| 312 | | 312 |
| 61/2 | GEODETSKI VESTNIK  
STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS
GEODETSKI INSTRUMENTI 
IN OPREMA NA 
SLOVENSKEM
SURVEYING INSTRUMENTS 
AND EQUIPMENT IN 
SLOVENIAN LANDS
Miran Brumec
Zveza geodetov Slovenije je izdala knjigo Geodetski 
instrumenti in oprema na Slovenskem. Njena av-
torja sta kolega mag. Janez Slak in Boštjan Pucelj. 
Že ob branju uvodnih besed avtorjev, urednika dr. 
Joca T riglava ter predsednika mag. Blaža Mozetiča 
in generalne sekretarke mag. Erne Flogie Dolinar 
v imenu izdajatelja se zavemo, za kako obsežen in 
pomemben projekt je šlo. Delo ni samo katalog 
instrumentov in orodij, ki smo jih geodeti v zadnjih 
130 letih uporabljali pri vzdrževanju zemljiškega 
katastra. Je hkrati učbenik, dokument tehniške 
dediščine, poklon geodetski stroki in zahvala stro-
kovnjakom, ki so znanja s področij fi nomehanike, optike in matematike znali s svojo tehniško genialnostjo 
transformirati v inovacije, kakovost in uporabnost.
V prvem delu so opisane vrste instrumentov, nekatera orodja, pojmi in osnove zemljiškega katastra. 
Poglavje, ki nas popelje od nonija do GNSS-sprejemnika, se konča z nasveti o ravnanju z instrumenti. 
Tako rekoč vsi nasveti so še vedno uporabni.
V drugem poglavju spoznamo podjetja – najprej še fi nomehanične delavnice, ki so izdelovale instrumente, 
in njihove »hišne« konstruktorje.
Sledi najobsežnejše poglavje s katalogom 140 teodolitov, tahimetrov in GNSS-sprejemnikov, 32 nivelirjev ter 
raznovrstnih orodij in pripomočkov. Vsak instrument je časovno umeščen. Iz opisov tehnoloških značilnosti, 
namena in načina uporabe ter primerjave z drugimi instrumenti spoznamo izjemno strokovno znanje in 
širino mag. Slaka. Kakovostne fotografi je kolega Puclja opise in tehnološki razvoj instrumentov še poudarijo.
Prijetno me je presenetilo četrto poglavje. V njem so kratki opisi in naslovi muzejev po svetu, v katerih hranijo 
zbirke geodetskih instrumentov. Mlajši kolegi jih morate nemudoma začeti obiskovati, če si jih želite ogledati.
Knjiga se sklene s seznamom spletnih biografi j znanstvenikov in proizvajalcev geodetskih instrumentov, 
seznamom literature o geodetskih instrumentih in povezavami do obsežnih bibliografi j z geodetsko literaturo.

| 313 | | 313 |
GEODETSKI VESTNIK | 61/2 |
STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS
Delo nas spodbudi, da se zavemo, kako bogata je naša geodetska tehniška dediščina. Poleg instrumen-
tov in geodetske opreme imamo fundamentalni reper FR 1049 v Smolniku (1878), bazni točki 217 v 
Starošincih in 218 v Hotinji vasi (1860), bazni točki pri Radovljici (1950), mnogo geodetskih točk in 
reperjev različnih redov ter veliko učbenikov, diplom, magistrskih del in disertacij. Naši upokojeni stro-
kovnjaki so polni znanja in izkušenj. Zdi se, da jih zaradi površnosti in netaktnosti ne znamo vključiti 
in jim prisluhniti, čeprav intenzivno spremljajo aktualne strokovne strateške in taktične odločitve, jih 
razvrščajo, ocenjujejo, ugotavljajo periode idej in trende razvoja.
Ali ne bi bilo lepo, če bi ustanovili geodetsko zgodovinsko društvo? Poleg ohranjanja geodetskih in fotograme-
tričnih instrumentov bi skrbelo za ohranjanje znanja o njihovi uporabi, urejanje dokumentacije o velikih geo-
detskih projektih, biografi je slovenskih geodetinj in geodetov, staro terminologijo, digitalizacijo stare literature, 
ki še vedno pride prav, na primer Praktične geodezije (Novak, 1958), Zemljiškega katastra (Bratkovič, 1962) ...
Kot se ob prebiranju in primerjanju dogaja meni, se bo tudi vam: kako lepo je praktične izkušnje z 
nekaterimi od instrumentov nadgraditi z novimi znanji o instrumentih in mojstrih, ki so jih izumili 
in sestavili. To so bili še možje! Ko boste knjigo listali z otroki ali vnuki, bodo hitro opazili lesk v vaših 
očeh. Nič takšnega, smo pač ponosni na svojo stroko. Hvala, Janez in Boštjan!
Carl Zeiss Jena / Dahlta 010 (Foto: Boštjan Pucelj)
Miran Brumec
LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d. o. o
Ukmarjeva ulica 4, SI-1000 Ljubljana 
e-naslov: miran.brumec@lgb.si