/ ŠTEV. 5 KNJIGA Z3. (LETO ХП) V LJUBLJANI, SL JANUARJA 1938. ___ RADOVEDNOST KLJUKASTI ČRV POVZROČITELJ NAJBOLJ RAZŠIRJENE BOLEZNI DR. MAKS KREM Ž AR nano nam je, da je tuberkuloza zelo razširjena bolezen. Mislim da je redek kraj, ki bi se lahko postavil, da je brez nje Za malarijo, sodijo, da je bolnih nekako čez 300 milijonov ljudi na zemlji. Dočim imamo kraje popolnoma brez malarije, brez tuberkuloze pa komaj, je sklepati, da je tuberkuloze še več. Malokomu od laikov pa bo znana bolezen, ki jo nazivamo s kaj čudnim imenom ankilostomiaza; Nemci ji pravijo Haekenwurmkrank-heit. Cenijo, da boleha za to boleznijo 500 do 600 milijonov ljudi, torej približno ena tretjina celotnega prebivalstva na zemlji. Doma je ta bolezen predvsem v tropskih krajih, kjer prebiva okroglo 900 milijonov ljudi, kar pomeni, da je čez polovico tropskega prebivalstva okuženega To so že astronomske številke in ankilostomiaza nosi številčni rekord. Zakaj je tako razširjena in kdo jo povzroča, s tem se hočemo v naslednjem na kratko seznaniti. Povzročitelja sta črva. prvi anky!o-stoma duodenale (grško ankylos. zakrivljen. duodenum, črevo dvanajstnik) — slovenski bi mu rekli krivoust aH kljukasti črv, ker ima usta zakrivljena v obliki kljuke (nem. Hackenwurm, angl. hookvvorm), duodenale pa zato, ker živi v dvanajstniku —, drugi neca-tor (lat. ubijalec) americanus (tudi an-kyiostoma amenc.), torej amerikanski ubijalec (ljudi) Prvi je bi! odkrit že 1843, drugi pa šele 1903. Ankvlostoma duodenale je predvsem parasit starega sveta (old world hookworm), drugi, kakor pove že ime, novega sveta (new world hookworm). V anatomske podrobnosti se na tem mestu ne bomo spuščali, le toliko bodi povedano, da sta si podobna, oba imata zakrivljena tista, le da je drugi nekoliko manjši. Večkrat se družita pri enem in istem individuju in jih zaradi podobnosti niso mogli razlikovati do 1. 1903. Popolnoma pa sta si enaka kar se tiče življenjskih pogojev in razmnoževanja. V zmernem pasu in subtropih prevladuje ankylostoma duodenale, v tropih a. americanum. A. duodenale živi v gornjem delu črevesa, to je v ozkem črevesu. Samec je dolg 6 — 10 mm. samica 10 — 18mm; jajčka imajo 0.06 mm in rabijo za razvoj temperaturo 25 — 30u C. vlago in zrak Po dveh do štirih dneh se iz jajčk razvijejo ličinke, ki dosežejo, ko dozorijo, pol mm dolžine. Teh razvojnih pogojev ni težko ustvariti, zato se dajo ličinke umetno gojiti v posodah. Ličinke žive najraje v vlažni zemlji, blatu in vodi. kjer vzdrž\jo do 12 mesecev. Le zrele ličinke okužijo človeka. Poti, po katerih pridejo ličinke v človeško telo, sta dve: 1 S hrano ali vodo skozi usta v želodec in črevo Po 4 do 6 tednih dozorijo v spolno sodne samce in samice ter se pojavijo v iztrebkih jajčka V črevju se črv ne razmnožuje, vmesnega gostnika ni. 2. Druga pot je skozi kožo Ličinke se prevrtajo skozi njo v krvne žile in mezgovnice. Po krvnih žilah dospejo v desno srce odtod v pljuča, kjer se prerinejo skozi stene pljučnih mešičkov v bronhije, odkoder se podajo po sapniku navzgor v grlo, požiralnik, želodec in črevo One pa, ki so si izbrale za pot mezgovnice, se večinoma zaustavijo v mezgovnih žlezah, kjer poginejo in poapnijo Pot skozi kožo je eksperimentalno dokazana. Eksperi-mentatorji, ki so si obložili kožo z okuženo zemljo so občutili srbež. ki ga povzročajo ličinke, ko se zavrtajo v kožo, in čez nekoliko tednov so opa» žili v svojih iztrebkih jajčka. Nogo, ki so jo imeli amputirati, so namazali z okuženim blatom in so na mikrosko-pičnih rezih kože opazovali ličinke v njej. Na psih so zasledovali pot ličink, kakor je bila opisana zgoraj. Isti pojav opažamo pri človeških glistah (ascaris lumbricoides). ki jih srečavamo pri naših otrocih Ta pojav potovanja so razčistili dokončno šele zadnja leta. Iz jajčk, ki jih odlaga glista v človeškem črevesu, se razvijejo ličinke, ki se prevrtajo skozi st&-no črevesa v krvne in mezgovne žile, odkoder napravijo isto pot kakor ankvlostoma. Ko dospejo ličinke v črevo, dozorijo v spolno godne individuje, pri črvu ankvlostoma ravno tako kakor pri glistah. Koino je sam na sebi napravil poizkus. Pogoltnil je 2000 jajčk človeških glist in točno registri-* ral vse spremembe na sebi, ki so nastopale V izmečku ki ga je izkašljal, je pod mikroskopom našel ličinke in s tem neizpodbitno dokazal pot človeške gliste To potovanje smatrajo znanstveniki za biološko nujnost, po kateri so se morali predniki človeške gliste prevrtati skozi kožo kakor ankv-lostoma kajti drugače si ne moremo predstavljati, zakaj bi ličinke potovale, ko bi bilo enostavnejše, da se razvijejo kar v črevju v spolno zrele organe. Pot skozi kožo je po opazovanjih bolj pogosta. Kako hitro se razmnožuje ankvlo-stoma. naj pričajo naslednje številke. Samica leže dnevno 6 do 8 tisoč jaj*k, v enem gr blata so našteli do 19 000 jajčk kar bi na celotno količino bla« ta naneslo okroglo 4,200 000 jajčk. Število črvov v črevju doseže 3 do 5 tisoč. Posebno ugodni za širjenje in razvoj parasita so kraji kier se zbira večje število delavcev kakor v rudnikih, pri vrtanju predorov, v opekarnah. Tu žive ljudje no večini v slabih higienskih razmerah, svoje iztrebke odlagajo na poliubnih prostorih, blato se meša z vlažno zemljo, kar je zelo ugodno za razvoj črva Z rokami grebejo delavci po okuženi zemlii, z rokami nosijo v usta hrano, tobak, v tropskih krajih hodijo ljudje bosi n pr. delavci na plantažah, nimajo čiste pitne vode, ne stranišč V srednji Evropi se pojavlja anky-lostoma le pri delavc'h določenega poklica. predvsem pri rudarjih Zelo razširjen je bil v Nemčiji v rensko-vest-falskem rudniškem revirju danes ga skoraj ni več Tudi v Belgiji, Švici in Holandiii so ga zatrli Z isto gotovostjo lahko trdimo to za Anglijo in za ozemlje hivše Avstro-Ogrske. Nekateri rudokopi na jugu Francije so bili še med zadnjo vojno močno okuženi. Iz balkanskih držav, kakor vedno, nimamo podatkov. Italija je bila v prejšnjih časih častno zastopana. Baje so ga zanesli iz Italije v Nemčijo pri gradnji Simplonskega tunela Mrzli kraji, kakor so Severna Rusija in Skandinavija. so brez te nadloge. V novejšem času imamo endemična nahajališča v južni Rusiji, Transkav-kaziji (Baku), Georgiji, potem v Armeniji in Palestini. V tropskih krajih biva parasit v neizmerni množini. Vse okuženo ozemlje predstavlja pas, ki se razteza do 36. vzporednika sev šir. in do 30 vzpor. juž šir okoli zemlje Okužen je najmanj vsak drugi prtbivalec Parasit se hrani s človeško krvjo, ki jo sesa v steni črevesa Nasledek je anemija (malokrvnost) Čim več para« sitov. tem hitreje peša organizem zaradi izgube krvi. Obenem izloči črv strupe (toksine1) ki še bolj slabijo telo Posebno hude nasledke opažamo pri doraščajočih. ki občutno zaostajajo v telesnem razvoju Dočim je v Evropi ta bolezen zaradi stalnega zdravstvenega nadzorstva, zdravljenja okuženih in un'čevanja paraš.ta zelo nazadovala, se v tropih okužijo vsako leto na novo milijoni in sto in stotisoči so njena žrtev. Koliko se da doseči s sistematičnim zatiranjem ankvlostomiaze. naj povedo številke iz nemško-west(alskega rudniškega revirja. Število bolnih je padlo od 32.576 v L 1903 na 497 v L 1912. Za profilakso in zatiranje ankvlostomiaze sta potrebna samo dva pogoja: 1 Ugotavljanje okuženih in večkratno odpravljanje parasita iz črevesa. 2. Postavljanje higienskih stranišč v primerni razdalji od delovnega območja in zatiranje parasita s kemičnimi sredstvi. V praksi seveda zadeva ni tako enostavna Nemčija je n pr. izdala do 1. 1914 v ta namen okroglo en milijon zlatih mark: do danes je bilo potrebnih še mno^o nadaljnjih milijonov V tropskih krajih zatira ankvlosto-miazo Rockefellerjeva ustanova (Ro-ckefeller foundation), ki je začela poslovati 1911. 1. in prejela glavnico 100 milijonov dolarjev. Zastavila si je na* logo, da popolnoma zatre ankylosto-miazo Kakšno nevarnost predstavlja za človeštvo kljukasti črv. je izpričal Fulleborn. eden najbolj zaslužnih mož za raziskavanje človeških parasitov, rekoč: »Če se je pojavil kljukasti črv v Južni Ameriki šele za časa konkvi-ste, prinešen po črnih sužtijih. tedaj je bil imenovani črv važen faktor pri propadu centralno- in južno ameriške domorodne kulture,' ki je bila nekoč tako cvetoča.« Kulturno in gospodarsko zaostalost v Egiptu. Kini m Indiji ima na vesti po poročnih Kocketel-lerjeve ustanove v znatni meri ankylo-stoma Rockefellerjeva ustanova je doslej pregledala okroglo 5 miliionov ljudi, zdravila pa že čez 3 milijone. Ta usta* nova deluje ravno tako kakor so postopali v nemško-westfalskein okraju. Zdravljenje okuženih, uničevanje pa-rasita, naprava modernih stranišč, higienska prosveta s pomočjo šole in cerkve. Da bi se dala ankylostomiaza zatre-ti, do tega cilja je še dolga pot Vendar je delovanje Rockefellerjeve ustanove higiensko veledclo, ki je do danes braz primere. Ta cilj se da prak« tično doseči, o čemer priča uspeh Nemčije v rensko-westta!skem okraju, ki je imela vsaj do svetovne vojne v tem pogledu rekord Zaenkrat se moramo zadovoljiti, da so to tako strahovito razširjeno bolezen občutno omejili. (Po razpravi dr. Zinna-a Anky1ostomi»-sis NDKI I. in A. Brandt, Grundriss d. Zoologie). PRVI EVROPCI 13. stoletju, ko so vladali mogočni knezi prostrani azijski državi, Notranji Mongoliji, so bili stiki Evrope z Azijo zelo Mongolski velikaši so bili naklonjeni evropskim trgovcem in kup-čevanje belcev je segalo po kopnem prav do obal kitajske države. Tako je tudi veliki popotnik Marco Polo spoznal življenje v kitajskih mestih in prinesel v Evropo poleg čudovitih zgodb o daljnem orientu prve vesti o otoškem cesarstvu — Zipangu. L. 1541 so jadrali iz Dodraka v Ko-čančini, vzdolž kitajske obale proti severu trije portugalski trgovci. Nedaleč od glavnega mesta satsumske kneževine, Kagošima, jih je presenetilo viharno morje in treščilo jadrnico na suho. Bili so to sploh prvi Evropci, ki jih je čudno naključje vrglo na japonska tla. Po tem slučajnem odkritju se je posrečilo Portugalcem, da so se v zemlji vzhajajočega sonca za dalje časa ustanovili. Obenem z uspešnim trgovanjem so širili tudi krščanstvo. Leta 1549 je portugalska ladja pripeljala na Japonsko prvega misijonarja iz Evrope, v spremstvu Japonca, ki je po krstu v Makau, portugalski kitajski koloniji, dobil ime Paulo da Santa Fe. Sledilo je še mnogo misijonarjev in ko so se dodobra priučili jeziku, so s križem v roki uspešno prodirali globlje v deželo. Sredi najživahnejšega prometa in pokristanjevanja se je leta 1552 obrnil visok japonski knez na portugalskega kralja Ivana III. s prošnjo, da bi mu poslal posadko 500 mož na pomoč. Knez je hotel zavojevati Liukiu v kitajskih vodah ter obljubil plačati Portugalcem za pomoč letni davek v bakru in medenini. Leta 1554 so poslali japonski knezi portugalskemu podkralju v indijski koloniji Goa bogate NA JAPONSKEM darove z voščili sreče. 1. 1585 so pa odposlanci otoškega cesarstva posetill prestolnico Lisboo v Evropi. Ne le med preprostim ljudstvom, temveč tudi med japonskimi knezi je pridobivalo krščanstvo zmerom več veljave Posebno še potem, ko se 1e ve? portugalskih trgovcev poročilo t Japon-kami Glavno zbirališče Portugalcev je bil Kiušin. pa tudi Nipon in notranjost cesarstva jim je bila odprta Izredno živahen promet je tedaj pospeševal trgovanje med portugalsko kolonijo Ma-cao na Kitajskem in japonskimi otoki. Letno so izvozili Portugalci iz Japonske okrog 300 ton zlata! Papež Gregor XIII. je bil 1. 1575 izdal portugalskemu kralju Sebastjanu posebno pooblastilo da ima pravico v imenu krščanstva zasesti Japonsko in jo cerkveno podrediti škofu v Macau. Duhovni domače vere Sonto so dolgo postrani gledali početje kristjanov na Japonskem. Nagel razmah krščanstva in rastoči ugled Portugalcev jim seveda ni bil po godu. Jeli so podžigati in huj-skati ljudi zoper tujce. Slučajno naključje je gonjo proti belim trgovcem in misijonarjem še podkrepilo. Japonski veliki knez Taikosama ie bil nekoč na poti v Jeddo srečal portugalskega škofa. Plemenitaš je pričakoval po tamošnjih običajih počašče-nja od škofa s tem, da bo velel ustaviti nosilnico, izstopil in ga pozdravil. Toda škof ni storil ne prvo ne drugo. Taikosama se je razsrdil in nahujsko.r še od domačih duhovnov, se je odločil, iztrebiti tujce in krščanstvo iz Japonske. Takrat je bilo cesarstvo baš v vojni s Korejo. Še isto leto. 1593., je Taikosama ukazal podložnim knezom katoliške vere. naj se takoj odpravijo s svojimi četami na bojišče. Kmalu potem se je izkrcalo na Koreji pod vrhovnim poveljstvom Agostingha 40.000 Japoncev, po E živahni. NAJHUJŠA BOLEZEN Medicinska družba v Kaliforniji prireja v nekih časovnih presledkih ankete o važnem vprašanju: »Katera bolezen zahteva največ žrtev?« in »Kaj se more storiti zoper njo?« Primerjanje teh anket z njihovmi izidi nudi vselej pestro sliko sprememb bolezni, ki ogrožajo človeštvo, zdravnikom pa dokazuje, da njihovo delo ni zaman. Anketa Medicinske družbe v Kaliforniji je dognala, da dve bolezni zahtevata največ žrtev: srčne bolezni in rak. Pokazala pa je tudi, da so zdravniki v borbi s tema sovražnikoma človeštva stopili na pot, ki obeta uspeh. Ni manjkalo novih predlogov, čudežnih diet in preparatov ter presenetljivih operacijskih metod. Zdelo se je, da bo končni usneh podoben dognaniem večine prejšnjih anket. En sam odgovor je to prenrečil. Na vprašanje: Katera bolezen zahteva največ žrtev? je odgovoril neki newyorški zdravnik z velikimi, raz'oč-nimi črkami: »Pomanjkanje.« Sidney Sullvan — lp večini kristjanov. Na svojih zastavah so imele čete vtisnjen rdeč križ. Po zavzetju Koreje je dobil Agostingho ukaz naj zasede še Kitajsko. Tu je krščansko japonsko vojsko doletela zla usoda kar je maščevalni knez Taikosama tudi želel Zaradi neugodnega časa za bojevanje. hude lakote in bolezni na Kitajskem je bila skoraj vsa vojska uničena. Tri leta kasneje se je pričelo na Japonskem splošno preganjanje Kristusovih privržencev. Mržnia do Portugalcev se je še povečala, ko je 1. 1599. pristal na japonski obali prvi holandski brod. Nevoščlji-vost in srd na spretne portugalske trgovce je Holandce privedla tako daleč, da so v protievropskih verskih bojih pomagali Japoncem. Šli so celo tako daleč, da so zanikali svojo privrženost h krščanstvu. Preganjanje se je medtem nadaljevalo Lovili so belce in japonske kristjane. jih v velikih množicah mučili, streljali in obešali Na polotoku Simu-bara se je utaborilo okrog 70.000 kristjanov Japonci so dolgo časa oblegali, zaman napadali utrdbe S topovi so jim prišli na pomoč Holandci in tabor je padel. Kar je ostalo tabornikov še živih, 90 vse oobili Končno je vlada iz- dala ukaz, da morajo zapustiti Japonsko. Holandci, ki so vladi nudili pomoč, so lahko ostali, toda le pod pogojem, da smejo pristati na obalah cesarstva le tri jadrnice na leto. Prav tako ne smejo Holandci letno prodati ved kakor za 300.000 taelov blaga. Angleži ki so poskusili s kupčevanjem na Japonskem 1. 1616, so morali zapustiti deželo. Poslej se ni smel ustaviti v mikado-vem cesarstvu noben inozemec. Prav tako je bila pod smrtno kaznijo prepovedana vsaka izselitev Japonca. Cesarstvo se je zaprlo vase, postajalo je zmerom bolj osamljeno, dokler ni Japonska sredi 19. stoletja odprla znova svoje pristane vnanjemu svetu in pričela trgovati. Holandce so si pa ohranili Japonci še stoletja v hvaležnem spominu. Kakor hitro so spet odprli svojo deželo belcem, so bili holandski uradniki ;n častniki najbolj priljubljeni. Ko je ruski učenjak Krusenstern s svojo ladjo »Nadeždo« na poti okrog sveta priolul 1. 1804 na Janonsko. so cesarski oblastniki, ki so prišli na ladjo, imeli v svoji sredi glavnega ravnatelja holandske trgovske kolonije, M. van Doeffa, njegovega tajnika, tri holandske kapitane in barone Probsta. Tako so že prvi stiki Evropcev z ott>-škim cesarstvom povzročili na Japonskem ostra trenja za nadvlado v svetovni trgovini po morju. Prebrisani »Angleži vzhoda« so pa ostali v spletkarjenju in izkoriščanju zmed med narodi bele rase dosledni mojstri do današnjih dni, ko so zaradi nesloge evropskih velesil poželi za bodočnost Evrope usodepolne uspehe na obalah Tihega oceana. —Ine RAZBURJENA DEŽELA En sam vrabec je izzval resničen poplah med farmerji po zapadni Avstraliji. Priredili so splošno gonjo in razpisali lepo nagrado za živega ali mrtvega ptiča. Vrabec je namreč prava šiba božja za Avstralijo. Po vzhodnih in srednjih pokrajinah se je razmnožil, da je strah in groza, toda zahodnemu delu je bilo doslej prizaneseno: velika puščava, ki se širi po osrčju avstralske celine, je bila do danes glavna ovira za to nadlogo ... Vse prekocelinske (trans-kontinentalne) vlake oblast podrobno pregleduje, vendar s tovorne ladje, vozeče vzdolž obale, je prhnil vrabček tihotapček. ko je brod pristal v Freemantlu. Gosposka je takoj vzbunila ljudstvo in odbori so se izvolili, da poženejo nevšečnega gosta, oziroma pritepenca. ak JABOLČNI PLIN SKRIVNOSTNI OCINKI V RASTLINSKEM SVETU e pred daljšim časom so opazili, da pripravljajo zgodaj zrela jabolka. ona jabolka ki pozneje dozorijo v shrambi do hitrejše dozoritve Ce si hočemo torej »lepotce iz Boskopa« ohraniti prav dolgo, jih ne smemo hraniti poleg gravensteincev ali pa celo pomešane ž njimi, kajti v tem primeru bodo tudi lepotci dozoreli dosti preie nego običajno Kakor se je izkazalo. povzroča ta pojav tako zvani »jabolčni plin« to je plin. ki ga oddaja pred vsem jabolčno meso in ki mu ie učinkovita primes ogljikov vodik etilen Med tem so to lastnost etilena izkoristili in ž njegovo pomočjo spreminjajo n. pr. zelene banane v kratkem času v zrele, zlato rumene sadeže Razume se samo po sebi, da se znanstveniki s takšno presenetljivo lastnostjo ne zadovoljijo brez nadaljnjega in da ji skušajo priti do dna Tako je mogel sloviti, pred nedavnim umrli rastlinski fiziolog prof. dr Hans M o 1 i s c h s številnimi, skrbnimi poskusi dognati, da se pospešena dozoritev ne dogaja samo z jabolki, temveč da imajo to lastnost tudi mnogi drugi sadeži A ne samo med sadeži, temveč tudi med drugimi rastlinskimi deli so ugotovili takšne bolj ali manj presenetljive medsebojne učinke. Tako je prof Molisch postavil pod steklen zvonec poleg kali grašice ali graha majhna, dozorela jabolka in je opazoval, da je jabolčni plin učinkoval na te kali v manjši ali večji meri, v skladu s tem, koliko časa je trajal njegov vpliv. Če jih je pustil samo za nekoliko ur pod steklom, so pokazale pospešeno rast. Ce je trajalo vplivanje dalj časa, pa so se posebno v rasti v dolžino pokazale motnje Kali so ostajale kratke ne debele ter so se začele zelo kriviti. Isti učinek, samo večinoma slabotnejši, se je pokazal, če jih je spravil v družbo z drugimi sadeži Plin je v vsakem primeru pospeševal rast kali po krajšem vplivanju v močnejši koncentraciji pa je učinkoval škodljivo To je na zadnje pojav, ki nam je znan tudi kar se tiče mnoeih zdravil, ki učinkujejo v majhnih količinah zdravilno, v večjih pa kot hudi strupi. Zelo škodljivega se je izkazal sadežni plin za liste in cvete če ie Molisch položil poleg jabolk pod zvonec n pr veje bezga, mimoze itd., so te veje že po nekoliko dneh odvrgle svoje liste, čeprav jim je bilo toplote in vode dovolj na razpolago. Cvetoče veje forsitije so odvrgle vse cvete že po štirih dneh in cvetoča veja vrbe je v istem času izgubila skoraj vse svoje mačice Zanimivo pa je, da ne škodujejo po dolgem vplivanju drugim kalem samo sadeži, temveč tudi korenine in celo prerezane čebule, redkve itd. S tem so prvič dokazali, da proizvajajo tudi rastlinske korenine pline in jih oddajajo Na kakšen način vpliva etilen. ki ga poedino jabolko v vsem svojem življenju pridela kvečjemu za tri kubne centimetre. na rastlinske stanice. še ni znano. Toda nekega dne bodo pojasnili tudi to skrivnost in lahko si mislimo, da bodo dobili vrtnarji s tem zelo učinkovit pripomoček v svoje roke. ka-kj 0 GLEDALIŠČE V ITALIJI Izmed vseh dramskih avtorjev, katerih dela dajejo letos v Italiji, je na prvem mestu Shakespeare kar je tem bolj pomembno ker v Italiji še nimajo poštene celotne izdaje njegovih del. Poleg dram velikega Aneieža so na d- vnem rerlu Gol-donijeva dela Odkar je ministrstvo za ljudsko izobrazbo pred dvema letoma ustanovilo v Benetkah Compagnio de! Teafro Goldoni. ki velja kot vzor Goldoniievega sloea je pesnik italijanskega rokokoja v veliki časti Pesnikova dela izhaiato v novi skrbno pripravljen: in opremljeni izdaji Teatro Goldoni v Benetkah je proglašen za Monumento nazlonaie v kratkem pa bo rojstna hiša velikega Benečana predana javnosti kot Goldonijev muzej Tudi sodobni dramski avtorji se v letošnji zimski sezoni ne morejo prito»evati. V poltretjem mesecu so uprizorili 23 italijanskih in 11 inozemskih premier To dokazuje, da je italijansko gledališko občinstvo. omejeno na sorazmerno majhno število krajev z gledališči kljub Shake-speareu in Goldoniju naklonjeno moderni dramatiki. us Ф 0 Џ Gledalec zahteva, da mu pokaže oder nekui riensvHdno re*n<*neeo 'n istočasno neka) vredno oddaljenega in vzvienega Irtočasna izpolnitev teh zahtev je — odrski tlog. МЛеП „K U L L MI BEDCINSKA neki vasi blizu Hebrona je prodal neki Beduin svojo šestnajstletno hčer nekemu pet- _ desetletnemu moškemu To se pravi, da mu jo je po dolgih pogajanjih za odkupnino izročil kot ženo. Mož je vzel lepo Ajšo s seboj v šotor, obesil na drog belo krpo v znak, da se je pravkar poročil m je začel živeti z njo medene tedne. Ti medeni tedni pa so pokazali mladi ženi, kakšno bo njeno bodoče življenje Od jutra do večera delo in ob vsakem času udarci. Kmalu ji je bilo zakonskega življenja dovolj. Ušla je in pribežala v očetov šotor Čeprav se je njen oče bal za odkupnino, vendar je ostala Ajša pri njem. Tam se je spoznala z mladim Ahmedom, ki se je hitro zaljubil vanjo. Ajši je bil mladi Ahmed všeč. Obljubila mu je, da se bo omožila z njim, kakor hitro jo bo osvobodil nje« nega zakonitega moža Medtem so se pričela pogajanja med zapuščenim možem, očetom in Ajšo. Mož je vztrajal pri svoji zahtevi, da se mora Ajša vrniti k njemu. »Kupčija je kupčija in zakon je zakon.« je dejal »in Ajša je moja žena in njegova žena mora biti v njegovem šotoru.« Nato je vzel Ahmed svojo puško, šel in ustrelil nadležnega moža. Njegovo truplo je vrgel v star vodnjak in tako je bila zanj zadeva končana. Povedal je Ajši, kaj je storil zanjo ter jo prosil, naj zdaj izpolni svojo obljubo in ga vzame za moža. Ahmed ni niti za trenutek pomislil na policijo. Najbrže zato ne. ker je bilo v zadniih letih v okolici Hebrona ustreljenih toliko ljudi, ne da bi bila policija koga prijela. To pot pa je bilo drugače. Nekdo je povedal policiji, da leži Ajšin mož s kroglo v glavi v starem vodnjaku in da ta krogla bržkone ni iz njegove puške, pač pa iz kake druge. Neko jutro so policaji obkolili Ahmedov šotor, mu zvezali roke, preden je mogel seči po svoji puški ter ga odpel jali v Jeruzalem. Tam so postavili Ahmeda pred sodišče, kjT se ie mnral zagovarjati Ahmed je vse tajil Nato je državm pravdnik privede! Ajšo kot glavno pričo Ajša. prave Beduinka. ponosna in le trenutnemu življenju vdana brez vsake misli na posledice, je samozavestno pripovedovala, kaka je Aluned zarr.di nje ustre- N A L L A H" TRAGEDIJA BED UINSKI POGLAVAR lil starca, ker jo ljubi in da bi se bila Kiročila z njim, če ne bi prišli policaji. ato se je vzdignil Ahmed in izjavil, da ne pozna ne starca ne Ajše in da ju ni videl nikoli. Toda tudi to ni pomagalo. Sodišče ga je obsodilo na smrt Na njegov priziv je višje sodišče po dveh mesecih potrdilo smrtno obsodbo. Čez nekaj dni so par minut pred osmo uro zjutraj razobesili črno zastavo na strehi jetnišnice v Jeruzalemu v znak, da je bila sodba nad Be» duinom Abd ul Fatah Ahmedom izvršena v smislu sodnega sklepa »z obe-šenjem na vratu, dokler ne bo mrtev«, kakor je bilo sporočeno v razglasu sodnega zdravnika na vratih jetnišnice. Ahmed je svoje malo premoženje pred smrtjo razdelil na dva enaka dela. En del je zapustil svoji materi, drugi del pa Ajši. Majhna zasebna tragedija, kakršne se dogajajo tudi drugod po svetu, je pomembna zato, ker se je zgodila v deželi, kjer se svobodno kreta nad pet sto ljudi, ki so v zadnjih dveh letih umorili najmanj enega človeka. Sodba sama ni nikak strahovalni vzgled za druge v enakem položaju, kajti čeprav je Beduin strahopeten v napadu, je V trenutku, ko je spoznal, da je zanj vse izgubljeno, fatalističen in ravnodušen. Z mislijo »kuli min allah« — vse pride od boga — stopi pod vislice, ne da bi mogel doum»ti, zakaj ga bodo obesili, kajM x svojem sr<«u pesna atunn en način likvidacije umora: krvno maščevanje sorodnikov umorjenega. Vmešavanje policije in sodnije je zanj neum-ljivo vmešavanje v tuje zadeve, ki ga je treba sprejeti samo zato, ker je močnejše od njega. Razglas sodnega zdravnika na vratih jetnišnice. da je povzročil smrt Bedu-ina Ahmeda prelom hrbtenice, pomeni konec tragedije, za katero se javnost že zato ne zanima, ker je zdaj človeško življenje v Palestini vredno komaj pol piastra, kolikor stane naboj za puško. Ker pa je zgodba popolnoma nepolitična, je vredna pripovedovanja. Gavriel-d PODEDOVANA BREZZOBOST Neki angleški učenjak poroča o neki hinduški družini v pn vinci Sind. kjer er je v teku zadnjih štirih pokolenj rodilo deset brezzobih mož. Ti možje so imeli vrhu tega zelo malo las in bo postali zgodaj plešasti. Dočim ženske v tej družini nikoli niso kazale takšnih abnormnih znakov, so se redno pojavljali pri moških. Tudi seda nje pokolenje ima može z navedenimi svoj stvi. To čudno podedljivost je mogoče za sledovati do 1. 1780. Značaj se ravna po prirojenih lastnostih tn po vsakdanjem človekovem opravilu, J. Mencinger TRI3E MUŠKETIRJI 44. E KS*4r>wP r>fTM»9 »T. © (LUSTRIRAl нЛи R ETR A NDER3 Q P >NAT1S N' DOVOLJEN NA DNU REČNE STRUGE Ko je bil mož s svojim bremenom sredi reke. je ustavil čoln. vzdignil z obema rokama culo nad glavo ter jo vrgel v vodo. Valovi se takoj pokrili nesrečnico. Veliki krogi so se širili čez površino in se izgubljali ob bregu, kjer so možje še vedno klečali v molitvi. Čez tri dni so bili štirje prijatelji •pet s Farizu. Svojega dupuste niso prekoračili ter so se še istega večera zglasili pri gospodu de Trevilleu. »No, gospodje,« jih je vprašal prijazni stotnik, »kako ste se zabavali na svojem izletu?« »Izvrstno!« jp odgovoril Athos zase in za svoje tovariše. EMANUEL SWEDENBORG DB. VLAD TEAVNEB -1 red 250 leti (29. I. 1688) ee je rodil v Stockholinu eden najgeniai-I nejšib, pa tudi najčudovitejših j mož, kar jih pozna zgodovi la — . » modroelovec, naravoslovec in duho-videe-eanjač Emanuel Swadenborg ali prvotno Swedberg. Kot sin uglednega protestantskega škofa ie užival ekrtno domačo vzgojo. Nato ie štu-Mral na vseučilišču v Upeali modroslovje, iezikoslovje, prirodopis, matematiko in bogo- slovje. Da si izpopolii znanje, je prepotoval 1710 — 14 Anglijo, Holandsko, Francijo in Nemčijo. 1716 je postal prisednik rudarskega kolegija v Stockholmu. V tem časiu je iznašel več etrojev, ki so jih uporabljali uspešno v šved6kih rudnikih. Ieitotako je pokazal svojo iznajditeljsko nadarjenost 1718, ko je pri obleganju trdnjave Frederikshald spravil aa valjarjih eedera švedskih bojnih ladij preko hribov in dolin pet ur daleč. Obenem se je bavil z algebro, astronomijo, nu- MOLČEČI JEZDECI V prvih dneh prihodnjega meseca je zapustil kralj Pariz in se vrnil v La Rochelle. Govorice o Buckinghamovi smrti je potrdil Laporte, ki je prinesel zadnji skrivnostni dar umorjenca kraljici. Kraljevo veselje je bilo tako veliko, da ga ni prav nič skrival pred globoko prizadeto Лпо Avstrijsko Kakor vsi slabotni značaji, tako tudi Ledovik XIII. ni poznal blagodušnosti. Kljub temu vrnitev v La Rochelle ni bila posebno prijetna. Kralj se je dobro zavedal, da bo s svojim prvim ko- rakom v taborišče spet pod kardinalo-vim jarmom. Na drugi strani pa je obnašanje naših štirih prijateljev povzročilo veliko začudenje njihovim tovarišem. Sicer tako veseli mušketirji so jahali okoli s temnimi pogledi in sklonjenimi glavami. Kakor hitro so prišli v kako mesto. In je bil kralj v svojem stanu, so takoj odšli v svoje bivališče ali pa so sedeli / kaki oddaljeni krčmi pri kartah in vinu. Njihovi pogovori so bili tihi. Cesto so se plaho ozrli, kakor da bi se hoteli prepričati, če kdo ne prislušku-i* mizmatiko 1. dr. ter proučeval zakone plime in oseke. V priznanja teh zaslug je dobil 1719 plemstvo, odslej se ie imenoval vedno Swedenborg. V naslednjih letih je obiekal v znanstvene evrhe rudnike na Švedskem, Saksonskem. Češkem in v Avstriji. Plod teh Studii so bila obsežna »Opera philosophica el mineralogica« (1734). V tem delu pride pisec do zaključka, da eo vse stvari na zemlji v nujj,] organski in mehanični zvezi. 1736 —1740 je prepotoval znova Nemčijo. Holand-sko, Francijo. Italijo in Anglijo ter spisal več naravoslovnih del. Medtem ee je začel baviti tudi z okultnimi problemi. To je umljivo. če upoštevamo tedanje razmere. Naravoslovne vede eo bile še v prvem razvoju, olenem pa so se ohranili — kljub aovi prosveti — mnogi sta ri predsodki. Tako je bila druga polovica 18. stoletja, ki tvori prehod v današnji vek, klasična doba mistike in okultizma. Takrat so živeli številni pustolovci, ki so učili, da eo v zvezi z višjimi silami, od katerih so prejeli nadnaravne darove in spoznanja. Taki eo bili na primer draždanski duhovideo Schropfer (t 1774); zloglasni krotila hudičev Ivan Jožef Gassner (+ 1779); znani grof Al Caglioetro (prav Jožef Balsamo), ki je prepotoval vso Evropo, zdravil čudežno ljudi. delal zlato, klical duhove itd.; grof St Germain, ki je trdil, da je star 300 let ln da ie našel življenjski eleksir, iznajditelj živalskega magnetizma Fr. A. Mesmer (+1815) profesor Adam Weishaupt, ki je ustanovil 1776- čudni red iluminatov in mnogi drugi. Tem zavestnim ali nezavestnim sleparjem in šarlatanom so sledili številni »verniki« vseh stanov in poklicev, deloma, da bi prišli hitro ia brez truda do višjega spoznanja, deloma da bi zadostili v tajnih družbah svoji ničemurnoeti. Otrok tega časa je bil tudi Swedenborg. Kakor poprej mrtvo naravo, je hotel sedaj spraviti v 6voi »nedeljivi sistem« živa bitja, zlasti ljudi in z njimi vred tudi ves nadnaravni svet. Zato je trdil, da je v neposredni zvezi z Bogom, angeli in dušami umrlih, od katerih dobiva čudovite vizije in moči. Ko* glavno nalogo pa ie smatral ustanovitev Nove (Jeruzalemske) cerkve na podlagi »prave« razlage Razodetja evangelista Janeza. Da ee je mogel posvetiti nemoteno tem študijam, je zapustil službo ter živel od evojega premoženja in pokojnine, ki jo je dobival od dvora. Osebno je bil ljubezniv in dobrohoten, kar je pripomoglo mnogo k nje-p mm uspehom. Napisal je celo vrsto mietič-no-teozofekih knjig. 1771 je Sel zaradi svojih naukov v Anglijo; v Londonu pa je zbolel in umrl 29. III. 1772. Kliub fantastičnim nazorom je imel Swe-denborg mnogo vnetih pristašev. Ti so ustanovili lastne občine na Švedskem, Poliskem, v Nemčiji. Angliji in drugod Nekatere — zlasti v Angliji tn S*v Ameriki - K> M ohranile do najnovejših iavov pod Imenom >Nhw Jeruseletn rhurch«. Ilurt ta pa tudi mnogo hudih nasprotnikov. Med njimi zavzema prvo mesio veliki nemški modroslovec Imanuel Kant ki je izdal 1776 »na prigovarjanje znanih in neznanih prijateljev« duhovito eatiro »Traume eines Geistersehers«. Ta označuje Sweden-borga » kot največjega duhovidca med du-hovjdci in sanjača med sanjači«, njegove na^ zore pa kot »prazne špekulacije brez znanstvenega pomena in moralne vrednosti, lo-rei kot povsem nepotrebne fantastične proizvode zapeljane človeške radovednosti«; kajti narava sama je določila našemu razumu meje. ki jih ne more prnkoračiti. Da pa je imel Swedenborg kot jasnovidec izredne usnehe. dokazujeta naslednja dogodka, ki iih omenja Kant v »Sanjah« in v pismu gdč. Sarloti Knobloch in katerih tudi veLiki modroslovec ni mogel pojasniti: Vdovo holandskega poslanika na švedskem dvoru gospo Marteville ie opominjal zlatar Croon na plačilo večjega zneska za srebrni pribor, katerega ie napravil za njenega pok. moža. Vdova je bila uverjena. da je dolg že poravnan, ni pa našla pobotnice. Zato ie prosila Swedenborga. naj vpraša pokojnika. kaj je s to zadevo. Tri dni pozneje je prišel Swede.iborg k vdovi, ko je sedela s prijateljicami pri kavi. Povedal ji je, da je pobotnica v skritem predalu neke omare, med korespondenco, kjer eo jo tudi našli. Konec septembra 1756 je prišel Sweden-borg ia Anglije v Gothenburg- ki je oddaljen nad 50 milj od Stockholina Sel je v hišo svojega znanca VViliiaina Castella. kjer je bilo še 15 drugih oseb. Okoli 6. ure zvečer je izjavil Swedenborg navzočim ves preplašen, da je izbruhni) pravkar v Stockhol-mu na Siidermalinu velik požar, ki se naglo širi. Povedal je, katere hiše so že upepeljene in da je tudi njegova hiša v nevarnosti. Okoli 8. ure pa je vzkliknil vesel: >Hvala Bogu, ogenj je pogasnjen — trelja vrata pred mojo hišo!« Ta požar je opisal tudi guvernerju mesta. Dva dni nato so poročali trgovci iz Stockholina in kraljevi sel, ki je prišel v Gothenburg, o požaru natančno tako, kakor ga je videl v duhu Sweden-borg. MONOLIT NA OTOČJU FIDŽI Dva ameriška arheologa sta se 2 leti mudila po otokih Tihega oceana in se o praznikih vrnila v New York Brata Bruce in Sheridan Fahnestock sta na ostrvu Vanua Leon, ki pripada omenjeni otoški skupini, zasledila monolit (kip iz enega samega kamra) težak 40 ton (tona = 1000 kg, angleška tona pa 1016.04 kg) Na tem kipu iz kamena celca so vrezane neznane pismenke. prava uganka za starinoslovce. Spričo pičle izobrazbe med domačim Južnega morja si človek ne more razložiti, kako to da je monolit mogel biti vrezan s tolikšno spretnostjo Ameriška raziskovalca sta izrekla podmeno ali hipotezo da mora biti ta spomenik iz izginule omike ali i? pogrezniene celine, o kateri so se ohranili legendarni drobci v ustnem izročilu. nk JUGOSLOVAN O KITAJCIH Naš odlični učenjak, bivši generalru inšpektor za higieno, dr Andrej S t a m p a r, kj je l. 1932 tn mesece organiziral zdravstveno higiensko službo na Kitajskem in je pravkar prejel od Zedinjemh držav laskavo ponudbo za predavanja o socialni medicini po tamošnjih univerzah, se je izrazil o prilikah v deželi kitarjev takole: Potujoč po prostrani kitajski deželi sem spoznal odlične vrline naroda o katerih se pri nas v Evopi kaj maio zna Kitajci se prebujajo, zato jih sosedje prezirajo, zapostavljajo v naporih njihovega preporoda. Kitajska revolucija traja že dvajset let in v tej dobi se je narod navzel mišljenja, ki včasi tudi slabi nikakor pa ne zpvira ponosnega duha tradicionalne stare veličine. Življenje Kitajca se v mnogočem pre-obraža največja skrb oblastev pa gre kmetu Kitajski kmet živi še vedno zelo preprosto in skromno na majhni površini svojega grunta Z mnogoštevilno družino skrbno obdeluje zemljo da si prisluži vsakdanji kruh Pokojnike pokopavajo na svojem posestvu, da ostanejo ž njimi tudi po smrti skupaj. Življenjska slika kitajskega naroda je tako čvrsto razvita in okrepljena, da vzbuja občudovanje nepoučenega človeka. V primorskih mestih, kjer je osredotočena živahna mednarodna trgovina, razvita bogata industrija, kjer sredi velikih palač in velemestnih podjetij utriplje življenje ne-številnih množic, srečavate v majhnih ulicah Kitajce, kako prevažajo na svojih dvo-kolnicah ljudi Bedni ljudje teko, da jim pot lije s čela. Poffostokrat se utrujen tekač zgrudi, za trenutek odpočije in že se požene znova za zaslužkom. Kolikšna volja do življenja tiči v tem človeku, ki še vedno uspešno tekmuje z modernimi prometnimi vozili! Potujoč po železnici lahko vidi vsak, kako je Kitajec izkoristil sleherni košček plodne zemlje. Skrbno obdelana gruda priča o tesni povezanosti kitajskega kmeta na rodno zemljo. Razumljivo je tedaj, zakaj Kitajec tako krčevito brani vsako ped svoje oranice Kdorkoli je videl Kitajca pri delu na polju, se je lahko prepričal, da se ta sto in sto milijonski narod ne bo mogel nikoli trajno podjarmiti. Zapustil sem Kitajsko globoko preverjen, da se bo prav gotovo iznebila večnih revo-lucijskih trenj, organizirala in notranje uredila zedinila ter nudila sebi in drugim Se občudovanje vredne sadove. —ie Običajno mnenje, da uspeh pokvari ljudi. ker iih napravi ničemurne. sebične in samol iuhne ie napačno S'asprntno. veči noma iih napravi skromne, polrpeiljive in prijazne I speh napravi človeka boliiega toda ne napravi vedno boljšega pisatelja Uspeh mu lahko vzame moč, ki mu je pri nesla uspeh. Sorecrae*. Margha*p ZALEDENITEV REČNEGA DNA V posabno hudih zimah se večkrat primeri, da zamrznejo reke daleč na evropski jug Tudi letos so naše reke gnale a seboj velike množine ledenih ploskev in povzročile mnogo škode. Razlikovati pa moramo med ledom, ki se nabira na površju rek in posebne vrste ledenimi kristali, ki se v veliki množini nakopičijo na dnu korita. Temeljna led (Grundeis), taiko se ta led imenuje, je v ostri zimi 1929. povzročil elektrarnam v Aari In Renu velikansko škodo. Pojav zaledenitve rečnega dna je poznan pri vseh rekah Kanade, Zedinjo-Dih držav, Anglije, ostale Evrope in Sibirije. Tudi v severnih morjih so ga že opazili. V mrzlih, jasnih nočeh se nabira leđ na kamanju in drugih predmetih, ki na dnu brzic ovirajo rečni tok. Proti jutru doseže oledenitev višek in je na kraju, kjer reka posebno naglo dere, zelo obsežna. Globina, do katere struge rek zale dene, je odvisna od krajevnih prilik. V splošnem je globočina strug 12 do 14 m kraj-na meja, v kateri se še tvori temeljni led. V Nevi so pa zasledili z: ledenite-v korita v globini 20 m, v severnih morjih celo 31 m pod površino. —ie MRTVO MESTO V Jugoslaviji poznamo nekaj opuščenih vasi, n. pr. na otoku Krku. V S. Ameriki, kjer imajo vse največje (the greatest) premorejo izmrla mesta. Tdko je na priliko Silver City, Srebrno, v Skalnem gorovju. Zadnji ter edini njegov prebivalec, Joseph Smith. je ob koncu decembra preminul in naselbina ostane posihmal prazna. Smith je prispel pred 40 leti iz Qužbeca v Rocky Mountalns kot delavec železnice Canadian Pacific Railway. Ko je proga dosegla Castle Mountaln je Smith sklenil ondi ostati. Toda tovariši so šli dalje in so ga pustili. Iztikajoč po hribih, je S. po svojem mnenju zasledil srebrne žile. Zato se je nastanil v tem kraju. Neki dan »fe se pojavila dva Mehikanca in hitro na to odmeglila. Vendar glas o srebrnih rudnikih se je raznese! in rudosledcl so jeli prihajati v obilnem številu. Mesto je na čudežen način ni-knilo iz tal: plesišča, kavarne, krasne stavbe. Na žalost pa se je pokazalo, da toliko hvaljeni rudniki ne vsebujejo nikakega srebra. Pustolovci so odrinili dalje, pustivšl Silver City na cedilu. Edino J. Smith je bil tako rekoč korenine pognal v mladi aglomeraciji. Bivajoč v svoji bedni baraki se ni maral preseliti v kako razkošno stavbo, kakršnih ie bilo na pretek. In se je skromno prež'vMal z lovom Ko mu Je zdravje resno odpovedalo Je bil sprejet v hiralnico, ki Jo je osnoval njegov stari prijatelj, očka Lacombe. Тагл je lzdahn.il. Silver Cltr Je samo fia etrafilc, -T.IC. SPOMIN NA O. ŽUPANČIČA — ŠESTOŠOLCA Mislim, da je bilo L 1894 v »šesti« — takrat edine viš. gimnazije v Ljubljani. Za profesorja slovenščine smo imeli danes pok., takrat mladega g. Al Virbnika. ki je bil velenadarjen in temeljito izobražen fi-lolog (Skoda, da nd zapustil nič literarnega, in da se bo zato spomin nanj prehitro zbrisal) Nekoč nam da prof. Virbnik za domačo nalogo »Pastirsko idilo« Napravili smo jo vsak po svojih močeh, Oton Zupančič — v pesniški obliki. Skoro tri strani heksa-met. jv in pentametrov. Prof Virbnik se je spravil na korekturo te naloge s posebnim veseljem Popravil je besedo za besedo, misel za mislijo, vrnil nalogo čisto rdečo, pod njo pa pristavil oceno: Odlično Zupančičeva naloga je bila potem še predmet ustne diskusije in Virbnikove kritike v razredu. Od te kritike se spomimam le. da bi bil želel profesor — z ozirom na opevano snov —- lažji ritem, nego ga je izbral Zupančič. Sicer je bil prof Virbnik zopet poln hvale in navdušenja za mladega (16 letnega) učenca. Tako nam je prof. Virbnik kot prvi ali kot eden prvih slovenskh inteligentov odkril v rani Zupančičevi mladosti — današnjega velikega pesnika. Čast tudi Virbni-kovemu spominu! Dr. Jt. Lapajne POST FESTUM V dramskem gledališču je naša kulturna javnost snoči aa slovesen način počast'la 60 letnico našega največjega pesnika Otona 2ur»*nč:ča s prenvero nanovo naštu-dirane »Veronike Deseniške«. Večer ie sicer mnogo izgubil na zunaniem sija»u. ker se e slavlienec v svoji gkromnost? umaknil iz Liubliane. vendar ie zgovorno izpričal. «col«ko iskrenih častilcev ima Oton Župančič ▼ naši družbi. H i § a ie bila domala zvrhano polna. Ponedelisko »Jutro«, 24. I. 1938. Kakor je bilo pričakovati, je bilo gledališče ob ♦ e t priliki zopet enkrat polno. ?e pred osmo uro ie v niem vladalo slavnostno raz-položenie Oddolžiti se z vidnim zunaniim znakom slavitencu. obenem pa J"or>et doživeti duhovni užitek ea tekočih verzih in globokem razpletu visoke trace-diie vse to te gledališču datalo tisto praznčno obe-Mhe. k* ga je v kulturni suši naš" dobe tako redkokdaj deležno. Ponedeliski »Slovenec«. 24. I. 1938. Škandal za Liubliano in našo kulturnost je in ostane, da ob slavnostni predstavi za šestdesetietnico na^več'ega živečega pesnika in najpožrtvovalne^šega g1ed*l'škega delavca, upravnika slovenskega gledal Šča v Liub''ani, oi bilo gledališče polno. — Đa v gledališču n; bilo vseh tistih Itudi ki ob vsak' Priliki suvereno meni'o m krojijo našo kulturo ... Da ni bilo v gledališču tistega razpoložema. ki ga zasluži slavlienec . . . Slovenski dom, 24. I. 1938. Svečanosti so se udeležili zastonn«'ki vseh naših civilnih in vo«aških krogov, vseučilišča, sredniih in osnovnih šol. prosvetnih in gosnodarsk'h društev ter v e I • k « množica vseh čestHcev ?u«anč:čeve. lepoti resnici -n pravici služeče Muze mož žen in mladine. ki spošmtejo in liubiio umetnost moistra naše besede in pesmi. Sloveoski Narod, 26. I. 1938. 4 4 % PESNIK IN DRŽAVNA BANKA Veliki angleški založnik George M Smith (umrl 1901) pripoveduje v svojih Spominih o pesniku Leighu Huntu, ki je bil prijatelj Вугопа, Shelleya in Carlylea, naslednjo zgodbo Pesnik je bil tedaj star že petdeset let. Poslovna sposobnost pesnika Hunta ni bila velika Ko sem ga nekoč obiskal, si je baš razbijal glavo, kako bi znesek 13 šilingov m 9 p odštel od tunta šterlingov. Ob neki drugi priliki bi mu moral piačati 200 funtov ter sem mu izstavil ček »Kaj naj storim s tem kosom papirja?« je vprašal. Rekel sem mu, naj ga pokaže v Angleški banki, pa mu bodo takoj izplačali denar. »Rešil vas bom truda,« sem mu dejal ter poslal v banko po denar Vtaknil je bankovce skrbno v pisemsko ovojnico in odšel. Cez dva dni je prišel silno vznemirjen k meni in mi povedal, da je njegova žena sežgala bankovce Ovojnico je bil namreč brezskrbno pustil na mizi in žena jo je vrgla v peč Pomiril sem ga. Od svojega bančnika sem dobil številke bankovcev Čeprav je bil Hunt zelo vznemirjen vendar je spotoma kupil kipec Psyhe, ki ga je nosil nezavitega v roki. Takoj sem šel z njim v banko. Sporočil sem namen najinega prihoda, nakar so naju odvedli v neko sobo, kjer so sedeli trije stari gospodje. Nekoliko so naju pustili čakati. Leigh Hunt, ki si je bil med tem ogledal sobo, je slednjič vstal, pristopil k епе.пч izmed treh strogih uradnikov in ga vprašal z začudenim glasom- »To je torej Angleška banka? In vsi sedite tu dan za dnevom, ne da bi videli zelene gozdove? Pomislite vendar- Drevesa, cvetlice, lepa pokrajina!« Nato je jezno vprašal: »In s takim življenjem ste zadovoljni?« Pri tem je ves čas dr7al goli kipec v roki. Se danes vidim začudene obra7e uradnikov. »Pojdiva. gospod Hunt,« sem dejal, »gospodje so zelo zaposleni« Končno se mi je posrečilo, da sem ga odvedel Po opravljenih formalnostih so nama povedali, da nama bodo vrnili vrednost bankovcev po enem letu. Dal «em Huntu takoj denar in on je vesel odšel. us. Potem ko so ljudie nc telefonu In te'evl-ziji odkrili tisoč možnosti za življenje daleč od samega sebe. nai bi v naslednjem stoletiu iskali potov in sredstev za približan ie svo'emu lastnemu življenju 1'si prl-strojl. katerih imena se začeninin s r>te>e<*. bodo po'em prepovedani Iznašli hndo zato Intmvizijo introfon in intropotnvanle. Železniškemu in druetm prometnim ministrstvom bodn v vseh deželah sledila ministrstva molka In narodne izolacije. Andri Mcurofs FOTOAMATER Svetlojake optike za poveča-vanje Zelo močne optike so za povečevanje koristne, ker zmanjšujejo osvetlitveni čas ali pa nam dajejo možnost za delo s slabot-nejšo žarnico v povečevalniku Vedeti pa moramo, da dajejo te optike pri polni odprtini nekaj mehkejšo risbo Ker se s tem zabriše vsaj neka4 tudi zrno. je to v ostalem uporabna lastnost Ce nam gre za ostro risbo, zaslonimo povečevalni objektiv n* 3.5 do 4.5. Za popisovanje negativov uporabljamo celofanski papir, na katerega napišemo to. kar želimo, s tušem in risalnim peresom na navadni način Zapisek prilepimo potem narobe na neeativ Priporočljivo pa je. da papir pri pisanju na-pnemo. da se pod mokrim tušem ne nagr-banči. Zimske krajine trpe pogostoma zavoljo premajhnih kontrastov Kopiranje ali povečavanje na trd papir potem ne daje vedno dobrih uspehov, ker postaneio sence pretrde in niso več podobne zimskim sencam, sencam na snegu. Zato moramo že pri snemanju skrbeti za učinkovit kontrast, in sicer ne samo s sledovi v snegu, temveč pred vsem s kakšno figuro osrajo. drevesnim deblom ali skalo v osredju Tudi smuči in palice nam lahko rabijo za takšen premišljen kontrast, kš napravi sliko učinkovitejšo. Kaplje na filmu Ce vzamemo film iz zadnje vode in ga potem obesimo brez nadaljnega, da se posuši. se tvorijo na njem kaplje, ki ostavijo na filmu, potem ko se posuše, bolj ali manj izrazite usedlinske peee. Iz tega razloga je treba filme, preden jih damo sušiti, obrisati na lahko s čistim, vlažnim kosom vate, z vlažno, mehko usnjeno krpico ali z vlažno viskozno gobo. da poberemo vse kaplje. Pege. ki jih zagledamo na suhem filmu, se dado odstraniti s tem. da jih oddrgne-mo s krpo. ki smo jo namočili v gorilni špirit, ali pa s tem, da položimo film spet v vodo ga potem obrišemo in posušimo. Fotografske recepte si zapiši načelno v tistem vrstnem redu, po katerem je poedine kemikalije razstopiti. Razvijalne raztopine, ki jih sestaviš s prekuhano vodo, trajajo dalj časa. Praske in manjše poškodbe odstranjuje do neke mere zaponov lak. Ce ta lak zelo razredčimo in obrizgamo ž njim pozitive. damo tem večji sijaj Plast zapo-novega laka na fotografsko plast steklenih plošč in pozitivov očuva to prask in vlage. Za filme pa uporabljamo v ta namen lak, ki sestoji iz 5 do 10 g damarjeve smole na 100 kubnih centimetrov bencola. Tudi ta lak daje papirnim slikam sijaj Preveč izrabljen ustaljevaleo škoduje trpežnosti negativov ali kopij in povečav V litru normalnega ustaljevalca obdelaj kvečjemu 100 plošč 6.5x9 ali 15 filmov ali 200 kopij 9x12 cm. Preveč koncentriran ustalje-valeč ni vedno dober, večinoma deluje celo počasneje. a poleti obstoji nevarnost, da dobe plasti zavoljo njega mehurje Za negativni material sestoji normalni ustaljevalec iz prilične 250 g. fiksirne soli in 25 g natrijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita v litru vode (tej ni nujno potrebno, da bi bila prekuhana, pač pa se soli v topli vodi prej raztope). Za papirje sestavljamo ustaljevalec za isto količino vode s približno polovičnima količinama fiksimega natrona in bisulfita. Fiksiranje ne traja za vse vr» ste materiala enako dolgo, v ne preveč ia» rabljenem ustaljevalcu pa mora trajati vsaj četrt ure. Gradacija papirjev se da z različno koncentracijo ali sestavo razvijalca spreminjati le v majhni meri Ce hočeš dobiti trše ali mehkejše tiske, tedaj je bolj preprosto, da vzameš trši ali mehkejši papir Tako boš delal vedno z isto razvijalno raztopino in si s tem štediš čas. k. k. ★ »DER 6ATRAP«. druga Številka, priobčuie vrsto 2» ta letni čas aktualnih prispevkov • o snema tu veselih ljudi in divjačine v prosti naravi, o fotografiranja v smuškero raiu m o problemu 4ončne oble v slikov-oern pol m Krasne so premnoge, tudi celostranske slike, ki ilustriralo te prispevke Opozarjamo na to. da ie »Satrap« letos navzlic večjemu formatu ceneiši! >>FOTOGRAFICKY OBZOR«, glasilo organiziranih češkoslovaških amaterjev, se predstavila letos v novem, belordečem ovitku Vseb-nsko ie ohranil približno iste lice kakor lan: strokovno nap'sani članki obravnavajo v peri številki možnosti infrardeče fotografije, zrnatost pn' povečavah, fotografijo v smučarjevih rokah, med petitom ie polno zan:mivega drobiža 17 češkoslo« vaške amaterske organizacije. 17 fotografske tehnike, literature itd. Prvovrstne, kakor vedno so v tem obzorniku celostranske slikovne priloge Revija, ki io moramo našim amatenem še posebe priporočati, veli* zanie še vedno 40 Kč letno :n se naroča na naslov: »Fotografickv Obzor«, Praha II., Opatovcka ĆSR. »75 fAHRE PHOTO- UND KTNOTECHN»K«. To je slavnostni sp;s. ki ga ie izdala znana nemška fotografska industrija Ze ss Ikon ob 7Vletnici svo 10 oe-rov z njegovo sliko. Znamka je izšla 25. januarja, na dan obletnice rojstva, za 200 letnico smrti, ki bo v juliju, pa izide enaka znamka za 100 oerov. FRANCIJA: V zvezi z izpremembo poštne tarife izpreminjajo zadnje čase v Franciji barve dosedanjim frankovnim znamkam Te dni je izšla stara vrednota po 1 frank v novi lilasto rdečkasti barvi. FINSKA: Za rdeči križ je tudi letos izšla posebna serija dobrodelnih znamk s štirimi vrednotami, in sicer temno zeleno in rdečo po 50 + 5 penov, temno rjavo in rdečo po 1.25 marke 25 p rjavo karmina-sto in rdečo po 2 m. + 25 p., in temno sinjo in rdečo po 3.25 m. + 35 p Znamke rdečega križa so tudi letos zelo okusno izdelane. BOLGARIJA: Na novo je bila izdana sinje zelena frankovna znamka po 30 stotink za tiskovine. IRSKA: V spomin na dan, ko je začela veljati nova ustava, sta izšli dve priložnostni znamki, in sicer rdeče lil as ta po 2 реппуја in sinja po 3 p. RUSIJA: Nove znamke za letalsko pošto, ki smo jih že mimogrede omenili, imajo, kakor smo zvedeli, naslednje barve: znamka po 10 kopejk je rdeča, rjava in črna, po 20 k. zelena in črna po 30 k svetlo rjava, temno rjava in črna, po 40 k. temno rjava in črna, po 50 k siva in črna, po 80 k črno zelena in črna, po 1 rubelj pa rumena, rjava in črna. NIZOZEMSKA: Sinja znamka po 12% centa je dobila pretisk »Cour permanente de Justice internationale« za mednarodno sodišče v Haagu. MONACO: Ostanki iz prometa vzetih port.ovnih znamk so dobili pretisk »Postes« in delno tudi novo vrednost Vsega je 14 različnih vrednot. GDANSK: Pri letošnjih dobrodelnih znam kah. ki smo jih že omenili, je zbudilo veliko pozornost to da se na treh vrednotah opazi razen gdanskega grba tudi — kljukasti križ. ŠVICA: Prvega februarja izidejo nove portovne znamke. — Za september je napovedan nov švicarski blok, ki bo izdan ob priložnosti razstave znamk v Aaravu. ANDORA: Izšle so štiri nove znamke, in sicer rdeča po 25 centimov s sliko St. Co-lome ter karminasta po 30 c., temno kar-minasta po 45 c. in temno sinja po 60 c, vse s sliko doline Le Bali. MADŽARSKA S sliko državnega upravitelja Horthyia so izšle tri najvišje vrednote poštnih znamk, ln sicer zelena po 1 pengči. rjava po 2 p in sinja po 5 p JAPONSKA: Izšla je nova frankovna znamka, in sicer rdeče rjava po 1 sen Tudi za novoletne čestitke so izdali letos Japonci posebno priložnostno znamko po 2 sena v rdeči barvi DOMINIK ANA: Dominikanska republika je izdaja za vseameriški polet naslednje spominske znamke: karminasto po 10 centavov s lliko Kolumbovih ladij škrlatno rdečo po 15 c. s sliko letal ki zapuščajo otok temno in svetlo sinjo po 20 c. s sliko Kolumbovega svetilnika, rdečo po 25 c. s sliko letala, zelenkasto po 30 c. s sliko svetilnika septasto po 50 c. s sliko letala, olivno po 75 c. s sliko svetilnika in oranžno po 1 peso s sliko Kolumbovih Inriil SALVADOR- Tzšlo je 9edem novih letalskih znamk in sicer oranžno po 15 centimov. zeleno po 20 c., vijoličasto oo 25 c., rajvo po 30 c.. sinjo po 40 c. črno po 1 colon in karminasto po 5 colonov. minasta po IV2 p., siva po 2 p., sinja po 3 p., rdeča po 4 p., vijoličasta po 6 p., olivna po 9 p. črna in oranžna po 1 šiling, škrlatna in temno sinja na siniem papirju po 2 š., črna in rdeča na siniem papirlu po 2V2 š.. zelena in rdeča na rumenem papirju po 5 š.. zelena in rdeča na zelenem papirju po 10 š in škrlatna m črna na rdečem papirju po 1 funt. BOLIVIJA Izdana je bila nova frankovna znamka po 1 cent s sliko predsednika Silesa NEWFOUNDLAND: Zaradi izpremembe poštne tarife je izšla nova znamka po 48 centov rjavkaste barve z isto sliko, kakršno je imela doslej znamka po 30 c. BARBADOS: S sliko Jurija VI so izšle naslednje znamke: zelena po Уг реппуја, rdeča po 1 p., oranžna po 1H p., sinia po 1У2 p., rjava po 3 p., siva po 4 ., lilasta po 6 p., olivno zelena po 1 šiling in škrlatna po 2 Vi š. Ponarejevalci znamk Pred kratkim je nastal v mednarodnih filatelističnih krogih velik škandal zaradi raznih ponarejenih blokov Neki ponarejevalci so delali na debelo bloke bratislavske razstave, drugi pa so kar sami izdali neki turški blok, ki so ga prodajali lahkovernim zbiralcem m celo trgovcem Naposled so ponarejevalce dobili v Monakovem in sicer so bili štirje — Zagrebčani Prodajali so tudi še razne druge falzifikate. Tisti, ki so bili od njih oškodovani, naj se priglase pri policijskemu ravnateljstvu na Dunaju ali pa v Monakovem, da bo mogoče ugotoviti vso škodo, ki je bila. kakor kaže, zelo visoka Tudi nekateri listi so nasedli falzi-ficiranemu turškemu bloku, ki Turčije sploh nikoli ni videl Med novostmi ga je n. pr. napovedala celo Neue ZUricher Zel-tung, ki ima najtesnejše zveze z znano Švicarsko firmo Zumstein B, R. RAZSVETLJAVA NA AVTOMOBILSKIH CESTAH Naraščajoči avtomobilski promet zahteva razsvetljavo cest z instaliranimi svetilkami, kajti avtomobilski reflektorji povzročajo slepljenje in nesreče. Oko more sicer zaznati ulomke svetunih moči, ne more pa dovolj hitro slediti svetlobni ja-kosti. Površina ceste ima pr{ tem veliko vlogo. Betonske ceste so v tem oziru vzorne ker se ponoči odražajo kot svetle proge, medtem ko ostanejo asfaltne ceste črne V mnogih deželah so začeli inženjerji proučavatl učinkovanje raznih svetlobnih defektov na oči. V tem pogledu je Francija na prvem mestu. Cesta med Pouguesom in Never- 4 som, imenovana »route laboratoire«, služI tehničnim meritvam. Svetilke v Franciji vise zelo visoko (približno 9.5 m) nad tlemi. Ceste pa so dobro razsvetljene ter se ne svetijo tako kakor na Angleškem. Navadne žarnice napravljajo svetlobne hribe in doline. To se pravi: okoli svetilnika je močna luč, med dvema svetilnikoma pa slaba. Svetlobna tehnika je zdaj ustvarila svetilnice. ki jih poznamo iz neonske reklame. Te s plinom polnjene svetilke ne slepijo, toda njih mstalacija je dražja, ker rabijo zaradi višje napetosti transformatorje Njih luč je rumenkasta. Avtomobili morejo voziti tudi brez reflektorjev. V zadnjem času nameravajo zaradi jesenske megle razsvetliti ceste s strani obrobnih kamnov. V Inozemstvu smotrno razsvetljujejo ceste. Zlasti v Belgiji, na Nizozemskem, v Angliji in v Ameriki. Na Francoskem so cesto Pariz—Versailles razsvetlili tako, kakor že imenovano »route laboratoire«. Prav tako so razsvetlili cesto Aix—Marseilles. V Italiji so instalirali stalno razsvetljavo na cesti Rim—Milan. Tudi Nemčija je začela razsvetljevati svoje avtomobilske ceste. Statistika v teh deželah kaže zmanjšanje Števila prometnih nesreč v nočnem času. Inž. F. P. PROBLEM VOJAKOV NAJEMNIKOV Francoski naziv za ovratnico — cravatte — nas živo spominja, da so Hrvatje nekoč hodili po Evropi tujim vladarjem kot voj-Sčaki v službo. Ta navada pa nikjer nI bila toliko zakoreninjena kot v Švici. V Vatikan nu porabljajo še zdaj švicarske uniformi-rance. »Le suisse« pomeni v Moli&rovi govorici: (cerkveni) vratar, če ni krajcarja, ni Svajcarja ali po nemško: kein Kreuzer, kein Schvveizer, po francosko: point d'ar-gent. point de suisse! Vprašanje najemništva spada med najtežja, kar se jih je Zveznikom postavljalo cela stoletja. To perečo zadevo je spravil na deske ki svet pomenijo, švicarski pisatelj Cčsar von Arx z Igro Izdajstvo pri Novari, končano 1. 1933., uprizorjeno v 1. 1934. v Cu-rihu. nato še v Nemčiji in Avstriji. Pred božičem 1937. je izšla v Clercovem prevodu La Trahison de Novare (zal. G. Меуег, Genžve). Odrsko je posrečena, kakor da jo je zasnoval Scribe ali Sardou. Zato bo po vsej priliki napravila Se dolgo pot po svetovnih gledališčih. A. D. IGLO — HIŠA IZ LEDtr Eskimska zavetišča iz snežnih ploč in kep nimajo z našimi donebniki skoro nobene podobnosti. Na pogled so kar zabavne. V njih seveda ni osrednje kurjave niti dvigal. Centralno ogrevanje bi bilo pogubno za te enozimne stavbe, ki človeka zaščitijo prav dobro pred mrazom, celo ob najnižjih temperaturah. Brez igluja bi bilo nemogoče potovati po daljnem severu. Lovec, ki ga je zatela vihra, bi bil neizbežno izgubljen, ako ne bi mogel v vsej naglici zgraditi snežnega zaklona. Sodobni raziskovalci uporabljajo včasih tudi takšno zavetje. Gradnja take koče zahteva poldrugo uro dela ali še več. Vendar se je našel nedavno Eskimec Ivitok, re-kordnik v postavljanju igluja. Ameriški dnevnik poroča, da je ta spretni in okretni mož dovršil svojo ledeno bajto v pičle pol ure, točno: 26 minutah. Njegov rekord ni brez praktičnega pomena, kar se ne more trditi o vseh možnih rekordih naše dobe. nk. PRAKTIČNE NOVOTE Nekaj praktičnega za gospodinje Obešanje metel je že marsikateri gospodinji, ki se ji je mudilo, izvabilo vzdihlja-je Vrvica skozi ročaj metle se je zaplela in jo je bilo treba razvozljati, včasi se je tudi pretrgala. Kot odpomoč takšnim ma- lim neprijetnostim je bilo na trgu že več obešalnikov za metle, ki so se bolj ali manj obnesli. Preprosta priprava te vrste je obešalnik iz poniklane kovine, ki ima v pravilnih presledkih prosto viseče štirikotne kovinske okvirčke Ročaj metle se uvede od spodaj v štirikotni izrez in s tem se že samodelno pritrdi. Mali obešalnik ni drag in je priporočljiv že zavoljo tega. ker daje metlam in krtačam vseh vrst določeno mosta, pa Jim čuva metU&a in Ščetine. SS3 % л и ts PROBLEM 230 Dr. W. Stoosa Mat v dveh potezah Rešitev problema 229 X. Da6—c8 ZA BISTRE GLAVE 871 4 otroci 82 let Peter ima 4 otroke. Tonček, najstarejši, Šteje isto toliko let, kolikor Anica in Ida skupaj. Anica je tri leta starejša od JanJta ki Janko je dve leti starejši od Ide. Skupaj Me j sto vsi otroci 32 let Koliko Šteje vsak izmed njih? 372 Hči, mati is babica Marjetkina mati je osemkrat starejša od Marjetke. babica pa dvakrat starejša od matere. Vsi trije skupaj štejejo 125 let. Koliko le