PavSalKš Iranko v SMS. 8* Številka V Ljubljani, dne 8. aprila 1922. IX, leto. — m - : ."■■■ ......... Mavec [shaja veak drog potek * datumom naalednjepn in®. — Naročnin« na celo Jet« D 10 —, za pol lelii O 6'-, za četrt leta D 2 50 Posamezna številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno vež. PoSUJatve na uredništvo in upravništvo IJnMJana, Šel doče delo. Pred vsem lahko konštatiramo, da se je misel za strokov- no organizacijo med lesnim delavstvom krepko usidrala, kljub žilavem naporu naših nasprotnikov. Ideja organizacije je našla pot v najodaljenejše gorske kraje, kjer pod ostro sekiro padajo stoletni lesovi. Tiho brez vsakega hrupa v javnosti množijo skromni gozdni delavci in žagarji bogastvo onim, ki jih izkoriščajo do skrajnosti. 7. isio žilavostjo, ki je potrebna pri njih trudapolnem delu, pa so se oklenili svoje strokovne organizacije, s katero si korak za korakom boljšajo polo- žaj. ž njim! roko v roko pa korakajo tudi mizarji in sorodne stroke, v sklenjenih vrstah pod varnim okriljem svoje organizacije. Ni nas na stotisoče, a vsi smo fantje iz fare. Vemo sicer, da jih je še mnogo v naši stroki, ki stoje še ob strani, ter čakajo nezaupno na izid boja. Vsem tem kličemo: »Vkup uboga gmajna, sem v naše vrste kamor spadate. Nc iščite prijateljev tam kjer jih ni! Kongres ima vršiti važno nalogo. Brezdvomno so se vse podružnice tega resno zavedale, ter izvolile za delegata najresnejše može, katerim jc dobrobit delavstva pri srcu. Prepričani smo že v naprej, da bodo vsi sklepi skupščine našli med članstvom najboljši odmev. Kakor, smo doživeli po vsaki skupščini, da sc jc organ, poživela, pričakujemo trdno tudi od te skupščine, da bo še bolj poživela delovanje posameznih zodružnic, v smeri poglobitve in razširjanja naše organizacije. kakor tudi zboljšanja položaja vsega našega članstva. V dosego teh namenov, pa je seveda potrebno, da predvsem uredimo naše finance, katere bomo nujno rabili. Smo bojna organizacija,, zaio pa je potrebno, da si ustvarimo disciplinarno vojsko, nabavimo začasno dovolj smod-, nika za vse boje, ki nas neizbežno čakajo. Zato je za vsakega treznega delavca naravno, da bo brez odloga dal organizaciji to, kar ona za njegovo obrambo potrebuje. Uverjeni, da bodo vsi predlogi, ki so bili poslani od podružnic vodstvu društva, ali ki jih bo na predlog točnih računov, centralni odbor prednesel skupščini, pri vseh naših članih resno upoštevani, ter do zadnjih konsenkvenc izvedeni. So* lidaruost, katera nam je do danes pomoi gla v vseh bojih, nam daje najlepše nade za soliden razvoj našega društva, tudi v, bodoče, Z naj večjo resnostjo bomo zato pregledali račune naših funkcijonarjev, ter odločno zavrnili vsakega, ki bi hotel iz osebnih ali političnih ozirov delati razdor v naši organizacij. Preveč žrtev in truda nas je stalo, preveč, ponosni smo na svoje skromno in pošteno delo, da bi dopustili političnim demagogom kateregakoli kalibra zanašati razdor v naše vrste. V naših vrstah je prostor samo za poštene disciplinarne delavce! V tem znamenju naj se vrši naša skupščina, v tem smislu pozdravljeni, vi delegatje lesnih delavcev, ki boste odločali o bodoči usodi naše organizacije. Naročajte in širite list ,DELAVEC’ H 9jEMMjEMM3EM Kovinartem! Zaslišujoč poročilo tajništva o stavki kovinarjev v Celju je centralni odbor poročilo odobril, ter sklenil podpirati to obrambno stavko z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Celjski sodrugi se bore za svoj obstoj. za priznanje zaupnikov, za svobodo organizacije, za Sumi delavnik skratka za vse, kar si je delavstvo v dolgih in težkih bojih priborilo. Na brutalni naval, nasprotnika na naše zaupnike jc treba, da odgovorimo vsi kovinarji krepko in enotno kakor iz enega grla, sicer bo nasprotnik v divjem zmagoslavju še podvojil krivice, ki jih vrši nad nami. Nasprotnik računa, da bo organizaciji primanjkovalo virov za vzdržanje stavke, da bo na ta način sestradal stavkajoče, ter prisilil da pokleknejo. Centralni odbor računa, da V| kovinarji, ki delate, tega ne boste nikdar dovolili, da boste podpirali stavknjoče tako izdatno in tako dolgo dokler podjetnik ne uvidi in popravi krivice katero je zagrešil. Poraz Celjanov je Vaš poraz, njihova zmaga jc Vaša zmaga, zato se tega zavedajte, podpirajte stavko s tem, da žrtvujete poldnevni zaslužek na teden toliko časa, da zmaga pravica in proletarska zavest. Vodstva' podružnic naj skrbe, da sc bodo ti prispevki točno zbirali, nabrani denar pošljite vsak teden posebej na centralno tajništvo v Ljubljano. V boj« je zmaga pomagajte zma- gati? Za Osrednje društvo kovtnarjevr F. Svetek 1. r. J. Gohnajer 1. r. predsednik. tajnik. Kovinarska stroka. IH. izredna skupščina kovinarjev se je vršila, dne 24. marca v Ljubljani Zastopane so bile vse podružnice po svojih delegatih. Centralno vodstvo »Saveza metalskih (kovinarskih) radnikov« v Beogradu je zastopal s Mirko Obradovič iz Beograda. Kongres je sprejel jako lepe sklepe, katere priobčimo v prihodnji številki »Delavca«, kar nam danes radi pomanjkanja prostora ni mogoče. V centralni odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: France Svetek predsednik, Josip Pastorek podpredsednik, Joža Golmajer tajnik. Kflijan Jankovič blagajnik, Franc Pančur, Vinko Vrankar, Josip Otorepec, Josip Repar in Miloš Tro-benjača odborniki. Kontrola: Ivan Ropret, Aleksander Družnik (Ljubljana). Ivan Malenšek (Jesenice) Anton Holcinger (Celje). Vsem podružnicam kovinarjev. Centralni odbor kovinarjev ie odredil, da naj se vrše simpatijski shodi za stavkajoče v Celju po vseh naših podružnicah. Zato opozarjamo vse podružnice, da skličejo shode in sicer po tem-le redu: Guštanj v nedeljo, dne 9. t. m.. Muta v pondeljek, dne 1.0. t. m.. Sv. Lovrenc v torek, dne 1L t m., Fala v sredo, dne 12. t. m., Štore v petek, dne 14. t. m. Maribor in Tezno skupaj v četrtek, dne 13. t. m. Je-senice-Javornik in Dobrava skupaj v pondeljek, dne 10. t. m. v Delavskem donm na Sagi Kraj in čas naj določijo podruž- f niče. Vddstva podružnic naj skrbe, da bodo ti shodi dobro obiskani. Na vseh shodih poroča referent iz Ljubljane. Tajništvo O. D. K. Vsem celjskim sodrugom kovinarjem javljamo tem potoni, da se je naš vrli sodrug Matija Lokošek poslovil od nas in bo odpotoval v Baranjo. Bil je podpredsednik kov. odbora in občinski odbornik okoliške občine Celja. Za njegovo vztrajno delovanje mu je celokupni odbor izrekel absolutorij. Želimo mu obilo sreče v tujini in mu kličemo, naj nikdar ne zapusti naših vrst in naj ostane tudi nadalje član kov. organizacije. — Podružnica kovinarjev. Celje. Kovinarji pozor! Delavstvo v Karlovcu je proglasilo vsled trdovratnosti podjetnika bojkot tvrdki »Dobra«. Livarji so se vsled tega že razšli. — Opozarjamo vse kovinarje, osobito livarje, naj ne iščejo dela v Karlovcu. Izlet na Jesenice! Ljubljanski kovinarji so sklenili prirediti o Binkoštih izlet na Jesenice, v srce slovenske industrije. Ker vlada tudi ua Jesenicah veliko zanimanje za ta izlet, obeta biti zabava najboljša. Ob tej priliki si bodemo tudi ogledali največje industrijsko podjetje v Sloveniji., osobito plavže. Tudi več kovinarjev 'iz Kamnika se bo izleta udeležilo. Zato vabimo vse delavstvo iz Ljubljane kakor tudi iz pokrajine, da se tega izleta proletarcev udeleži. Informacije sc dobe pri Osrednjem društvu kovinarjev podružnica Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6 II. Lesna stroka. Načelstvo ljubljanske podružnice lesnih delavcev ie sklenilo, da ima svoje redne seje vsak drugi torek v mesecu, zaupniške sestanke na vsak tisti petek, na katerega izide naše strokovno glasilo »Delavec«. Zaupniki udeležujte se še vnaprej tako redno, kot do sedaj. Občni zbor ljubljanske podružnice lesnih delavcev, ki se je vršil dne 19. marca 1.1. v »Mestnem domu«, je bil prav lep dokaz, da se jc lesno delavstvo zares začelo zanimati in pojmovati pomen močne strokovne organizacije. Načet-stveno poročilo je podal sodr. Pokovec, ki je poživljal, da naj gre tudi v bodoče podružnica, kot novi odbor, po dosedanji poti. Tajniško poročilo .ie podal sodrug Brajer, ki je poročal o gibanju članstva, o preosnovj podružničnega knjigovodstva itd. Spominjal se je tudi dveh umrlih sodrugoj? Sivca in Skalarja, katera priporoča članom v blag spomin. Blagajniško poročilo je podal sodrug Iglič, za nadzorstvo na sta poročala sodruga Le-nasi in Virant. Na predlog sotdruga Lena-sija se podeli staremu odboru absolutorij, V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Skuk Fr., podpredsednik Mostar Ignacij, tajnik Tome Ivan. blagajnik Iglič Pavel, odborniki: Černe Rudolf (od pleskarjev). Lončoš Dimitrij, Hafner Ciril, namestniki: Žagar Franc, Naglič Filip, Zajc Franc, Južna Joško. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Šušteršič Fr., Dolničar, Osterman, namestniki: Žagar, Dornik. Rupnik. Občni zbor je z veseljem pozdravil pleskarje v svoji sredi in obljubil, da bo tudi tem nudila naša podružnica zavetišče in če treba tudi gmotno in moralno pomoč. Dalje jc občni zbor izvolil za II. redno skupščino sledeče delegate: Skuk Fr., Gaspari Anton, Ravnik Nikolaj. Pokovec Joško in ier Rudolf. Sklene se tudi povišanje prispevkov za I. razred na 10 K, II. razred na 6 K in III. razred na 4 K tedensko. Sobni slfkarli, pleskarji in črkoslikarji naj do nadaljnega v Ljubljani ne iščiiio dela, ker se te stroke nahajajo še vedno v mezdnem gibanju. Umrl ie sodrug Jernej Skalar, član ljubljanske podružnice lesnih delacev. Bodi mu blag spomin. Podrnžnica lesnih delavcev v Celju ima svoj društveni lokal v Gaberjih. v gostilni Svetel, kier se shajajo vsi člani vsako soboto zvečer od 7. do pol 9. Tam sc plačujejo tudi prispevki in izplačujejo podpore. Celie. Tukajšnji mizarji sc nahajajo v mezdnem gibanju, zatorej naj nihče ne potuje semkaj dokler gibanja ne zaključimo. Gaberjc pri Celju. Dne 1. aprfla t L sc jc vršil shod mizarjev, na katerem jc poročal so.dr. Bradeško o sedanjem položaji] delavstva. Šmarje pri Sevnici. V nedeljo, dne 2. aprila sc je vršil shod lesnega delavstva, na katerem je poročal sodr. Bradeško. Na shodu pa ie predvsem manjkalo zahrbtnežev in obenem glavnih zaupnikov tamošnjega delavstva, katerih prva dolžnost bi bila, da bi se shoda udeležili ter povedali z obraza v obraz, kje so bili poeješki pri zadnjem mezdnem gibanju. Ti gospodje ustanavljajo menda neko samostojno Unijo ter mislijo tako delavstvo zopet cepiti na dva dela, da se ga bo še bolj izkoriščalo kakor se ga žc. Delavstvo nai uvidi in požene take pijavke iz svojih vrst. — tia gnoj ž njimi, drugam itak ne spadajo. Kar vas jc pa zavednih, na delo in videli Imste uspehe, katere vani nudi lahko samo vaša razredna organizacija. Kemična stroka. Medvode — Goričane. Dne 2. aprila sc jc vršil shod zaposlenih delavcev v obeh papirnicah z dnevnim redom: poročilo o poteku mezdne razprave in poročilo o strokovnem kongresu, na katerem sta poročala sod. Kaiser zastop. strok, kom. in tajnik osred. dr. kem. delavcev. Občni zbor, podružnice kemičnih delavcev v Mostah, se je vršil dne 13. marca t 1. na katerem je poročal zastopnik strokovne komisije sodr. Kaiser. Odbor podružnice je ostal neizpremenjen. t Živilska stroka. Shodi. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za slovensko ozemlje priredi velike strokovne shode po Sloveniji. Shodi se bodo vršili po naslednjem redu: 1. Dne 6. t. m. v Ljubljani. 2. Dne 7. t. m. v Laškem, pivovarniških delavcev. 3. Dne S. t. m. v Celju, za peke in mlinarje. 4. Dne 9. t. ni. v Mariboru, za pivovarnarje. peke, mlinarje in špediterje. 5. Dne 1.0. t. m. v Rogaški Slatini, za delavstvo državnega zdravilišča in peketi. Dne 12. t. m. na Vrhniki, za mesarje in drugo, delavstvo. 7. Dne 23. t. m. v Kranju. za mlinarje. Dnevni red je za vse navedene shode enak, in sicer: 1. Delavski pokret in obrambna stavka, kovinarjev v Celju. 2. Poročilo občnega zbora ter kongresa in prispevki. ,3. Raznotero- st?. Ddlžnosf: vs&kega člana' naše tfrfcani-^ zacije ie, da se shoda udeleži. Podružnice morajo skrbeti za prn meren lokal zborovanja. V krajih, kjer je več naših podružnic, naj se na označeni dan združijo ne z ozirom na stroko ter skupno pridejo na shod. Obravnavajo se ho za vse stroke. Sodrugi na delo dokler je čas. Usnjarska stroka. Šoštanj. V tuk. tovarni usnia. Woscli-nagg Franc & sinovi se je začelo zadnje čase od strani raznih elementov propagirati klerikalno strokovno organizacijo. Ti elementi a la Škofova kampanja, Schmel-cer. Gobec itd. so podrepniki kapitala in netolizci tiste gnile klerikalne organizacije, katere poglavar je pustil dne 24./III. 1920 v Ljubljani na Zaloški cesti streljati na delavec, ki so se borili za izboljšanje gmotnega položaja, za vsakdanji kruli. Celjsko zastopstvo te org. je naprosilo g. Woschnagg-ka za sprejem v avdienco v svrho razgovora, kako bi bilo mogoče to trdnjavo zavednega proletariata razbiti in na njunem mestu ustanoviti klerikalno. Gg. zastopniki iz Celja, koliko bakšiša ste dobili za vašo lumparijo? Mislite 1’ res, da se Vam bo kdaj kaj takega posrečilo? Vaša nada ni up. da boste s pomočjo tovarnarja izvršili Vaš namen, se bo izjalovil, ker vas delavstvo predobro pozna! Delavstvo Woschnagg-kove tovarne pazi se takih lopovščin! Drži se in čuvaj organizacijo, ki se bori že dolga leta na-pram tvojemu neusmiljenemu sovražniku, kapitalu. Pobijal' intrige, ki jili povzročijo ti črni elementi. Zadnje čase je začel pobirati neki Satler Vinko, mežnar in organist v rezervi, podpise in za vsak podpis pa 1 dinar. Ker se ta svetnik ne upa s svojimi lumparijami na dan, svetujemo prizadetim delavcem, ki so mu že podpisali polo, da to javijo svojemu odboru, ki bo potem ukrenil nadaljne korake. Oblačilna stroka. Krojaški pomočniki- v Ljubljani, Mariboru in Celju so vojevali borbo za povišanje plač ter nekatere izpremembe v sedanjih tarifah. Ljubljanska podružnica je pridobila 35% na sedanje plače, ter da velja sedanji III. tarifni plačilni razred ne več za Ljubljano, temveč samo za okoliške pomočnike. Večji boj je vladal v Mariboru, kjer so po 14 dneh stavke dosegli 40% povišanje, na plače, ter tudi izpodbili nakano mojstrov, da bi upeljali kosovno de-,1o. ter odpravili tedensko plačo. Čast Mariborskim sodrugom. ki so s svojo organizacijsko močjo dokazali mojstrom, da se jim tudi v bodoče nc bo posrečila ni-kaka taka namera. V Celju so dosegli 30% povišanje, tudi lep uspeh, ker imajo celjski sodrugi v svoji tarifi točke, katerih v Ljubljani in Mariboru dosedaj še nimajo. K celjskim razmeram se še povrnemo. Za predilnica rje v Tržiču se 'je stavila spomenica za 30% povišanje, ter je tvrdka odstopila celo zadevo industrijski zvezi. Bodemo oa še industrijski zvezi pokazali na neznosne razmere, ki vlada-jb v Tržiču. Predilničarjj pogum! Iz strokovne komisije. PoročHo o strokovnem kongresu, ki je vršil dne 25. in 26. marca t.1. bomo z*celi priobčevati v prihodnji številki. Priprave za 1. maj. Strokovna komisija za Slovenijo je na svoji zadnji, seji med drugim razpravljala tudi o praznovanju 1. maja. Nekateri zastopniki so bili mnenja, da bi sc 1. maja delalo, zaslužek bi se pa žrtvoval za gladujoče v Rusiji. Dragi so zopet mnenja naj se 1 maj praznuje, napravi naj se pa ta dan zbirko za Rusijo. Zadevo se je odstopite agita-Cijskemu odseku, ki ho celo vprašanje proučil, ter izdelal primeren predlog. Sodeč po razpoloženju večine se bo odsek najbrže izrekel za praznovanje. V tem slučaju naj se sestavijo po vseh krajih posebni odbori in sicer tako, da bo vsaka podružnica naših organizacij imenovala v ta odbor po 2 ali 3 člane. Ta odbor naj izdela vse priprave. Prvi maj je pravzaprav praznik političnih strank proletarstva. Vendar so ga tudi strokovne organizacije vedno praznovale in so imele radi praznovanja vedno težke boje. Odkar se je proletariat razcepil na več političnih struj je tudi ta veliki praznik trpel. Strokovna komisija bo letos posredovala med temi strujami, da vsaj za 1. maj prenehajo z bratomornim bojem. Imamo upanje, da se bo to posredovanje posrečilo, da bodo vsaj prvega maja zopet bratje kot smo bili nekdaj. O vseh ukrepih in sklepih bomo članstvo takoj obvestili, čim dobimo potrebnih podatkov. Gospodarstvo. Pravljica. Otroška leta, ■ blaga leta srečnega spomina! Sedevali smo za pečjo ob dolgih zimskih večerih in poslušali pravljice iz tisoč in ene noči. Junak, ves svetel, velik in bleščeč, gre nad deveto-glavega pozoja. Narod ga je zapisal smrti, toda zgodil se jc čudež. Mladenič zaupa svoji srečni zvezdi: zroč na svoj vzor, potegne junaško meč in glava za glavo pada, dokler ni zmaj ubit. Pravljica! Danes je resnica. Devetoglavi zmaj je kapitalizem, ki nas tlači, pritiska k tlom, da še komaj dihamo. Kje jc junak, da nas reši? To je naša sociialistlčna družina, ki upa na svojo srečno zvezdo, ki trdno vernic in zaupa našemu nauku. Kako ubiti kapitalizem? Edino orožje je protikapita-fizem. Razlika med obema pa jc silno velika. Prvega ima v rokah ena oseba; tej je brezpogojno na razpolago in uboga na vsak migljaj. Naš kapitalizem pa ie last cele družbe, vseh in nikogar, dela 1c to. kar mu družb;) ukčiže in nič več. Kako nastaja naš kapitalizem? Tako da se vsak zaveden član naše socijalističnc družbe udejstvuje po svojih močeh pri njegovem nastajanju, da nosi svoje od-višne krone na skupen kup v svojo delavsko hranilnico. Ktera ie ta? Hranilni oddelek Kousumnega društva za Slovenijo izkazuje 28J2. 1922. 3,512.393.96 K hranilnih vlog, ki so jih nabrale njegove podružnice v raznih krajih Slovenije. Vse so pridne kot pomladansko čebele, vendar moramo nekatere še posebej omeniti. Najpridnejša med vsemi podruži^cami je ona na Savi. Od 1./7. 1921. do 31./1. 1922..je nabrala za 220 tisoč kron hranilnih vlog, v istem času Poljčane^ 170 tisoč. Ptuj 1,33 tisoč. Celje 111 tjsoč, Šoštanj 110 tisoč, potem so manjše in manjše številke, dokler se ne ustavi pri neki podružnici z vsoto 500 K. 5 Ime zamolčimo, zakaj hvala in graja bo- j dfta umerjena. Ali naj višina Jirhnilnih vlog označuje zavednost socijalističnc družine, ali pa kaže uboštvo posameznih krajev? Oboje skupaj je vzrok malim številkam hranilnih vlog. Ali pa so na Savi tako sijajno plačani delavci, da lahko toliko vlagajo v hranilnico? Ne, nasprotno, plačani so menda v celi Sloveniji najslabše, zato pa je njihova zavednost tako visoka kot skoro nikjer drugje. Posameznikov kapital bomo ubili samo s kapitalom družbe. V tem znamenju je naša zmaga! Hranilne vloge se v Kon-sumnem društvu obrestujejo po 4%% odnosno one proti daljšemu odpovednemu roku po 5%. Razno. Naš grob. V nedeljo, dne 2. aprila smo spremili k zadnjemu počitku sodruga Viktorja Petrovčiča iz Rožne doline. Udeležba na pogrebu je pokazala, da pokojni ni imel sovražnika, pokazala pa je tudi. da so organizacije, pri kojih jejiepozabni Petrovčič deloval, utrpele nenadomestljivo izgubo z njim. ki je legel v prerani grob. Sprevod, ki ie bil naravnost veličasten, so otvorili v impozantnem številu ljubljanski organizirani mizarji z društvenim vencem. Za njim so korakali člani glinške »Svobode« z vencem, za temi pa tamburaši. Pevski zbor se jc z srce pretresajočo pesmijo poslovil od pokojnika. V imenu »Svobode« je pri odprtem grobu govoril sodrug Cerkvenik, ki je slavit tiho in neumorno delo pokojnega, za izobrazbo delavstva. Pri njegovem govoru je malokatero oko ostalo suho, kajti Petrovčič je bil vseobče priljubljena in požrtvovalna osebnost Z njim je legel zopet eden onih redkih, nesebičnih delavcev za osvoboditev proletariata v prerani grob. Bodi ti zemlja lahka, mi pa ti ohranimo trajen spomin. Savez monopolskih radnika i rodnica v Beogradu sklicuje za 16. in 17. aprila t. 1. svoj II. kogres v dvorano začasnega socialističnega »Narodnega doma« v Belgradu. »Navodila o ekonomskem ordinira-nju zdravil« se zovc brošurica, ki jo je izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani (osrednji urad) za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške Magajne v Sloveniji, ki so osnovane v zmislu bolniško-zavaro-valnega zakona iz leta 1888, bratovsko-skladničnc in železničarske bolniške blagajne, je sestavil ta navodila šef-zdravnik g. dr. D. Bleivveis-Trsteniški, v katerih pojasnuje, kako sc zapisujejo zdravila brez nepotrebnih večjih stroškov, vendar ne v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so se silno podražila in se še podraže. Zaradi tega jc potrebna posebna pažnja ori zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jasno, da je treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti vpoštevati interese bolnikov. »O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja«. Bolniška blagajna je izdala brošurico »O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja« po referatu šef-zdravnika g. dr. D. Blehveisa-Trsteniš-kega na III. lekarskem shodu v Ljubljani. Brošurica ima važen namen, da poglobi" pojmovanje preventivnih mer v bigijeni med narodom. Dobiva se pri osrednjem uradu bolniške blagajne v Ljubljani proti povrnitvi založnih stroškov. Obsega 26 Strani. Posledice etsfremisfično-anarhistSč-nega cospodar.iciiia v ccmentni tovarni v Zidanem mostu. Že dolgo časa so se rovarili'razni ekstremistični hujskači proti podružnici Osrednjega društva kemičnih delavcev v Zidanem mostu, ki je za delavstvo že marsikaj priborila. Pred letom so se vmešavali komunistični železničarji v odborove posle. Seveda niso imeli zaželjenega uspeha. Odkar pa je tem hujskačem odklenkalo, so prevzeli njhovo nalogo v tovarni zaposleni elementi. (Imen začasno ne imenujemo). Raditega ni mogla podružnica držati organizato-rične disciplino, tudi ni mogla napredovati. Centralno vodstvo ni moglo vedno vmes posegati v podrobnosti, a vendar jc molčalo, ker je računalo na to. da se bo odbor poboljšal. Dne 13. marca je centralno vodstvo zopet odposlalo spomenico na tovarno za povišanje plač vsem delavcem enako. Dne 28. marca so sc vršila tozadevna pogajanja, ki sta se jih udeležila sodruga Reje iz Ljubljane in Leskošek iz Celja ter tovarniški zaupniki. Že pred začetkom pogajanj sc je. opazil separatizem med zaupniki, ker so zahtevali od zastopnikov organizacije, da morajo rokodelci dobiti 10% več poviška kot pa navadni delavci. Komaj sta jih prepričala, da takega separatizma delavska organizacija ne zastopa, ker ni »Gehilienverein«, ampak razredna organizacija proletariata. (Odborniki so povečini profesionisti). Ob 9. so se začela pogajanja, ki so trajala do 1. popoldne z enkratnim prekinjenjem v svrho posvetovanja z zaupniki. Končno se je doseglo tole: na uro 25%; za 243 delavcev je tvrdka privolila povišek 50—54.000 kron mesečno. — Poleg tega so se dovolile draginjske doklade na mezdo (5 K) tet družinske doklade za vsakega družinskega člana po 5 K (to znači pri 9 otrocih in z ženo dnevno 50 K doklade brez ozira na jfvaliteto delavca). — Premog iz rudnika- Mirne, ki stane podjetje 80 K q plačajo delavci pro q 10 K ter dobi vsak oženjenec ali samec, kolikor ga rabi. — Prosto električno razsvetljavo ju prosto stanovanje v naturi ali v gotovini. — Vrhutega še 1. tnajnik kot plačani praznik. Ker ie bil ob 4. popoldne sklican shod, je bilo določeno, da se ob 3. napravi pogodba in podpiše. Se pred tem časom se je zglasil neki Jeraj z zahtevo, da bo o skle- panju pogodbe masa odločevala in ne tajniki! Sodrug Leskošek je nato zahteval listo organizirane mase, od katere je bilo pri 243 delavcih organiziranih samo 98 članov; potem mu je odgovoril, da' neorganizirani?. masa ni; more odločevati za organizacijo. Kljub temu so nahujskani elementi vztrajali na -teni, da odločuje frazerstvo, a ne pamet. Nato se je pojavil še eden, ki je prinesel poročilo mase. da morajo tajniki skleniti pogodbo za 50%, drugače bo masa ž njimi na shodu obračunala (najbrže so jih mislili linčati, ker nista ravnatelja nabila, da bi dal še več poviška?) To ie bil povod, da sta oba sodruga izjavila, da odhajata ter da sta vzela pogodijo s seboj brez podpisa. Ravnateljstvu so sporočilj, da organizacija odstopa od storjenega sklepa, ker je večji del neorganiziranega delavstva glasom poročil nezadovoljen. Tako se je končala žaloigra zapeljanega in nahujskanega delavstva v Zidanem mostu. Za gfaduiočo Rusijo ie daroval sodrug Tomc Josip, Kočevje 27 Din., kot 1 dnevno dijeto. Zahvale. Zahvaljujem se najiskreneje ljubljanski podružnici lesnih delavcev za naklonjeno mi podporo 350 K v moji dolgotrajni bolezni. Viktor Petrovčič. Podpisani se zahvaljujem vsem so-drugom mizarjem tvrdke Klančnik in Kompara za pomoč v času moje dolgotrajne bolezni, v znesku K 268. Zahvaljujem se tudi Osrednjemu društvu lesnih delavcev za podporo K 200. Jung Juli!. mizar. Maribor. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem topilcem posebno nadpazniku g. Govejšeku. ki jc nabral in mi izročil ob času moje dolge bolezni znesek 343 K. Boštajn Juvan. Podpisani se zahvaljujem vsem so-drugom v Štorah za nabrano vsoto K 260 kot podporo za časa moje bolezni. F. Regeršek. registrirna mm i omejeno »fezo Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN TiskaBU6ileljaka tiskarna* v Ljubljani. aprsjuna hranilne vioK« vank delavnik od 8. do 13. ra« in jtli obreatnje p® 8i«tih 47. Realni davek plaža druiStvo n arolega. Obresti ae kauitalntnrto polletno. Večje in »talne vloce ae obrestujejo po docovonL PoM)|lla da]e avo|im zadružnikom proti vknjižbi, -rir nathni kredit proti poroštvo ali talita vi vrednostnih papirjev. Menic* ae oekomptojejo po bančni obreatol meri. Edini, ra Ud tani zrni Tisoče ljndi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-iev „Eisaf’uid“ kot KOSMETIKUM za nego sob, sobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za, drgneni« hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotam in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 Spec jalna steklenica 48 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 »pec. steklenice..............168 K 24 » » 8 » » 280 K 36 . „ 12 „ „ 394 g- POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRLMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'50 K; Elsa mentalni klinčič 12K; Elsa posipalni praSek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimirsi 41 K; Glycerin 6 Iv in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Eisa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 K in 12 K. evgen v. feller, le&amar, STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA Poštni predal St. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana* UD A A.TTT TVTT rVFiFlTPT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge IJUIM1 Ul/ivnl J Ij-iv d0 jne dviga po 41l2°lot večje vloge proti polletni odpovedi po 5°|o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroškn Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora,‘Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes ====== nad 3 milijone kron. -------------------==^-. , . ....= Pristopnina K 10’—. Clan društva postane lahko vsak! Pristopati se zamorc v vseh gori imenovanih podruinieah. Delež K 200.—.