrobatike, gimnastike z rekvizitom palice), Tilen Abraham (kikboks), Mitja Sitar, Jernej Hojnik (karate) in Peter Lovenjak (bodpbuilding). Peter Lovenjak je med drugim postal svetovni prvak v fitnesu v najmočnejši juniorski kategoriji Superbody do 22 let. Svetovno prvenstvo je bilo v Nemčiji novembra lani. V nadaljevanju je sledila svečana podelitev, ki so jo s svojimi nastopi obogatili šolska plesna skupina Povver Dancers, mlada pevka Sania in twirling dvojec iz OŠ Hajdina. S svojim nastopom so prireditev zaključili člani karate kluba WKSA Hajdina in Maribor pod vodstvom Ljuba Javorška, ki so s prikazanim navdušili občinstvo. Jože Mohorič, Štajerski tednik Prejemniki priznanj za vidne in izjemne dosežke v letu 2007 HAJDINČAN marec 2008 Mlada pevka Sania iz Zavrča se je uspešno predstavila na prireditvi Športnik leta 2007 Predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj je na prireditvi izbira športnika leta v svojem govoru opozoril na težave tekmovalnega športa v občini Hajdina, oz. na njegovo stagnacijo in v nekaterih primerih celo nazadovanje. »Stališče ŠZ se ne sklada s sedanjimi razmerami in smo do tega precej kritični. Mi si prizadevamo, da bi dvignili nivo tekmovalnega športa in same organiziranosti klubov. Samo s takšnim razmišljanjem se lahko nadejamo boljših rezultatov, kar bi posledično ob igrišča pripeljalo tudi večje število gledalcev. Prav to in pa vključevanje večjega števila mladih v športne aktivnosti pa je naš glavni cilj,« je uvodoma povdaril Sandi Mertelj, v nadaljevanju pa opisal situacijo v klubih, ki tekmujejmo v okviru MNZ Ptuj. »Gerečja vas je trenutno naš najbolje organiziran klub. Tam nadaljujejo z začrtanim delom in so vedno bližje napredovanju v 3. SNL. Sodelovanje z NK Drava in Aluminijem se jim očitno obrestuje, vse več priložnosti pa dobivajo tudi domači igralci. Še vedno imajo precej težav z mlajšimi kategorijami, glede na prikazane igre, pa bi si zaslužili tudi večjo podporo gledalcev. Na Hajdini so v jeseni dosegli nekoliko slabši rezultat, kot v preteklih sezonah, čeprav 3. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj še ni kritično. Glede na tradicijo kluba, potencial ekipe, obstoječo infrastrukturo in človeške vire, ki so trenutno zapostavljeni, pa bi moral klub kazati višje ambicije. Vendar je nekaterim v klubu to stanje očitno po volji. V Skorbi je investicija v razsvetljavo ponovno združila del vaščanov, ki so zagreti za nogomet, vendar se to žal ni preneslo na rezultate članske ekipe, ki je na 10. mestu 1. lige MNZ Ptuj. To bi moral biti alarm za odgovorne v klubu, cilj pa mesto v sredini lestvice. V Hajdošah so po lanski klavrni sezoni precej uspešnejši, 3. mesto v 2. ligi MNZ Ptuj po jesenskem delu je zagotovo lep uspeh kluba. O napredovanju v 1. ligo seveda nihče ne razmišlja, vendar je to realnost tega kluba. NK Slovenja vas se je po enoletnem premoru vrnil med ligaše MNZ Ptuj. Po jesenskem delu so zasedli 6. mesto v konkurenci 10 ekip, kar je za mlado in neizkušeno ekipo zaenkrat zadovoljiva uvrstitev. Na koncu je potrebno omeniti še otroško nogometno šolo Golgeter, ki je zelo dobro zaživela, saj je vanjo vključenih že cca. 60 otrok. Pogrešamo še večjo vključitev vseh klubov iz občine Hajdina, kar bi ji dalo še dodarnega zagona. Vsem skupaj nam ne sme biti vseeno, kar se dogaja z našimi otroci, zato je potrebno sodelovanje vseh: staršev, klubov in občinskega sveta,« je zaključil Mertelj. JOM Emil Paveo in Viljem Gerečnik - prejemnika priznanj za zaslužne športne delavce (manjkala sta Janko Malinger in Jože Voh) V zaključnem delu so člani karate klubov WKSA Hajdina in Maribor pod vodstvom Ljuba Javorška prikazali svoje znanje. Nogometna dogajanja v občini Hajdina HAJDINČAN marec 2008 Biserna poroka zakoncev Dobnik s Sp. Hajdine ¥ Tžupnijski cerkvi sv. Martina V na Hajdini je bila 12. januarja slovesnost biserne poroke zakoncev Štefanije in Antona Dobnika iz Sp. Hajdine 46. Mlada in polna življenja sta se poročila pred 60 leti, 6. decembra 1947 na Ptuju, zlato poroko pa sta letos januarja samo še obogatila z biseri in se jubileja poveselila v krogu sorodnikov in prijateljev. Anton Dobnik in Štefanija Dobnik, z dekliškim priimkom Špoljar, sta si dom in družino ustvarila na Sp. Hajdini, le-ta pa jima je vedno pomenila ljubezen, srečo, življenje prepleteno z uspehi, predvsem pa polno topline in varnosti. Njuna skupna pot je bila težka in odgovorna, trdna volja, vera in povezanost pa so jima zagotovili ohranitev življenjske moči in trdnosti v vseh 60-ih letih skupnega življenja. V zakonu so se zakoncema Dobnik rodili trije otroci: Cirila, Anton in Edvard, danes pa ju razveseljujejo še vnuki Aleksander, Iztok, Mihaela, Gorazd in Sebastjan ter pravnuk Kristjan. Obred biserne poroke je v cerkvi sv. Martina vodil župan Radoslav Simonič, ki je med drugim povedal, da je vsak človek na tem svetu po svoje biser, zakonca, ki v sožitju preživita kar 60 let skupnega življenja, pa ustvarita čudovito biserno ogrlico. Svetnik občine Hajdina Ivan Vegelj je slavljencema ob tej priložnosti v imenu občine podaril sliko farne cerkve. Slovesno mašo je daroval farni župnik naddekan Marijan Fesel, bisernoporočencema pa so zapeli še Štajerski koledniki. Bisernoporočencema Dobnik čestitamo iz našega uredništva. TM Zlata poroka Janeza in Marije Bratušek Zlatoporočenca na slovesen dan v družbi svatov, prič vnukinje Elka Mlakar in Stanka Serona, ki je bil priča tudi pred 50. leti, župana R. Simoniča, svetnika Andreja Tkalca in farnega župnika naddekana Marijana Fesla. T¥^inilo je 50 let, ko sta se vsa 1.™S.mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj na Hajdini poročila Janez Bratušek in Marija z dekliškim priimkom Junger. V spremstvu svojih najdražjih in prijateljev sta 16. februarja v Martinovi cerkvi na Hajdini potrdila in obnovila zvestobo in ljubezen, ki sta si jo obljubila na poročni dan pred petimi desetletji. Zlati ženin Janez se je rodil 16. januarja 1938 v Gradišču, zlata nevesta Marija pa 23. januarja 1938 na Ptuju, skupen dom pa sta si ustvarila na Spolenakovi v MO Ptuj. V zakonu sta se Bratuškovima rodili dve hčerki: Danica in Klavdija, danes pa ju razveseljuje še vnukinja Elka. Kaj vse se jima je uresničilo v teh skupnih petdesetih letih zakona, vesta najboljše le sama. Težave in neprijetnosti sta potisnila v ozadje, na zlati poročni dan pa sta se prav gotovo spomnila predvsem svojih lepih, bogatih izkušenj in trenutkov skupnega življenja. Zlatoporočenca je civilno poročil hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki je slavljencema izrekel tudi iskrene čestitke v imenu občanov, ob tej priložnosti pa jima je še čestital ob njunem minulem 70. rojstnem dnevu. Svetnik Andrej Tkalec pa jima je za prijeten spomin na slovesnost v imenu občine Hajdina poklonil še sliko farne cerkve Sv. Martina. Zlato poročno mašo je daroval farni župnik naddekan Marijan Fesel, slavljencema pa je zapela še Ula Šegula. TM HAJDINČAN marec 2008 \S V spomin Zvonku Crčku 90 let Brodnjakove Helene Prvega marca smo se na hajdinskem pokopališču poslovili od spoštovanega člana in prijatelja Zvonka Crčka. Hajdinski pevci so mu takrat še zadnjič zapeli v slovo. Pokojni Zvonko Črček se je v DU Hajdina včlanil 1989 in še isto leto je bil imenovan v upravni odbor društva, vodenje društva pa je prevzel leto kasneje, 1990, in z vodenjem društva prevzel tudi materialno odgovornost za društveno premoženje. Vodenje DU je Zvonko Cerček uspešno opravljal in zelo se je zavzemal za dobro sožitje med upokojenci. Spomnimo se samo dobro obiskanih društvenih izletov in srečanj, pri katerih je bil pokojni Zvonko nepogrešljivi člen. Vključeval se je v širšo upokojensko organiziranost izven svojega društva na Hajdini. Deloval je v medobčinskem svetu društva upokojencev za Spodnje Podravje, dalj časa je bil referent za stanovanjske probleme upokojencev, prevzemal pa je tudi druge obveznosti v okviru delovanja v prid upokojencev. Upokojenke pevke in pevce je spremljal na raznih prireditvah in srečanjih, predvsem pa je redno sodeloval na koncertih v domu upokojencev na Ptuju, kjer so bili njegovi domači pevci redni gostje. Zmeraj je imel pred temi koncertu tudi nagovor in vedno poudaril, da si lahko s petjem polepšamo vsak dan v jeseni življenja. Ob predaji predsedniške funkcije novemu predsedniku DU Hajdina je bil zadovoljen, saj je predal lepo vzdrževan dom upokojencev z urejeno okolico. Dom ima veliko vrednost in nanj smo lahko samo ponosni. V Pokrajinski zvezi društev upokojencev je bil Zvonko Črček član upravnega odbora osem let. Nazadnje je bil predsednik stanovanjske komisije. V Zvezi društev upokojencev v Ljubljani je bil član raznih komisij, in sicer za stanovanja, družbeni standard -pokojninsko zavarovanje. Za svoje delo in velika dejanja je prejel vrsto priznanj tudi v svojem domačem društvu upokojencev, odlikovanje ZDU Slovenije in plaketo za požrtvovalno delo. Na Zvonka Črčka bomo ohranili lepe spomine. Želimo se mu zahvaliti za vso njegovo skrb, za prijateljstvo in za vsa dobra dejanja, ki jih je naredil za vse nas. Naj počiva v miru! DU Hajdina Vodstvo DU Hajdina je z Zvonkom Črčkom še zadnjič nazdravilo v začetku leta, ko je praznoval rojstni dan. Foto: arhiv Cestnik Q 0. januarja je bil za Brodnjakove iz Zg. Hajdine 55 prazničen dan. Svoj 90. rojstni dan je slavila njihova mama, babica in sestra. Na vasi jo vsi bolj poznamo kot »Kumečovo Leniko«. Rodila se je v številni družini Kampi na Zg. Hajdini. V dveh zakonih je bilo skupaj 13 otrok. O tem, da očetu Janezu in materi Heleni v tistih težkih časih ni bilo lahko preživljati toliko lačnih ust, ni potrebno posebej poudarjati. Toda takšnih družin je bilo v tistih časih mnogo. Ljudje so z delavnostjo, skromnostjo in medsebojno pomočjo delali čudeže. Bratje in sestre so počasi zapuščali domače ognjišče. Svojega življenjskega sopotnika je Lenika našla v sosednjih Hajdošah. Leta 1946 se je omožila z Janezom Brodnjak in tako na kmetiji svojih staršev začela ustvarjati svojo novo življenjsko zgodbo. Kako kruta je vojna vihra, je Janez okusil kot mlad fant na fronti in ujetništvu v Rusiji. Vesel, da se je po čudežu vrnil živ, je z velikim veseljem začel svoje zakonsko življenje na Hajdini. V zakonu ju je osrečilo šest otrok; Ivan, Franc, Cvetka, Milan, Marjana in Maks. Vseh sta bila zelo vesela. Pravijo, da je kmet kralj na svoji zemlji, če ima rad zemljo, če ima pridno ženo in otroke. Vse to je še kako veljalo za Janeza in Leniko. Danes se Lenika čudi, kako je zmogla skrbeti poleg dela na polju, živine v hlevu in otrok še za ostarele starše, invalidno sestro Anico in soseda. Vera ji je bila vedno v oporo. Se danes redno obiskuje bogoslužje v domači hajdinski cerkvi. Pred tremi leti je izgubila dobrega moža Janeza, s katerim sta preživela nekaj težkih, še več pa lepih trenutkov. Veseli jo, da delo na kmetiji ni bilo zaman, saj sedaj kmetovanje nadaljuje sin Milan. Pohvali snaho Silvo, ki je zelo delavna in lepo skrbi zanjo. Ni večjega veselja za mater kot to, da so si otroci med seboj dobri, da radi prihajajo domov in da živijo po načelih, ki so jim jih vcepili starši. Ponosna je, da so se otroci izšolali, se zaposlili in si ustvarili svoje družine. Se posebno je vesela svojih 13 vnukov. Danes živita še dva njena brata; 92-letni Franc in 88-letni Maks. Zelo so navezani in se redno obiskujejo. Včasih je treba zelo malo, da je človek srečen. Ta sreča so za Kumečovo Leniko njeni otroci, dobre snahe in zeti ter ljubezen do vseh ljudi in vsega, kar jo obdaja. Še na mnoga zdrava leta, Lenika! Frančka Cartl marec 2008 HAJDINČAN Hajdinski upokojenci s slavljenci in nagrajenci Na Silvestrovo dopoldan so člani upravnega odbora DU Hajdina predsednik Anton Cestnik in člana Karl Fridl in Zvonko Črček, od katerega so se na veliko žalost poslovili 1. marca letos, obiskali dva slavljenca. Prvi je bil upokojeni pravnik, najstarejši član društva Mirko Kostanjevec, ki je lani praznoval že 96 rojstni dan in z ženo že 67 let poroke, drugi slavljenec pa je bil Vlado Zupanič in oba sta bila obiska prijateljev zelo vesela. Obema so zaželeli veliko zdravja in lepih trenutkov na jesen življenja v imenu vseh članov DU Hajdina 16. MARCA REDNI OBČINI ZBOR DU HAJDINA V Skorbi v tamkajšnjem domu krajanov so se člani in članice Posebej prijetno je bilo srečanje z najstarejšim članom društva Mirkom Kostanjevcem in njegovo ženo hajdinskega društva upokojencev srečali 16. marca na rednem volilnem občnem zboru društva, na katerem je imel osrednji nagovor predsednik Anton Cestnik. Ob tej priložnosti je predstavil tudi načrte za leto 2008. Na prijetnem in dobro obiskanem srečanju so zaslužnim članom DU podelili tudi zahvale in priznanja in letošnji dobitniki so: Milan Potočnik - dobitnik plakete, Anica Cestnik in Karl Fridl - dobitnika zahval. Ostali dobitniki zahval: Za 20 let članstva je zahvale prejelo 28 članov in 2 članici, za 25 let 4 člani, za 30 let 3 članice in za 35 let 2 članici. Vsem iskrene čestitke! DU Hajdina pa vsem občankam in občanom vošči blagoslovljene in veselja polne velikonočne praznike in veselo pisanko! TM Na Silvestrovo so obiskali tudi Vlada Zupaniča Letošnji dobitniki priznanj in zahval. Foto: TM HAJDINČAN marec 2008 OBČNI ZBORI DRUŠTEV ZENA V OBČINI HAJDINA Idej za delo nikoli ne zmanjka TW^eseca februarja in marca so X™lpotekali redni občni zbori Društev žena v občini Hajdina, kjer so posamezna društva pregledala delo v lanskem letu in predstavila plan dela za leto 2008. Zenske v vseh društvih si želijo več znanja in druženja, so ustvarjalne, skrbijo za ohranjanje domačnosti ter obujanja starih kmečkih običajev in kulturnega življenja na vasi. O njihovem delu in pomembnih dogodkih smo vas redno tudi obveščali. Letos bodo svoje delo nadaljevale in ga podkrepile z novimi idejami, saj jim le-teh kot tudi dobre volje za delo nikoli ne zmanjka. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Prvo soboto v mesecu marcu so imele ženske iz Gerečje vasi svoj redni občni zbor. Iz poročila predsednice društva Anice Drevenšek je bilo razvidno, da se v vasi ženske veliko izobražujejo, hodijo na izlete, pripravljajo različne prireditve in praznovanja, skrbijo za obujanje starih običajev in kulturnega življenja na vasi. Redno se udeležujejo vseh prireditev sorodnih društev v naši občini in izven nje kot tudi ostalih društev na vasi. V lanskem letu so nadaljevale z izdelavo vizitk z nitno tehniko, izdelovale cvetove iz svilenih trakov, izvedle tečaj peke potic in pletenic, predavanje o negi obraza in telesa, ob dnevu žena so se odpeljale na kmečki turizem na Urban nad Kamnico, kjer so za trenutek pozabile na delo in skrbi, v sodelovanju z Vaškim odborom in PGD so organizirale košnjo sena, pripravile razstavo buč - Bučijado in same v oljarni Belšak naredile bučno olje iz bučnih semen, ki so jih same pridelale, sodelovale na Buča festivalu ob odprtju hotela Primus in pripravile velik bučni aranžma pred vhodom v Terme Ptuj, sodelovale z učenci pri peki raznih peciv v OS Hajdina ob dnevu šole, organizirale tekmovanje v kartanju, pripravile razstavo ročnodelskih izdelkov svojih članic v razstavnem prostoru Občine Hajdina, se udeležile izleta na Primorsko - na Kokiado v Strunjan, ki so ga organizirale Ptujske vedute v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo Ptuj, izvedle dve strokovni ekskurziji na Dunaj in Kras, se udeležile srečanja predsednic društev, ki delujejo na območju Ptujske upravne enote, na pobudo mešanega pevskega zbora so v sodelovanju z Vaškim odborom in PGD pripravile zaključek leta za vse vaščane, se udeležile Košicenbala v Slovenji vasi, ki ga organizira Društvo žena in deklet občine Hajdina, sodelovale na prazniku gospodinj Juršinci s pripravo jedi iz krompirja in na gospodinjskem prazniku v Dražencih, kjer so se pomerile v izdelavi domačih rezancev, v zimskih mesecih pa so vsak četrtek plesale pod vodstvom plesnega mojstra g. Aleksandra Glatza. Zenske so ponosne na mešani pevski zbor, ki deluje pod njihovim okriljem, saj sodeluje na vseh prireditvah na vasi, v občini in tudi izven nje. Vsako leto se udeleži tudi srečanja pevskih zborov v Stični. Na koncu svojega poročila je predsednica Društva žena in deklet ga. Anica Drevenšek prebrala še zapisano misel iz knjige vtisov njihove lanske Bučijade: »Za kaj takega je vedno treba žrtvovati prosti čas in energijo. Predvsem pa je potrebno imeti za to tudi veliko srce. In vsega tega imate ve očitno veliko.« Seveda se s tem strinjamo tudi mi! DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Članice Društva žena Hajdoše dajejo velik poudarek na druženju in poglabljanju svojega znanja. Iz poročila, ki ga je na rednem občnem zboru 23. februarja jpodala predsednica društva ga. Anica Žumer, je razvidno, da članice rade kolesarijo, organizirajo pohode in strokovne ekskurzije. Lansko leto so organizirale predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, izvedle pohod po Halozah in se ustavile na Kopričevi kmetiji, obiskale botanični vrt 2000, kjer so imele predavanje o vodnih rastlinah, ter se udeležile dnevov vrtnic v botaničnem vrtu v Hočah in se seznanile z gojenjem vrtnic, izpeljale več ročnodelskih delavnic, pripravile likovno-literarno razstavo in razstavo ročnih del v razstavnem prostoru Občine Hajdina, skrbele za rekreacijo v zimskih dneh, organizirale izlet na Primorsko in pripravile veselo druženje vseh članic ob 8. marcu - prazniku žensk, sodelovale so na Košicenbalu , ki ga organizira Društvo žena občine Hajdina, na gospodinjskem prazniku v Dražencih, kjer so se pomerile v izdelovanju domačih rezancev, na tekmovanju v kartanju v Gerečji vasi kot tudi na vseh prireditvah na vasi. Tudi letos se bodo še naprej izobraževale in nadgrajevale svoje znanje, izmenjevale svoje izkušnje na tečajih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, pohodih, veliko bodo kolesarile in skrbele za družabno življenje na vasi. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI V sredini meseca februarja je imelo Društvo gospodinj Draženci svoj redni občni zbor. Namen delovanja njihovega društva je prostovoljno druženje žensk iz vasi Draženci z namenom, da povezuje žene in dekleta, skrbi za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabnih in kulturnih aktivnosti, si prizadeva za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi ter za dvig kvalitete življenja na vasi. Predsednica društva ga. Zdenka Godec je povedala, da jim je uspelo realizirati glavni namen njihovih srečanj, ki so si jih zastavile na začetku lanskega leta in jih ni bilo malo. Najprej so začele z zanimivo delavnico izdelovanja nakita iz fimo mase, organizirale družabno srečanje ob dnevu žena v gostišču v Voličini, se udeležile sejma Turizem in prosti čas na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sodelovale na ptujskem gradu v času Dobrot slovenskih kmetij, se udeležile vseslovenskega srečanja predsednic sorodnih društev na predavanju »Ureditev kmečke kuhinje«, organizirale ekskurzijo na Gorenjsko in na Veliko planino ter pred božičnimi prazniki obiskale še milijonsko mesto Zagreb, izpeljale kuharski tečaj na temo priprava divjačine, predavanje o pravilni negi in vzdrževanju kože, izvedle številne delavnice in organizirale predavanja na temo Glina ter projekt zaključile z razstavo na gospodinjskem prazniku, kjer se srečajo vsa sorodna društva iz naše občine in izven nje na ročnem izdelovanju domačih rezancev. Svoje projektno delo in ročna dela svojih članic so razstavile tudi v razstavnem prostoru Občine Hajdina. Z veseljem so se vedno udeležile različnih prireditev ostalih društev. Tako so se odzvale povabilu Društva žena in deklet Občine Hajdina na Košicenbal in na kožu-hanje, v Gerečjo vas na kartanje in v Zavrč na tekmovanje v lupljenju jabolk, kjer so odnesle prvo mesto. Letos se bodo lotile projekta na temo Spoznavajmo stare pričeske in frizerske pripomočke in že pozabljeno jedilno repo. Z veseljem lahko rečemo, da ne zmanjka idej in ne dobre volje draženskih gospodinj k boljšemu in lepšemu počutju samih in vseh, ki so z njimi povezani na vasi. Zbrala: Jožica Lešnik Draženske žene in dekleta ob osmem marcu Le kaj bi pomenil dan žena, če ga ne bi držale pri »življenju« ženske, ki so pametne, čuteče, skrbne, ki gredo skozi izzive življenja pogumno in z dvignjeno glavo? Draženske gospodinje vsako leto posvetijo večjo pozornost dnevu žensk in tako vsaj ta dan pozabijo na vsakdanje skrbi in hiter tempo življenja, ki nas vse bolj pre- ganja iz dneva v dan. V soboto, 8. marca so se najprej odpeljale na ogled razstave orhidej in metuljev pri vrtnariji Kurbus v Meleh pri Radencih in tako v svoja srca priklicale pomlad. Po lepi paši za oči so si privoščile še družabno srečanje v Termah Banovci, kjer jih je na mizah čakala slavnostna večerja, kot se pač za ta dan spodobi. Večer so preživele ob prijetni glasbi, zakurjenem kaminu, ob pogledu na domiselne aranžmaje v pričakovanju velike noči in z drobnimi pozornostmi, ki so jih namenile ena drugi. JL Pisani cvetovi priljubljenih orhidej so jih navdušili. Foto: ZG Draženčanke so obiskale razstavo orhidej v vrtnariji Kurbus HAJDINČAN marec 2008 Društvo žena in deklet občine Hajdina pred jubilejem lWTa Hajdini je v soboto, 8. marca, 1^1 ko imajo praznik ženske skoraj po vsem svetu, potekal redni občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdina. Predsednica društva Marija Pulko je v svojem letnem poročilu predstavila pregled dogajanj v lanskem letu in na koncu podala tudi plan dela za naslednje leto, ki so ga članice tudi soglasno sprejele. V lanskem letu so bile Hajdinčanke zelo aktivne. Poleg sestankov UO, ročnodelskih delavnic in telovadbe so izvedle kar 53 različnih dejavnosti in predstavljale društvo in občino tudi izven naših občinskih meja. Velik poudarek dajejo ohranjanju starih kmečkih običajev. Dveh že utečenih projektov - košicenbala ter trganja in kožuha-nja koruze se vedno udeleži veliko število ljudi. Izvedle so štiri delavnice, na katerih so izdelovale rože iz krep papirja, adventne venčke, novoletne voščilnice in aranžirale darila, ob velikonočnih praznikih so pripravile razstavo ročnih del v dvorani društva upokojencev, ob dnevu državnosti pa razstavo z naslovom »Kmečka izba« v razstavnem prostoru na občini. Na povabilo drugih sorodnih društev v naši občini so se udeležile tekmovanja v kartanju v Gerečji vasi in obiskale njihovo Bučijado ter sodelovale v izdelavi domačih rezancev v Dra-žencih. Dobro so sodelovale tudi z OS Hajdina. Sodelovale so z učenci pri anketiranju za raziskovalne naloge, se udeležile predstavitve raziskovalnih nalog in pomagale pri projektu EKO šola pri peki peciva z učenci. Tudi na izobraževanje niso pozabile. Poslušale so dvoje predavanj: Stres, depresija in Demenca in izvedle tečaj kuhanja v voku. Aktivne so bile tudi pri vseh čistilnih akcijah po vaseh, pri čiščenju gasilskega doma, sodelovale pri dobrodelni prodajni razstavi za Mojco Sagadin, pomagale pri pogostitvi delegacije iz Sombatheja, ki je bila na obisku v naši občini, pri pogostitvi ob odprtju zobne ambulante in pri pogostitvi na občinskem prazniku. Izven meja naše občine so občino in društvo predstavljale v oddaji Podalpski večer na NET-TV, pet članic se je udeležilo občnega zbora EU RO PA DONE v Ljubljani in občnega zbora Zveze kmetic Slovenije v Trojanah, meseca aprila so gostile članice šiviljskega krožka iz Ankarana, z ekipo članic so sodelovale na II. kmečkih igrah Slovenije v Narinu, sodelovale na izboru za kmetico leta v Brežicah, kjer sta občino Hajdinske ženske pred Mitrejem in društvo predstavljali kandidatka ga. Kristina Kirbiš in ga. Terezija Filipaja s svojo pesmijo »Dom«, na povabilo pokrajinskega muzeja Ptuj se je devet članic udeležilo sejma vinskih posod v Udinah v Italiji in s svojimi razstavnimi eksponati ter pogostitvijo sodelovale na razstavi »Kdo je napravil Vidku srajčico«, se udeležile tekmovanja v lupljenju jabolk v Zavrču, srečanja predsednic društev iz vse Slovenije na prireditvi Dobrote Slovenskih kmetij na Ptuju in se potegovale za osvojitev bralne značke za odrasle, ki jo organizira knjižnica Ivana Potrča iz Ptuja. Bralno značko je osvojilo deset članic. Ob vseh teh aktivnostih so nekaj časa namenile zgolj druženju, lastni zabavi in sprostitvi. Ob pustu so si privoščile mini ples v maskah, obiskale kitajsko restavracijo v Skorbi, se potepale po Kraškem svetu in obiskale tudi avstrijsko Koroško ter ob koncu leta pripravile razkošno Miklavževo večerjo. »Velika želja Hajdinčank je, da bi se vsa sorodna društva v naši občini povezala in določene aktivnosti speljala skupaj kot občina in na ta način predstavljala našo občino tudi izven občinskih meja. S povezovanjem drugih sorodnih društev izven naše občine pa bi lahko predstavili tudi celotno Štajersko regijo« sta povedali predsednica društva ga. Marija Pulko in članica ga. Silva Brodnjak, ki na to opominja že več let. Njihovo društvo je s tem že začelo in upamo, da se jim bo ta želja uresničila. JL Zahvalno pismo, ki so ga poslale članice šiviljskega krožka iz Ankarana. Spoštovane pridne, prijazne žene in dekleta! Presenetile ste nas s svojo odprtostjo, prijaznostjo in svojo delavnostjo. Danes smo se prvič srečale z vami, z vašimi izdelki in sploh vašimi kraji. K temu srečanju so nas vodile želje po spoznavanju lepot naše prelepe Slovenije, z vsemi njenimi značilnostmi. Presenečene smo nad urejenostjo vasi, posameznih domačij in mest. Ve ste poskrbele, da zaključujemo naš izlet z res lepimi vtisi. Zahvaljujemo se vsem, nastopajočim pevkam, gospe pesnici, pletilji košar in še posebej vaši predsednici, gospe Mariji. Spoznale smo, da imamo v vaših krajih res kaj videti. Odhajamo z željo in upanjem, da bomo lahko enkrat tudi me z veseljem razkazale našo obalo, Brkine s Krasom in naše ročne izdelke. Prisrčna hvala za prejeta darila - prtičke, ki so prelep začetek tkanja našega prijateljstva. V imenu članic Šiviljskega krožka (30 žensk) iz Ankarana, Hrpelj z okolico in Manžana Darinka Vovk marec 2008 HAJDINČAN V Slovenji vasi odprta ambulanta za male živali V novi ambulanti za male živali zasebnika Damijana Peklarja, dr. vet. med., prvi v občini Hajdina in tudi širše, so prve štirinožne prijatelje že sprejeli, ambulanto pa so nadvse slovesno odprli 9. februarja. Vrvico pred vhodom v novo ambulanto so simbolično prerezali Damijan Peklar, njegova življenjska partnerica Darja, hajdinski župan Radoslav Simonič in pred. odbora za gospodarstvo in kmetijstvo v občini Hajdina Ivan Vegelj. Za blagoslov je poskrbel 'upnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel, v kulturnem programu se je pevkam Gmaj-naricam iz KD Hajdoje pridru il {e trio bratranci s Tamaro Vandur, ki je zaigrala na frajtonarico. V kratkem nagovoru je Damijan Peklar med drugim povedal, da je bila to njegova velika želja in hkrati priložnost, ki je ni želel zamuditi, ob pomoči partnerice Darje, ki mu je v vsem v veliko pomoč, staršev, sorodnikov in prijateljev pa mu je to tudi uspelo. Ob slovesnem odprtju ambulante, ki so jo z dobro voljo in v velikem številu na pot pospremili mnogi povabljeni, se je Damijan zahvalil prav vsem, ki so mu pomagali na tej poti. ZDRA V JE MALIH ŽIVALI NA PRVEM MESTU Za zdravje in dobro počutje štirinožcev v ambulanti zdaj že nekaj tednov skrbita zasebnik Damijan Peklar, dr. vet. med., domačin iz Slovenje vasi, in njegova sodelavka Martina Krofič, dr. vet. med. Skupaj že imata veliko izkušenj na tem področju, znanje, strokovnost in nenazadnje dobrodošle vrednote, ki so v tem poklicu še kako potrebne. Oba sta velika ljubitelja in lastnika živali, VHIB a 1 i r f y i ! i Damijan Peklar, ob njem življenjska partnerica Darja, župan Radoslav Simonič, pred. odbora za gospodarstvo in kmetijstvo Ivan Vegelj, farni župnik naddekan Marijan Fesel in Damijanova sodelavka veterinarka Martina Krofič Ordinacijski čas ambulante za male živali: od ponedeljka do petka od 8.- 12. ure in od 15.- 18. ure; v soboto od 8. - 12. ure. ki svoje znanje in izkušnje dopolnjujeta s podiplomskim izobraževanjem na kongresih doma in v tujini. Obljubljata, da bosta za zdravje malih štirinožcev poskrbela kar najbolj strokovno, vestno in marljivo, z vso odgovornostjo, s čutom in spoštovanjem do živali. Vse pa bosta gradila na znanju, izkušnjah in vrednotah, je med drugim omenil Peklar in dodal, da z novo ambulanto in strokovno izobraženo ekipo želi slediti smernicam v razvoju veterinar- ske medicine; tako v opremi, kot tudi v znanju, stroko pa nadgrajevati in razvijati v bodoče. V ambulanti za male živali na naslovu Slovenja vas 2/b, le streljaj od glavne ceste Ptuj-Maribor, bodo opravljali preglede in zdravljenje bolnih živali, cepljenje proti steklini (psov, mačk ...), mirkočipiranje, odčitavanje mikročipov, poskrbeli bodo za vnos v centralni register, opravljali bodo tudi sistematske preglede, preglede kože in krvi, laboratorijske preiskave, rentgen, ultrazvok, lotili se bodo tudi operativnih posegov, čiščenja zobnega kamna in ostale zobozdravstvene storitve, ob tem pa bodo tudi svetovali pri izbiri hrane za ljubljenčke in hrano hkrati tudi ponudili. Vse čestitke in veliko uspehov na tej poti! TM HAJDINČAN marec 2008 Na Stefanovo tradicionalni blagoslov konjev TNecember je čas, ko se narava umiri, si nadene belo odejo ter .L^počiva za pomladne dni. To je čas praznovanj, veselega razpoloženja in obdarovanj. V vsej tej množici pa ima za nekatere posebno mesto tudi svojevrstni praznik. Dan po božiču namreč goduje sveti Stefan, zavetnik živali, še posebej konj. Na dan sv. Stefana imamo lastniki in ljubitelji konj posebno priložnost, da se poklonimo ter izrazimo spoštovanje našim plemenitim živalim. Konji nas varno nosijo na svojih hrbtih, nam pomagajo pri delu, nas vozijo v vpregah in nam s tem nudijo nepopisno veselje ter osebno zadovoljstvo. Da bi bile naše poti še naprej polne dogodivščin in užitkov, naši konji pa zdravi, smo se tako kot vsako leto zbrali, da blagoslovimo svoje konje. Blagoslov je opravil župnik Marijan Fesel, ki je s svojo duhovnostjo in hudomušnostjo blagoslovil konjičke, za kar smo mu od srca hvaležni. Verjamemo, da jih bo njegov blagoslov varoval skozi vse leto. Po končanem obredu je sledila pogostitev obiskovalcev in konjenikov z jedačo, najbolj prezebli pa so se lahko pogreli s kuhanim vinom. Poslovili smo se z željo, da se ponovno srečamo v naslednjem decembru. Konje in konjenike je blagoslovil farni župnik Mari- Irena Cestnik jan Fesel SVETUJEMO Pomladanska utrujenost T etos so nas izrazito tople tempe- M-jrature presenetilo že zelo zgodaj. Konec februarja je bilo tudi do 18 stopinj, kljub temu da so bila jutra še vedno mrzla. Prvi zvončki, narcise, trobentice in vijolice nas že pozdravljajo. Nekatera drevesa so začela cveteti, naša garderoba pa že lahko pogreša šal in rokavice. Pa se boste zdaj vprašali, zakaj pri rubriki zdravniških nasvetov naštevam pomladne simptome. Zaradi pomladanske utrujenosti. Nekateri jo že poznate, mogoče vas je že doletela, pa nikakor ne morete ugotoviti, kaj vam je in kako bi si pomagali. Pomladanska bolezen je v tem času zelo razširjena, vzrokov za njen nastanek je več. Zakaj nastane pomladanska utrujenost? Dolga zima je čas, ko se naša prehrana spremeni. Veliko manj pojemo svežega sadja in zelenjave, tisto kar kupimo v trgovini, hitro izgubi visoko vrednost vitaminov in mineralov, predvsem zaradi dolgega prevažanja v zabojnikih. K omejevanju tovrstne hrane pa nas velikokrat prisili tudi visoka cena. Zato se zgodi, da je v pomladnih mesecih koncentracija vitaminov in mineralov najmanjša. Kopnenje zalog teh biološko pomembnih snovi v organizmu ne nastaja le zaradi zmanjšanega vnosa, temveč tudi zaradi njihove večje porabe v zimskih mesecih. V tem obdobju je naš organizem bolj izpostavljen vremenskim vplivom, zaradi katerih se naše telo prilagaja in tako porabimo več zaščitnih snovi. Naše telo se pozimi ščiti pred večjim onesnaževanjem, ki je bistveno večje, zaradi kurilne sezone. Med vzroki za pomladansko utrujenost je tudi manj gibanja in zadrževanje v zaprtih neprezračenih prostorih. Naenkrat pa pride pomlad, sonce nas vabi v naravo, mi pa smo utrujeni in brezvoljno poležavamo doma. Znaki, po katerih prepoznamo spomladansko utrujenost, so pomanjkanje energije, manjša fizična zmogljivost, preutrujenost, brezvoljnost, lenobnost in motnje koncentracije. Velikokrat se lahko pojavi tudi nezadovoljstvo, ki stopnjuje tesnobnost, ta pa lahko izzove tudi motnje spanja. OBVESTILO PACIENTOM SPLOŠNE AMBULANTE NA HAJDINI Splošna ambulanta na Hajdini sporoča vsem pacientom, da se morajo na vsaki pregled predhodno naročiti po telefonu, to velja tudi za napotnice in recepte. Poklicati morajo tudi takrat, ko bo recept ali napotnico dvignil sorodnik. Nujni primeri so sprejeti takoj in zanje se ni potrebno predhodno naročevati. Tako bodo skušali zmanjšati čakalne vrste in povečati uspešnost ter kakovost zdravljenja. Zato vas že vnaprej prosijo, da se držite določenega termina. Telefon: 02 781 00 47. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je tudi večja možnost okužb. Pomladansko utrujenost lahko preprečimo, in sicer na prvem mestu z zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave. Velikokrat pa to ne bo zadostovalo, zato strokovnjaki priporočajo jemanje vita-minsko-mineralnih pripravkov. Na trgu je velika paleta najrazličnejših izdelkov, zelo pomemben je C-vitamin in razni multivitaminski preparati. Za vse tiste, ki niso navdušeni nad jemanjem kompleksnih preparatov, pa je med priporočanimi izdelki uživanje alge. O drugih možnostih in oblikah zdravljenja je najbolje, da se posvetujete s svojim zdravnikom, lahko pa za nasvet povprašate tudi v najbližji lekarni. Za preprečevanje spomladanske utrujenosti ne smemo pozabiti na veliko gibanja, ki je najboljše zdravilo za naš imunski sistem. Zaželeno je tudi, da se čim krajši čas zadržujemo v zaprtih prostorih. Bistveno lažje je preprečiti pojav pomladanske utrujenosti kot odpravljati. Zato stroka priporoča, da pravočasno poskrbimo za uravnovešen vnos zadostnih količin zaščitnih snovi z zdravo prehrano ter dodatki, ki obogatijo oziroma dopolnijo našo prehrano. Če pa že imamo znake spomladanske utrujenosti, smo s preventivo že zamudili. Se vedno pa je smiselno, da poskrbimo zase in omilimo težave in skrajšamo trajanje neprijetnih spremljevalk pomladnega obdobja. Estera Korošec marec 2008 HAJDINČAN Planinci na občnem zboru o novih pričakovanjih Hajdinski planinci pri Koči na Planini pri jezeru. ■v ^^lani PD Hajdina so se 29. febru-ar j a sestali v vaškem domu v Dražencih na 7. občnem zboru, na katerem so med drugim predstavili tudi plan izletov in druženj v letu 2008. V upravni odbor društva so za podpredsednika imenovali Milana Bezjaka, Slavka Burjana za člana za organizacijo, pripravo in marketing izletov ter Ivana Ladineka za glavnega vodnika. 11. planinski priznanji sta prejela Jožica Rozman in Anton Mlinarevič Anton. Predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer je na delovnem srečanju med drugim povedal: »Leto je spet naokoli in lahko povem, da smo bili v lanskem letu dokaj pridni, saj smo se čez leto odpravili na 36 izletov oziroma pohodov. Začeli smo s pohodom po Ptujski kulturni poti in nato nadaljevali z izletom iz Rogle na Osankarico, potem smo nadaljevali s številnimi pohodi; od Vinceko-vega pohoda na Hrvaško, do mrtvice reke Mure (Črnci-Radgona-Črnci), organizirali smo zimski pohod na Peco, bili smo v Kranjski gori in se povzpeli na Stolpnik, Raduho, Šmohor (Malič - Gozdnik), velikonočni pohod je šel iz Oplotnice do Črnih jezer, obiskali smo Štampetov most, Slijeme na Hrvaškem, Golico, Andrejev dom - Smrekovec - Golte, znova smo se povzpeli na Triglav, organizirali smo pohod Čez goro k županu, pohod iz Boča na Donačko goro, nočni pohod na Donačko goro ob prazniku občine Hajdina, bili smo na Martinovem pohodu na Jeruzalemu, na pohodu po Levstikovi poti Od Litije do Čateža, na Haloški planinski poti, na Storžiču, Ojstrici in Kamniškem sedlu, sodelovali smo na dnevu podravskih planincev na Ruški koči, imeli smo piknik v Vareji pri Jakcu, ob zaključku leta smo bili s PD Ptuj na Donački gori in na Silvestrovo na Boču, pohodov in izletov pa je bilo še mnogo več ...« Na vsa druženja in izlete imajo hajdinski planinci prav gotovo lepe spomine, novi izzivi in začrtane poti pa jih čakajo tudi v letu 2008. Lahko se jim pridružite. TM MAREC 2008 nedelja 2.3. ŠENTILJSKA POT II. DEL nedelja 9.3. URŠLJA GORA petek 21.3. POHOD OB POLNI LUNI OB 17.00 URI - OŠ LJUDSKI VRT ponedeljek 24.3 VELIKONOČNI POHOD - OPLOTNICA - ČRNO JEZERO - TRIJE KRALJI sobota 29.3. ZIMSKI VZPON NA POREZEN - BOLNICA FRANJA - ERMANOVEC APRIL 2008 sobota 5.4. DOBROVLJE - TOLSKI VRH - SMOLNIK sobota 12.4. ŠTAMPETOV MOST - SLAPOVI PEKLA sobota 19.4. RUSOV POHOD - SLJEME - HRVAŠKA nedelja 20.4. POHOD OB POLNI LUNI OB 9.00 URI - OŠ LJUDSKI VRT SREČANJE Z POHODNIKI IZ POLZELE - SEVNICE IN ŠENTRUPERTA nedelja 27.4. VOJNIK-KUNIGUNDA MAJ 2008 četrtek/petek 1/2.5. PRIMORSKA - KORADA - SABOTIN - TRSTELJ - KOKOŠKA nedelja 4.5. BLEGOŠ - MLADI VRH - JELENCI nedelja 11.5. DOBRČA - ROBLEKOV DOM - BEGUNJŠCICA sobota 17.5 POHOD ČEZ GORO K ŽUPANU OBČINE HAJDINA nedelja 18.5. POHOD NA TRAVNIK torek 20.5. POHOD OB POLNI LUNI OB 19.00 URI - OŠ LJUDSKI VRT nedelja 25.5. KOČEVSKO - JELENOV STUDENEC - SV. ANA sobota 31.5. POHOD PO HALOŠKI PLANINSKI POTI HAJDINCAN marec 2008 PGD Hajdoše z novim vodstvom g Jrvi v občini Hajdina so se na Ml rednem občnem zboru sestali člani in članice PGD Hajdoše in letošnji - 54. zapovrstjo je bil še posebej zanimiv, saj je članstvo volilo novo vodstvo društva. Za častnega predsednika so imenovali dosedanjega predsednika društva Janeza Vidoviča. S pesmijo in dobro glasbo so delovno srečanje obogatili domači pevci - gasilci, zaigrali pa so še gostje - tamburaški orkester iz Koprivnice. Prijatelji gasilci iz DVD Rasinja iz sosednje Hrvaške pa so hajdoškim gasilcem izročili še pismo o nameri, kar pomeni, da bodo še letos oboji pristopili k podpisu listine o pobratenju. Poleg župana Radoslava Simoniča, Janka Merca, občinskega poveljnika, so se občnega zbora v Hajdošah udeležili še Stefan in Metka Vidovič kot predstavnika GZ Slovenije, Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, Franc Bezjak in Slavko Horvat iz OGZ Ptuj, častni predsednik Janez Lipavšek, predsednik VO Hajdoše Mirko Abraham, predstavniki domačih društev ter še predstavniki številnih gasilskih društev iz poveljstva Hajdine in iz Frankolovega, Bukovcev, Destrnika, Biša, Podvincev, Turnišča, Zlatoličja, Sel in Rasinje na Hrvaškem. Že takoj uvodoma je zbrane nagovoril dosedanji predsednik Janez Vidovič, ki je poudaril, da so glavnino zastavljenih nalog gasilci v lanskem letu uspeli uresničiti, aktivni pa so bili skoraj vsak mesec. Posebej dobro je uspelo veliko gasilsko tekmovanje v Hajdošah, ki je lani spet pritegnilo veliko dobrih gasilskih enot iz vse Slovenije, 5 hajdoških ekip je lani uspešno sodelovalo na tekmovanjih in spet se je število pokalov v društvu povečalo. Zelo delavni so bili tudi pevci - člani gasilskega pevskega zbora, ki so imeli z zborovod- Prijatelji gasilci iz DVD Rasinja so Haj-došanom izročili pismo o nameri, kar je samo še korak k podpisu listine o pobratenju. Foto: TM Častna predsednika PGD Hajdoše Janez Vidovič in Janez Lipavšek v družbi Stanka Glažarja starejšega in gostov PRIZNANJA IN ZAHVALE Društvena priznanja so prejeli: Franc Vidovič, Zvonko Bedrač in Janez Žumer. Društvene zahvale so prejeli: Janez Vidovič, Jože Teskač, Zdenka Repec, Franc Erlač. Plaketo veterana je dobil Franc Erlač. Dobitniki značk za dolgoletno delo v gasilstvu: Rebeka Korošec, Kaja Abraham, Maja in Gregor Trlep, Tadej Horvat, Matic Bedrač, Suzana Pignar - za 10 let, Zdenka Repec, Štefka Erlač, Cvetka Majerhofer, Angelca Vogrinec - za 20 let, Kristina Zajšek - za 30 let in Jože Galun -za 40 let dela v gasilski organizaciji. Jubilanti v letu 2007: Anton Gabrovec (60 let), Franc Repec (60 let), Ivan Furek (70 let). NOV UPRAVNI ODBOR PGD HAJDOŠE Drago Furek - predsednik, Ivo Brod-njak - podpredsednik, Drago Lenart -poveljnik, Jože Teskač - podpoveljnik, Davorin Vidovič - podpoveljnik, Lidija Terbulec - tajnica, Zdenka Brodnjak -blagajnik, Zvonko Bedrač - gospodar, Hilda Bedrač - predstavnica za delo z mladino in članicami, Jelko Žumer - kulturni referent, Janez Vidovič - predstavnik za veterane, Ivo Glažar - strojni referent, Janko Žumer - desetar, Štefan Vidovič - predsednik NO, Franc Erlač in Franc Vidovič - člana. jem Jožetom Dernikovičem lani 56 vaj in 21 nastopov, je spomnil Vidovič, ob tem pa pohvalil še delo z mladimi, kar jim je v društvu še v poseben ponos. Po nekaj uspešnih letih vodenja društva se je Janez Vidovič zahvalil prav vsem, s katerimi je v teh letih dobro in uspešno sodeloval, tudi krajanom, vsem pa zatrdil, da bo iz teh predsedniških let ohranil le najboljše, kar si je vredno zapomniti. PRED NABAVO NOVEGA GASILSKEGA VOZILA Vodja operativne enote poveljnik Jože Teskač je povedal, da so hajdoški gasilci tudi v letu 2007 delali po planu, opravljali redna sobotna dežurstva, servisirali gasilska vozila, skrbeli za orodjišče, pohiteli so tudi na pomoč v Železnike in sreča, je povedal Teskač, da lani na svojem terenu niso imeli nobenega požara. V veliki meri pa so skrbeli za izobraževanja svojih članov, napredovalo je kar nekaj gasilcev, med temi sta dva člana naredila tečaj za gasilca, dva za poveljnika, 3 člani za nosilce dihalnih izolir-nih aparatov, 2 člana pa še obiskujeta tečaj za člane višjih poveljstev. Hajdoški gasilci so letos pred veliko nalogo, nabavo novega gasilskega vozila GC1/1+8. Teskač, ki se mu je letos iztekel mandat poveljnika, se je ob koncu nagovora zahvalil prav vsem, s katerimi je sodeloval, za korektno delo in med drugim dejal, da mu je bilo v ponos, da je bil lahko poveljnik tako uspešnega PGD. TM marec 2008 HAJDINČAN PGD Slovenja vas na 3 7. občnem zboru rT'udi gasilski občni zbor v Slovenji Z vasi 9. februarja je minil v prijetnem vzdušju s poudarkom na volitvah in podelitvi vidnejših gasilskih priznanj in zahval. Posebno pohvalo je dobila ekipa članov B, ki je v lanski sezoni dosegla nekaj dobrih uvrstitev. Slovenjevaškim gasilcem so se na letni konferenci pridružili še predstavniki okoliških gasilskih društev, med gosti pa smo srečali tudi haj-dinskega podžupana in občinskega poveljnika Janka Merca. Dosedanji predsednik PGD Slovenja vas Aleš Bur jan je uvodoma povedal: »Tudi v letu 2007 smo gasilci - člani Gasilskega društva Slovenja vas poskrbeli, da so se izvedle vse vnaprej skrbno planirane dejavnosti, izvajali smo operativne in preventivne dejavnosti na področju požarne varnosti ter ostali glavno gibalo in središče vaškega družabnega življenja na vasi. Sodelovali smo pri mnogih dogodkih v vasi in v občini, udeležili smo se tudi čistilne akcije in skozi vse leto nasploh skrbeli za urejenost gasilskega doma in okolice. Zelja po medsebojnem dmženju in spoznavanju novih ljudi je pripomogla k temu, da je naše gasilsko društvo v mesecu juniju organiziralo sedaj že 5. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi. V letu 2007 je zelo aktivno začela tekmovati članska desetina B, ki je ponosno branila barve našega društva na gasilskih tekmovanjih. Skupno se je desetina B v letu 2007 udeležila 14 tekmovanj, kjer je dosegla 6 pokalov za uvrstitev med najboljše tri desetine. Najslajša je bila zmaga na tekmovanju OGZ Ptuj v Bukovcih. Na regijskem tekmovanju pa so dosegli še vedno odlično 4. mesto. V društvu smo tudi ponosni na desetini pionirjev in mladincev, ki sta nas v letu 2007 prav tako razveselili vsako z osvojenim pokalom. Sicer pa delo v gasilskem društvu danda- nes ne pomeni več samo gašenja požarov in reševanja ljudi in premoženja, ampak je dobilo gasilsko društvo zelo pomembno funkcijo v družabnem življenju vaščanov in je glavni gonilnik dogajanja v vasi in okolici. Zahvala za dobro sodelovanje gre mnogim v naši občini, še posebej županu in njegovim sodelavcem, OGZ Ptuj in domačim društvom, zahvala pa tudi vsem, s katerimi sem doslej kot predsednik dobro sodeloval. Novemu vodstvu pa želim v prihajajočem mandatu vse najboljše ter obilo delovnih uspehov.« OPERA TIVCI IMAJO ZNANJE IN IZKUŠNJE Delo operativne enote pa je predstavil poveljnik Franc Klemen, mlajši in med drugim dejal: »V letu 2007 na srečo požara v svojem požarnem okolišu nismo imeli, niti nismo na kakšnem sodelovali. To pa seveda ne pomeni, da smo operativni člani počivali, ampak smo vseskozi skrbeli za delovanje gasilske opreme in tehnike ter se izobraževali; tako na rednih mesečnih vajah, kakor tudi v učnem centru na Igu, kjer je Kokol Tomi uspešno opravil izpit za nosilca izolirnih dihalnih aparatov. Odzivnost, številčnost, reakcijski čas in pa seveda znanje naše operativne enot kakor tudi enot občinskega poveljstva Hajdina smo v preteklem letu dokazali večkrat. Po vasi smo pregledali tudi delovanje hidrantov po vasi, delavni smo bili v mesecu varstva pred požari, sodelovali pa smo tudi pri skupni akciji občinskega poveljstva Hajdina v osnovni šoli Hajdina, ko smo učencem prikazali našo gasilsko tehniko in avtomobile in izvedli evakuacijo učencev iz šolske zgradbe. Evakuacija je bila tudi tema meseca požarne varnosti. Uspešni smo bili tudi s pripravo gasilskega tekmovanja, tekmovali pa smo še na številnih drugih tekmovanjih in ponosni smo lahko na nove uspehe vseh naših tekmovalcev, vsa zahvala pa tudi našim mentorjem.« NOVO VODSTVO PGD SLOVENJA VAS UPRAVNI ODBOR Janez MARKOVIČ - predsednik, Ivan METLIČAR - podpredsednik, Damijan PLETERŠEK - tajnik, Alešv BURJAN -blagajnik, Miran PLETERŠEK - vodja žensk in mladine, Henrik ŠLAMBER-GER - gospodar, Ludvik MATJAŠIČ -član odgovoren za odlikovanja, Tomaž KOKOL - član odgovoren za kadre in veterane, Ignac SKAZA - član odgovoren za zgodovino gasilstva, Franc KLEMEN ml. - poveljnik. NADZORNI ODBOR Franc METLIČAR - predsednik, Marjan ZUPANIČ in Srečko SAGADIN - člana. ČASTNO RAZSODIŠČE Jože MLAKAR - predsednik, Miha VEGEU in Marko BOJOVIČ - člana. DOBITNIKI PRIZNANJ IN ODLIKOVANJ Marko Bojovič, priznanje gasilske zveze 3. stopnje, Damjan Pleteršek, napredovanje v višjega gasilskega častnika org. smeri 1. stopnje, Boštjan Matjašič, Peter Mlakar, Aleš Butjan, Boštjan Zupanič, Damijan Furman, Aleksander Ščavničar, Damjan Kmetec - vsi dobitniki priznanj in značk za 10 let aktivnega delovanja v društvu. Nigerl Zlatko in Sagadin Srečko - dobitnika zahvale društva. Damjan Pleteršek, Janez Markovič, Franc Metličar, Ivan Metličar, Franc Klemen, Ignac Skaza, Miran Pleteršek, Marijan Zupanič, Ludvik Matjašič, Henrik Šlamberger, Damjan Kmetec - dobitniki društvenega priznanja za tekmovalne uspehe desetine B. HAJDINČAN marec 2008 Za hajdinskimi gasilci že 96. občni zbor in kot prostovoljni gasilci pomagati ob vsakem trenutku. Tudi poveljnik Damjan Ogrizek je dejal, da so v lanskem letu dosegli operativni plan, gasilske vaje so organizirali kot obliko rednega izobraževanja, pregledali so hidrante na Sp. in Zg. Hajdini, kot novost pa uvedli še preverjanje zvez na 38. kanalu. Poleg rednih vaj, tekmovanj in udeležb na različnih gasilskih dogodkih so v preteklem letu dobili 5 pozivov na intervencije, veliko poudarka so dali na izobraževanje in tako je društvo po besedah Ogrizka spet bogatejše za nekaj novih napredovanj. VARNOST POSTALA VREDNOTA Župan Simonič se je hajdinskim gasilcem zahvalil za dobro sodelovanja, ob tem pa izrazil upanje, da se bo v društvo včlanilo še več mladih. Občinski poveljnik Merc je samo nanizal nekaj pomembnih poudarkov s področja gasilstva, ki so bistveni v EU, ob tem pa dejal, da samo upa, da bodo kot gasilci vzdržali tempo v evropski skupnosti. Da je človek najdragocenejši v gasilskih vrstah in da je varnost postala vrednota, je v nagovoru podaril poveljnik območne gasilske zveze Zvonko Glažar in dodal, da varnost gasilci zagotavljajo v nekem kritičnem trenutku. Pestrost, raznolikost dogodkov se tudi v gasilstvu vedno bolj razlikuje, je menil Glažar, ob tem pa zagotovil, da je izobraževanje prva naloga območne zveze. V gasilstvu veliko pomenijo znanje, strokovnost in izkušnje in spomnil še na katastrofo v Železnikih, kjer so gasilci s Ptujskega pohiteli pomagat in zaključil, da se tudi zaradi tega splača biti gasilec. DOBITNIKI PRIZNANJ IN ODLIKOVANJ Matej Golob, Robi Kurež, Sandi Kondrič, Andrej Mlinarič, Matjaž Podho-stnik - priznanje za 10-letnico delovanja v gasilskih vrstah. Martin Kovačec je prejel priznanje za 30-letnico, Milena Gojkovič pa priznanje za 40-letnico. Franc Cartl in Mirko Majhen - dobitnika priznanja GZS III. stopnje za požrtvovalno delo v gasilskih vrstah. V višji čin so napredovali: Marija Kirbiš, Zlatko Horvat, Dejan Šlamberger, Milan Sagadin, Emil Ogrizek ml. Dobitniki priznanj PGD Hajdina: Branko Furek - srebrna plaketa, Ludvik Kurež in Rado Auer - zlata plaketa. NOVO - STARO VODSTVO PGD HAJDINA Frenk Vrbnjak, predsednik Emil Ogrizek, ml., podpredsednik Damjan Ogrizek, poveljnik Toni Lipavšek in Iztok Ogrizek, podpoveljnika Marija Kirbiš, tajnica, Mateja Golob, pomočnica Franci Kancler, blagajnik Branko Miloši, gospodar, Boštjan Korošec, pomočnik Maja Vogrinec, vodja žena Franc Vogrinec, predsednik nadzornega odbora, Emil Ogrizek st. in Milan Sagadin - člana NO. T^rvega marca, na mednarodni dan MT civilne zaščite, so se na rednem občnem zboru še kot zadnje PGD v občinskem poveljstvu Hajdina zbrali člani in članice PGD Hajdina. Začeli so s pesmijo hajdinskih ljudskih pevk, nadaljevali pa s pozdravom gostov, poročilom o delu in uspešnosti v preteklem letu, izvolitvijo novega-starega vodstva, saj na čelu društva ostajata predsednik Frenk Vrbnjak in poveljnik Damjan Ogrizek, zaključili pa so s podelitvijo priznanj in odlikovanj zaslužnim članom. Hajdinskim gasilcem so se na delovno-družabnem srečanju pridružili mnogi pomembni gostje, med njimi tudi župan Radoslav Simonič, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, podpredsednik Milan Majer, občinski poveljnik Janko Merc, farni župnik in hkrati gasilce Marijan Fesel, predsednika vaških skupnosti Sp. in Zg. Hajdina Ivan Maher in Roman Stumberger ter še mnogi drugi, dobra pa je bila tudi udeležba predstavnikov iz prijateljskih gasilskih društev, najdlje iz Mihalovca. Že uvodoma je predsednik Frenk Vrbnjak povedal, da je bilo minulo leto za PGD Hajdina še eno uspešno v dolgi zgodovini društva, da so imeli mnoge obveznosti in v največji meri vse tudi uspešno zaključili. Posebej pa je pohvalil sodelovanje z OGZ, še posebej na področju izobraževanj, saj je Vrbnjak prepričan, da so vedno nova izobraževanja za gasilce še kako pomembna in v veliko pomoč ter podporo pri delu. Poudaril je, da si na Hajdini samo želijo dobrega sodelovanja z zvezo tudi v bodoče, med pomembnejšimi nalogami v letu 2008 je izpostavil obnovitvena dela v gasilskih garaži in orodjišču, še naprej pa si bodo v društvu prizadevali biti humani Dobitniki društvenih plaket. Foto: TM TM Jubilejne nagrade zaslužnim članom v gasilskih vrstah marec 2008 HAJDINCAN Na 77. občnem zboru PGD Gerečja vas ¥ TGerečji vasi so se 23. februarja V na rednem občnem zboru zbrali tudi domači gasilci, ki so ob podelitvi zahval in priznanj za napredovanje izvolili še novo vodstvo. Vodstva niso spreminjali, kar pomeni, da so člani soglasno potrdili staro vodstvo še naprej, razen dosedanjega predsednika disciplinske komisije Stanka Žnidarja, ki se je tej funkciji odrekel zaradi zdravstvenih težav. Novi predsednik je Silvo Drevenšek. Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik je v svojem poročilu o delu društva v letu 2007 povedal, da so v preteklem letu uspešno realizirali vse zadane naloge, izvajali operativne in preventivne dejavnosti na področju požarne varnosti, nabavili nekaj najnujnejše zaščitne opreme, ki je potrebna za delovanje operative, sodelovali pri preverjanju znanja poveljstva občine Hajdina in se udeležili tekmovanja območne gasilske zveze Ptuj v Bukovcih, izšolali nekaj svojih članov, prepleskali prostore v gasilskem domu, se vključevali v skupne akcije in poveljstva v občini Hajdina in OGZ Ptuj, opravljali razna vzdrževalna dela in bili aktivni ob raznih dejavnostih in prireditvah na vasi. IZOBRAŽEVANJE ŠE VEDNO PREDNOSTNA NALOGA Poveljnik PGD Gerečja vas Franc Nah-berger je poudaril pomen izobraževanja članov društva, saj meni, da je le-to pogoj za dobro delovanje društva. Lansko leto je pet članov opravilo tečaj za vodja skupine, tri članice nadaljevalni tečaj za gasilca, dva gasilca pa sta opravila tečaj v izobraževalnem centru IG specialnost IDA. V društvu so tudi zelo zadovoljni z lansko tekmovalno sezono, saj je za njimi delovno in uspešno leto. Na tekmovanju območne gasilske zveze Ptuj so starejši člani dosegli 1. mesto, člani A, člani B, članice A ter pionirji pa 2. mesta v svojih kategorijah. Starejši gasilci so si pridobili tudi pravico tekmovanja na državnem prvenstvu. V letu 2008 se bo društvo vključevalo v skupne akcije OGZ Ptuj in občinskega poveljstva, pripravljalo ekipe na tekmovanja, se lotili del na gasilskem domu (prekritje strehe, obnova garaže za GVC 16/24) in skrbeli za redno vzdrževanje gasilskega doma in okolice, nabavili nekaj nove opreme in vozilo GVM ter se, kot že leta prej, tudi izobraževali. DOBITNIKI PRIZNANJ IN PLAKET Plaketo gasilskega veterana so prejeli: Martin Kaisersberger, Jožef Turk, Daniel Nahberger, Stefan Drevenšek, Martin Turk. Priznanje za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji so prejeli: - Za 10 let: Tadej Klep, Janja Nahberger, Lucija Kunej, Vili Kovše, Tadej Emeršič . - Za 20 let: Bojan Račič, Sebastijan Pungračič, Sašo Pungračič, Uroš Zupanič, Leon Turk, ki je prejel tudi priznanje za napredovanje v gasilca I. stopnje, Blaž Slaček, Boštjan Sagadin. - Za 40 let: Branko Intihar, Anton Lešnik. - Za 50 let: Stanko Žnidar, Štefan Drevenšek, Jožef Turk, Franc Kaisersberger, Martin Kaisersberger. Priznanja in plakete sta podelila predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in poveljnik občine Hajdina Janko Merc. Priznanje za dolgoletno članstvo v gasilski organizaciji so nreieli: - Za 10 let: Jelica Kovše. - Za 50 let: Marjan Intihar, Martin Drevenšek, Franc Tomanič, Janko Kaisersberger. Priznanje za finančno pomoč gasilski organizaciji je prejel Janko Malinger. Priznanja sta podelila predsednik in poveljnik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik in Franc Nahberger. HAJDINCAN marec 2008 V Draiencih na 22. gasilskem občnem zboru ll^inulo leto je bilo za dražen-lT.lske gasilce prav gotovo eno od uspešnejših, saj so bogatejši za novo gasilsko vozilo, ob tem pa so skoraj v celoti izpolnili tudi za preteklo leto načrtovani plan. Na pomembnejše dogodke so se spomnili na februarskem občnem zboru, ko so opravili volitve v organe društva in najzaslužnejšim gasilcem podelili plakete, priznanja in zahvale. Med številnimi domačimi in okoliškimi gasilci so se občnega zbora udeležili tudi občinski podpoveljnik Rado Auer, predstavnika OGZ Ptuj, podpoveljnik Peter Vajnber-ger in pomočnik poveljnika OGZ ter svetnik Ivo Rajh, ki je zbrane nagovoril tudi v imenu občine Hajdina. Karl Furek, predsednik PGD Draženci, je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Lanski plan dela je skorajda v celoti izpolnjen, kar pa tudi pomeni, da smo morali veliko in zagnano delati. Lani smo se pogosto sestajali, saj je bilo treba pred slovesno predajo novega gasilskega vozila marsikaj narediti in prav po tem dogodku nam bo gasilcem leto 2007 tudi ostalo v spominu. Se enkrat bi se rad zahvalil prav vsem, ki so nam pomagali do te zelo pomembne pridobitve za društvo, rad pa bi pohvalil tudi naše gasilce tekmovalce, ki so v lanskem letu dosegli nekaj dobrih uvrstitev na tekmovanjih. Tudi v prihodnje se bomo trudili na izobraževalni poti, saj želimo v društvo pripeljati še več znanja in prepričan sem, da bomo s tem marsikaj opravili v samem delovanju PGD Draženci. Čaka nas še eno delovno leto, veliko dela in preverjanj in ne dvomim, da nam ne bi uspelo uresničiti na novo zastavljenega plana dela in obvez- nosti.« Poveljnik Robi Lah pa je spomnil na redno letno delo v gasilskem društvu, na redne mesečne vaje, sodelovanje na številnih gasilskih tekmovanjih in pomembnejših dogodkih v občini Hajdina v OGZ Ptuj, spomnil je tudi na zelo pomembno gasilsko vozilo, s katerim od lanskega poletja upravljajo draženski gasilci. Spomnil je na lansko katastrofo, ki je prizadela Železnike in dejal, da so se tudi draženski gasilci odzvali klicu na pomoč, lani v mesecu varstva pred požari pa so v društvu pripravili še gasilsko vajo. Lah, ki je poveljniško mesto zamenjal za podpoveljniško, je prepričan, da bodo z dobrim sodelovanjem v društvu in trudom veliko naredili tudi v letu 2008. V Dražencih so se gasilci seznanili še z letošnjim vseslovenskim gasilskim sreč- anjem - Kongresom GZS v Krškem, ki bo 23. in 24. maja. Oglasil pa se je tudi Ivo Rajh, občinski svetnik, ki se je še posebej zahvalil mladim gasilcem za dobre uvrstitve, vsem gasilcem pa za velik doprinos gasilstvu. Obljubil je, da se bodo v občini Hajdina z županom tudi v prihodnje trudili in kar najbolje skrbeli za razvoj gasilstva, saj so navsezadnje za to področje tudi zadolženi kot lokalna skupnost. TM PODELJENE ZAHVALE IN PRIZNANJA Plaketo veterana je prejel Karl Furek, za 10 let dela v GZS pa so sta priznanji prejela Dejan Gajič in Sandi Jagarinec. Posebno društveno zahvalo in plaketo je prejel dolgoletni predsednik Karl Furek. Dobitniki društvenih priznanj: Andrej Drevenšek, Aleksander Gajič, Aleš Drevenšek, Tadej Cernenšek, Sandi Jagarinec, Slavko Krošl, Anton Kirbiš, Robert Lah, Jože Polajžer in Karl Furek. NOVO - STARO VODSTVO PGD DRAŽENCI Karl Furek, predsednik Tadej Cernenšek, podpredsednik Slavko Krošel, poveljnik Robert Lah, podpoveljnik Aleksander Gajič, strojnik Anton Kirbiš, tajnik Andrej Drevenšek, blagajnik Jože Polajžer, gospodar Martin Štrafela, predsednik NO Dobitniki društvenih zahval in plakete, med njimi tudi predsednik Furek. marec 2008 HAJDINČAN Sežiganje komunalnih odpadkov v naravi je prepovedano z občinskim predpisom Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastiko, tekstil, pohištvo ...) vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov (odpadne veje, travo, listje) je po 7. alineji 38. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 111/2005 in 47/2007) PREPOVEDANO. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 400 evrov ter za pravno osebo 1.400 evrov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Občani, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke, vključno z odpadki iz vrtov in zelenic, brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE vsak delovni dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (zimski čas) ali od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (letni čas). V kolikor pa ni možen lastni prevoz odpadkov, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonski številki 780 90 28. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška, kjer izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo na komunalno inšpekcija Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 92. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica Inšpekcijski nadzor nad ograjami iz živih mej Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave redno prejema prijave v zadevi nepravilnega vzdrževanja živih mej, ki občanom služijo kot ograje. Običajno so ograje visoke od 90 do največ 120 cm, kar že od nekdaj velja kot višina, do katere so lahko segale ograje. Vendar to ne velja v vseh primerih. Ko je potrebno zagotoviti prometno varnost na cestah je predpisana višina lahko tudi precej nižja. Živa meja ne sme onemogočati preglednosti ceste Odlok o občinskih cestah na območju Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/99 in Uradni list RS, št. 64/2003) v 6. točki v 2. odstavku v 43. členu prepoveduje postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira promet. V križišču mora biti zagotovljeno polje preglednosti Navedeni odlok v 48. členu določa, da ni dovoljeno v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, ki bi ovirale preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). V polju preglednosti ceste je živa meja lahko visoka največ 75 cm Kako se določi preglednost ceste, je opredeljeno v Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005) v 18. členu. Zagotovljena mora biti preglednost za voznika, ki sedi v osebnem avtomobilu. Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. V nivojskem križišču ali priključku ugotovimo polje preglednosti tako, da nam nobena ovira (živa meja) ne preseka pregleda v ravni črti od zaustavne razdalje na prednostni cesti in do odmika vozila na neprednosti cesti ob robu vozišča prednostne ceste. Zaustavna razdalja se določi glede na hitrost vožnje; pri dovoljeni hitrosti 50 km/h znaša zaustavna razdalja 45 m. Navedeni pravilnik v 70. členu določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustno zasaditi grmovnice, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Tudi vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem preglednosti ceste. Praktično to pomeni, da mora imeti voznik, ko se pred križiščem ustavi, zagotovljeno preglednost na levo in desno stran ceste, na katero bo zapeljal, in sicer na vsako stran 45 m. Nadzor nad višino živih mej Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem občinskega odloka o cestah v Občini Hajdina izvaja Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave. Inšpektor v primeru ugotovljene kršitve lastniku oziroma uporabniku zemljišča odredi odstranitev ovire, to je odstranitev ali znižanje previsoke žive meje. V primeru, da lastnik oziram uporabnik zemljišča ne izvrši odredbe inšpektorja, se kaznuje z denarno kaznijo, ograjo pa odstrani ali zniža javno podjetje za vzdrževanje cest na njegove stroške. Odlok o občinskih cestah na območju Občine Hajdina ureja in določa polja preglednosti v križiščih in notranjih straneh cestnih krivin. Ne ureja pa ta odlok polja preglednosti pri izvozih iz dvorišč stanovanjskih hiš na cesto. V primeru nepreglednosti pri izvozu na cesto zaradi previsoke žive meje na sosednjem zemljišču je zagotovitev preglednosti stvar dogovora med lastniki oziroma uporabniki sosednjih zemljišč. V kolikor do dogovora ne bo prišlo, je reševanje morebitnega spora v pristojnosti sodišča. Sabina JUPIČ, komunalna inšpektorica HAJDINČAN marec 2008 NASVET KMETOVALCEM Drugo dognojevanje žit in zaščita pred boleznimi Primerno oskrbovan posevek pšenice. ^animanje za pridelovanje žit, £apredvsem pa za povišanje pridelkov, se v zadnjih letih povečuje. Za to pa so naslednji razlogi: - dvig cene žit na svetovnem in domačem trgu - prepovedano monokulturno pridelovanje koruze zaradi širitve koruznega hrošča in direktive navzkrižne skladnosti, ki govori o tem, da je potrebno na vsaj polovici njivskih površin sejati tri kulture v petih letih Za dober pridelek žit pa je ključnega pomena dušik, ki ga je potrebno razdeliti v tri obroke. Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim gnojenjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje, ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja klasov in polnjenja zrnja, pa ga primanjkuje. Z prvim gnojenjem ob začetku vegetacije spomladi vplivamo na gostoto posevka in dolžino prvih kolenc, s tem pa tudi na možnost poleganja. Z drugim dognojevanjem, ki ga opravimo v fazi dveh kolenc žit, praviloma med 10. in 20. aprilom, vplivamo na dolžino klasa in število klaskov v njem. To dognojevanje je za pridelovanje žit ključno. Okvirna količina je 60 kg čistega dušika ali 220 kg KAN/ha in je odvisna od humusa v tleh, gostote posevka, ostanka dušika od prejšnjega gnojenja ter sorte. Potrebe po dušiku lahko v tej fazi izmerimo natančno s pomočjo nitratnih lističev. Glede na izredno visoke cene mineralnih gnojil je predvsem za večje pridelovalce smiselno vzeti vzorec 20 rastlin, ki jih odrežemo 1 cm nad tlemi ter jih prinesemo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bomo lahko natančno izračunali potrebe po dušiku. Previsoke količine dušika povišujejo stroške proizvodnje, onesnažujejo okolje ker se izpirajo v podtalnico, ter nam povzročajo poleganje žit. Pomanjkanje dušika v fazi dveh kolenc pa pomeni bistveno zmanjšanje pridelka, zmanjšanje kakovosti žit in s tem ekonomičnosti pridelave. Za res visoke in kvalitetne pridelke je potrebno še eno dognojevanje tik pred pričetkom klasenja, ko dodamo 40 kg čistega dušika ( 150 kg KAN/ ha). S tretjim dognojevanjem vplivamo na težo posameznih zrn in vsebnost beljakovin v žitih. Opraviti ga je smiselno na pšenici, kjer pričakujemo visok pridelek. ZAŠČITA PRED BOLEZNIMI Ječmen napadajo povsem druge bolezni kot pšenico, zato je potrebno včasih uporabiti za zaščito povsem druge fungicide. Najnevarnejša bolezen v ječmenu je ječmenova progavost, ki se v nekaterih letih pojavi zelo zgodaj in lahko povzroči zmanjšanje pridelka tudi do 40 %. Ječmen je potrebno zaščititi, ko opazimo prve pegice Razlika med zdravim in obolelim klasom na spodnjih listih, praviloma je to konec marca, v začetku aprila. Primerni preparati z Opus team,l,3 l/ha Tilt 0,5 l/ha, Archer 11/ha, Artea 0,51/ha, Sphere 0,4 l/ha, Ami-star extra 0,7 l/ha. V primeru da posevka ne zaščitimo, nam bolezen lahko povsem uniči liste in uniči pridelek. Bolj občutljivi za bolezen so dobro pognojeni ječmeni. V pšenici so pomembne predvsem tri bolezni, in sicer pepelasta plesen, ki se pojavlja zgodaj spomladi na dobro oskrbovanih posevkih z dušikom. V primeru da opazimo bele pege na spodnjih listih, poškropimo posevek z Eminentom, 0,5 1. Najnevarnejše bolezni v pšenici pa so fusa-rije in septorije. Teh bolezni več ni mogoče ustaviti, ko so se pojavijo prvi znaki, zato je potrebna preventivna zaščita v času cvetenja pšenice. Za škropljenje uporabimo Opus team 1,3 , Tilt 0,51/ha, Archer 11/ ha, ali Amistar extra 0,8 Uha. Pri tem škropljenju je smiselno dodati enega od insekticidov proti žitnemu strgaču in ušem. Škropilni brozgi pa lahko dodamo tudi 7 kg ureje na 100 1 vode kot listno gnojilo. Cene žit so v zadnjih letih precej narasle, zato je smiselno upoštevati tehnološka navodila in povečati pridelek ter tako izboljšati ekonomiko pridelovanja žit. Tekst in foto: Ivan Brodnjak marec 2008 Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2008 (Uradni list RS, št.: 31/07) Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, objavlja JAVNI RAZPIS o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2008 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Hajdina po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis« za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva 2. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 3. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 4. Promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev 5. Zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti 6. Druge pomoči II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Hajdina za leto 2008 - v okvirni višini 33.085 EUR. Subvencioniranje obrestne mere 4.273 Izobraževanje - delovanje društev gospodinj 9.070 Kmetijstvo po razpisu 19.742 Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina. A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO 1. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti in/ali - ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. 2. Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti. 3. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih naložb na območjih, z omejenimi možnostmi, - do 40% upravičenih naložb na drugih območjih, - do 50% upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, - stroški obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, - najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 100 EUR, najvišji skupni znesek pa do 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. 4. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi. 5. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, mikropodjetja (majhna in srednje velika podjetja s področja predelave kmetijskih proizvodov) in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dejavnostjo s področja kmetijstva ter izvajajo aktivnosti na območju občine, oziroma društva, ki izvajajo aktivnosti za kmetovalce občine, - institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 6. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. 7. Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so: 7.1. Posodabljanje kmetij 7.2. Urejanje pašnikov 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč 7.1. Posodabljanje kmetij Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, - stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, - stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi, - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silaže itd.). Gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standarda nitratna, direktiva se ne sofinancira, - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme, - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora, - stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega trajnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod, - stroški obresti za kredite. Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi: - ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in HAJDINČAN - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.2. Urejanje pašnikov Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta/dokumentacije za ureditev pašnika, - stroški za nakup opreme za ograditev pašnika z električno ograjo in pregraditev pašnikov z ograjo na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - načrt postavitve pašnika s popisom del, - minimalne površine 3 ha, - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - ustrezna dokumentacija za izvedbo investicije in - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere, - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali, - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni rastlin ali napad škodljivcev, - višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 10 EUR. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, mikropodjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča, ki leži na območju občine, - zavarovalnice, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - zavarovalna polica, - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 3. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, - na področju storitev nadomeščanja, - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, - na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, HAJDINCAN marec 2008 - za publikacije, kataloge, spletišča. Upravičeni stroški: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: - stroški organiziranja programov za usposabljanje, - na področju storitev nadomeščanja: - dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom, - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, - na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, publikacije, katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevrtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji, - stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev na podlagi predhodno odobrene vloge: - dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS Po pravilu »de minimis« se državne pomoči dodeljujejo za naslednje ukrepe: - predelava in trženje kmetijskih proizvodov ter dopolnilna dejavnost na kmetiji, - promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev, - pomoč za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti. 4. PROMOCIJA IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN NEKMETIJSKIH PROIZVODOV S KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Upravičeni stroški: - stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...). Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč 5. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE NA PODROČJU DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, PREDELAVE IN TRŽENJA TER NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI Pomoč se dodeljuje za spodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih društev s prebivališčem v občini za kritje stroškov izobraževanja in usposabljanja, svetovanja, organiziranja in sodelovanja na tekmovanjih in sejmih, s področja dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Upravičeni stroški: a) individualno izobraževanje: - plačilo kotizacije in šolnine za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, - za plačilo strokovnih gradiv, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo oziroma dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetiji ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - za udeležbo na sejmu, povezanem s kmetijstvom (za stroške najema razstavnega prostora in prevoza živali na sejem). Pogoji za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. b) organizacija predavanj, tečajev, seminarjev: - za organizacijo brezplačnih predavanj, tečajev in seminarjev, ki se jih udeležijo nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva. Med upravičene stroške sodijo honorarji predavateljev in najemnina prostorov za izobraževanje. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. c) strokovne ekskurzije - za stroške prevoza in stroške vstopnin za strokovne oglede prireditev, opreme in objektov, povezanih s kmetijstvom. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, d) strokovna tekmovanja - za stroške najema prostora, uporabe zemljišč in opreme povezane s tekmovanjem in prevoza na tekmovanje. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem ter nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - institucije, ki izvedejo tehnično podporo, ki ni namenjena primarni proizvodnji temveč drugemu izobraževanju, potrebnemu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, predelave ali trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 6. DRUGE POMOČI Občina sofinancira tudi programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči. Upravičeni stroški: - sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo - 5 EUR po članu oz. članici društva, - materialni stroški delovanja - 14 EUR po članu oz. članici za prevoz ekskurzij in 400 EUR za izobraževanje, - vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva, - prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo, - izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Upravičenci do pomoči: - pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Hajdina. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. Pogoji za pridobitev sredstev: - vloga, - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Hajdina, - seznam članov društev. III. MERILA ZA IZBOR Prednost pri izbiri bodo imeli upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev in občinskega proračuna oz. so prejeli manj podpor iz javnih sredstev. V primeru več vlog se bodo sredstva linearno zmanjšala vsem upravičencem. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog je petek, 24.10.2008. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Pomoč se dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2008. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja 1.1.2008 do 24.10.2008. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 24.10.2008. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si. Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič marec 2008 HAJDINČAN Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 13/96) in Pravilnika o dodelitvi proračunskih donatorskih sredstev za izbor projekta ali prejemnika za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev Občine Hajdina (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/07) Občina Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hajdina za leto 2008 (v nadaljevanju: razpis) 1. PREDMET RAZPISA je sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Hajdina. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugo. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Občine Hajdina da so fizične osebe s stalnim prebivališčem v drugi občini, če prireditev organizirajo na območju Občine Hajdina da so pravne osebe s sedežem v drugi občini, če so njihovi člani občani Občine Hajdina ali pa prireditev organizirajo na območju Občine Hajdina da je k vlogi priložen program dejavnosti da so k vlogi priložena vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril in kriterijev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku ni upravičena tista fizična ali pravna oseba, ki so ji bila za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Hajdina v tekočem proračunskem letu. 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hajdina, znaša 31.535,00 EUR Višina dodeljenih sredstev bo odvisna od pomembnosti prireditve za kraj in za dru- žbeno življenje občanov Občine Hajdina, pričakovane udeležbe ter sorazmernosti sofinanciranja podobnih prireditev oziroma drugih dejavnosti. O dodelitvi sredstev bo odločil župan s sklepom na podlagi predloga komisije. 4. ROK IZVEDBE Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 5. VSEBINA PRIJAVE Prijava na razpis mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločeni obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. 6. ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Roki za oddajo prijav: 30. 5. 2008, 30. 9. 2008 in 28. 11. 2008. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji v razpisnem roku dobijo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, p. Hajdina. Dokumentacija je dostopna tudi na internetni strani Občine Hajdina: www hajdina.si. Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite ali oddajte po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina z oznako: »NE ODPIRAJ - PRI- JAVA NA RAZPIS - DRUGO« Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. 7. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni po posameznem roku za oddajo prijav. 8. IZID RAZPISA O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni v 15. dneh po odpiranju vlog. Z izbranimi izvajalci programov, projektov oziroma prireditev bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. 9. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka oziroma do porabe sredstev dosegljiva v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občinske uprave Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, Hajdina in na spletni strani Občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom daje direktorica Občinske uprave Valerija Samprl na naslovu Občine Hajdina, telefon 02/788-30-30. Radoslav SIMONIČ, l.r. župan Občine Hajdina V hvaležen spomin UMRLI OD 1. 1. 2008 1. Alojzij - Slavko CAFUTA, Skorba 1/b, roj. 14. 6. 1939, umrl 3. 1. 2008, 2. Janez BEDRAČ, Zg. Hajdina 9/a, roj. 7. 1. 1922, umrl 7. 1. 2008, 3. Drago MALINGER, Gerečja vas 81, roj. 15. 9. 1954, umrl 21. 1. 2008, 4. Katarina SAGADIN, Zg. Hajdina 85, roj. 25. 4. 1927, umrla 4. 2. 2008, 5. Angela KIRBIŠ, Zg. Hajdina 71, roj. 3. 1. 1923, umrla 16. 2. 2008, 6. Frančiška SAGADIN, Gerečja vas 72, roj. 21. 3. 1929, umrla 21. 2. 2008, 7. Angela ZUPANIČ, Sp. Hajdina 25/a, roj. 31. 5. 1916, umrla 26. 2. 2008, 8. Anton ČRČEK, Zg. Hajdina 16, roj. 3. 1. 1929, umrl 26. 2. 2008, 9. Marija HASEMALI, Skorba 60/a, roj. 28. 9. 1926, umrla 2. 3. 2008, 10. Ivan SVENŠEK, Draženci 12/c, roj. 7. 7. 1940, umrl 6. 3. 2008 11. Marija BOMBEK, Hajdoše 67, roj. 3. 11. 1921, umrla 10. 3. 2008 12. Karmen MEGLIČ, Skorba 23, roj. 22. 12. 1975, umrla 11. 3. 2008 HAJDINČAN marec 2008 Na podlagi Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2008 (Uradni list RS, št. 31/07) ter v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnikom o postopku za financiranje kulturnih programov (Uradni list RS, št. 31/05) Občina Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Hajdina za leto 2008 (v nadaljevanju razpis) 1. PREDMET RAZPISA: Sofinanciranje programov in projektov s področja kulture v Občini Hajdina za leto 2008. Razpisana sredstva so namenjena za redno dejavnost sofinanciranja programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture. 2. RAZPISNA PODROČJA: Občina Hajdina sofinancira programe in projekte z naslednjih področij: redna dejavnost ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - redno delovanje kulturnih društev in sekcij - da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Občine Hajdina - da ima program ali projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja - da bo program ali projekt izveden v letu 2008 4. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila: - točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2008 - kakovost predloženega programa ali projekta - preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije - dosedanje delo in reference 5. ROK IZVEDBE: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 6. OKVIRNA VREDNOST RAZPISA je 13.847,00 EUR - redna dejavnost 7. VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa in sicer s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 8. ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS: Prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 2. 4. 2008 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 HAJDINA z oznako: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS KULTURA 2008 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Občinski upravi Občine Hajdina, in sicer v času uradnih ur. 9. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občinski upravi Občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski upravi Občine Hajdina pri gospe Valeriji ŠAMPRL na telefonski številki: 02/788 30 30. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa. Radoslav SIMONIČ župan Občine Hajdina Slovenska ljudska stranka Ob velikonočnih praznikih Vam, drage občanke in občani, želimo veselo in blagoslovljeno praznovanje. Naj bodo vaše mize doma polne dobrot, praznični dnevi pa srečni in mirni. SLS, občinski odbor Hajdina Jaz sem vstajenje in življenje Jezusovo vstajenje ni samo zgodovinski dogodek izpred dva tisoč let, ki bi nepreklicno zatonil v zgodovini. Jezusovo vstajenje je večni danes. Jezusovo vstajenje ni bilo nikoli zgolj zasebna zadeva. Jezus je vedno predstavnik človeštva, posebno še v trpljenju, smrti na križu in vstajenju. Kristus more reči: »Zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jn 16, 39). Svet - to je krivda in greh, teža življenja in trpljenja, smrt in njene muke. Jezusovo vstajenje je poroštvo za večno življenje slehernega človeka. To misel jedrnato izraža drugi velikonočni hvalospev: »Po njem se otroci luči prerajajo za večno življenje in se vernim odpirajo vrata nebeškega kraljestva. Njegova smrt nas je rešila naše smrti, njegovo vstajenje je začetek našega vstajenja.« Po Kristusovem vstajenju ni več opravičila za življenje, ki bi mislilo le nase: na svoje zveličanje, svoje vstajenje in velikonočno veselje. Zato naša velikonočna vera ne sme brleti kot slabotna lučka v kakem kotu, temveč mora svetiti in žareti. Komu? Tistim, ki jo potrebujejo, ki potrebujejo vstalega Kristusa. V nas morajo odkriti in najti Kristusovo luč. Kristusova velikonočna zmaga nad grehom in smrtjo se ne sme kazati samo v njegovi osebi in slavi njegovega vstajenja, temveč tudi v življenju njegovih bratov in sester, to je vseh kristjanov. Ob tem se nam samo po sebi zastavi kar nekaj vprašanj: Kako živimo to velikonočno vero? Kje se ta vera oplaja? Koliko lahko ljudje ob nas začutijo, da nismo namenjeni neizbežnemu koncu, temveč večnemu življenju? Kaj storimo, da bi bila naša vera bolj živa in prepričevalna? Od odgovorov na ta in tudi mnoga druga vprašanja, je odvisno naše mišljenje, govorjenje in življenje. Naj nam to ponazori Francesco Perri, avtor romana Neznani učenec. V zadnjem poglavju beremo, kako je neznani učenec pritekel v tempelj in zaklical: »Vstal je, Jezus iz Nazareta je vstal, ni več v grobu. Pojdite in videli boste. On je Mesija, odrešenik sveta!« V templju je novica zmedla levite, ki so opravljali jutranjo službo. Nekateri izmed farizejev pa so se zbrali in se na tihem posvetovali. Neznani učenec je hitro krenil proti Emavsu. Čez čas je zaslišal za seboj korake. Bili so štirje moški. Ko so prišli do razdalje kakih deset korakov od njega, so ga začeli kot pobesneli kamenjati. »Zakaj me kamenjate,« je vprašal. »Ničvredni zmešanec,« so kričali in ga obsipavali s kamenjem, »razširil si novico, da je Jezus iz Nazareta vstal, in zato moraš umreti!« Krvaveč po vsem telesu je neznani učenec sredi grmičevja opravil svojo zadnjo molitev: »Učenik, hodil sem za teboj, ljubil sem te in bil priča tvojih čudežev, a vendar sem v uri preizkušnje zdvomil nad teboj. Nisem vreden, da bi še naprej prinašal ljudem veselo sporočilo. Dovolil si, da sem prvi oznanil tvoje vstajenje. Vzemi me zdaj s seboj, kot si obljubil.« Kdo je ta neznani učenec? Je to samo plod pisateljeve domišljije? Nikakor. Neznani učenec, ki prinaša veselo sporočilo, to si ti, to sem jaz, to moramo biti vsi kristjani. Z besedo in zgledom moramo širiti evangelij, veselo sporočilo, da nas je Božji Sin s svojo smrtjo in vstajenjem iztrgal oblasti hudega duha in prestavil v božje kraljestvo ljubezni, resnice in miru. S Kristusom in v njem je človek začel svoj izhod iz groba. Želim vam, spoštovani bralci Hajdinčana, doživeto praznovanje velikonočnih praznikov. Praznovanje naj se prelije v vaš vsakdan, da bi lažje bili velikonočni kristjani in ne samo kristjani za veliko noč. Marijan Fesel, naddekan, župnik fare sv. Martina Skoraj stoletje od tako zgodnje velike noči Pred nami so velikonočni prazniki, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Zanimivo je, da datum praznovanja določa lunin koledar, in sicer veliko noč praznujemo vsako leto na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom, letos je ta po več kot 90 letih izjemno hitro. Najzgodnejša velika noč je bila v prejšnjem stoletju samo enkrat, to je bilo 23. marca 1913. Praznik pa naj bi imel svoje korenine v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Cerkev praznuje ta praznik že od 4. stoletja kot poseben spomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik. Priprave na veliko noč se začnejo na pepelnično sredo, ko se začne 40-dnevni postni čas. Začetek velikega tedna pa predstavlja že cvetna nedelja, ko izdelujemo »presmece«. Sveto tridnevje se začne na veliki četrtek, ko se verniki spominjajo Kristusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Petek je dan žalovanja in zapovedan strogi post, na ta dan se ne sme uživati mesa. Sobota je dan blagoslova velikonočnih jedi. Po vaseh se je ohranila tradicija prinašanja velikonočnih košar k vaškim kapelam ali križu. V času naših dedov so domače gospodinje prinesle velikonočne jedi v posebej spletenih »korpah«, in sicer na glavi. Ta tradicija pa se do danes ni ohranila, saj danes prinesemo k blagoslovu le manjše košare. Sobotno jutro poteka v znamenju priprav velikonočnih jedi. Kuhinja diši po kuhani šunki, hrenu, jajcih in drugi jedilih, ki pa imajo pomembno simbolno vrednost. Jajce je simbol večnosti, simbolizira pa tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Suho meso simbolizira Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, potica pa krono. Med cerkvenimi obredi velike sobote so molitve ob božjem grobu, ki potekajo ves dan in blagoslov ognja. Zvečer pa se začne velikonočna vigilija oziroma bedenje, ki jo spremljajo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočna nedelja je dan Kristusovega vstajenja in se začne z jutranjo »vstajensko« mašo pred katero je procesija okoli cerkve. Po maši se družina zbere ob domači mizi, takrat je prvič dovoljeno zaužiti blagoslovljene jedi. Današnje velikonočne mize so sicer veliko bolj založene, a čar velike noči ostaja. Med blagoslovljenimi jedmi je tudi kruh za domače govedo, ki ga mora zaužiti zato, da bo ostalo zdravo. Jajčne lupine pa moramo posipati okrog domačega vodnjaka, da se k hiši ne priplazijo kače. Po stari tradiciji še velja, da »žegna« ne smemo dajati psom. Ponedeljek je praznik, dan sprostitve, kije namenjen veselemu druženju in obiskom. Velikonočno praznovanje pa se konča šele na binkošti, to je 50 dni po veliki noči. Estera Korošec