celjskih trgo- ^ v preteklih ^nl nikjer bilo dobiti ča- takšnega, ne ^nega. In ven- yemo, da pri- iflO v obdobje, ^ prehladi po- jgjši, ko so top- ijtrki nujni itd. {čem pa le mo- 0 korigirati svo- ^itev, da ni bi- nobene vrste 1 To bi bila gr- laž. Gospodi- n so v nekate- trgovinah ponu- . odvajalni čaj. S PESMIJO IN PLESI V RADOSTI PROSLAVILI 50-OBLETNICO SKOJA IN ZKJ. VEČ KOT 15.000 GLAVI MNO- ŽICI SPREGOVORIL EDVARD KARDELJ. KOZJE SE JE PO 25 LET!H Z MLADINO IZ VSE SLOVENIJE NEKATERI SO KOZJANSKO PRVIČ VIDELI IN DOŽIVELI - POMLADILO. • Že v soboto se je začela zlivati v Kozje reka mladih, ki so prihajali z vozili ali peš po nekdanjih partizanskih poteh. Zvečer, ko bi se naj trg umiril, kot je to običaj dan za dnem, se je v resnici spremenil v eno samo v smehu, pesmi in mladosti razigrano družbo, ki se je pre- livala od Podbrega, kjer so stali šotori pa do bistrega Grabnka, kjer je bila svečanost ob od- kritju spominske plošče. Veselje, rajanje in pe- sem ni utihnila do svita, ko so v Kozje začeli še množičneje prihajati mladi iz vse Slovenije, številni avtobusi, avtomobili in dva posebna vlaka sta pripeljala mladine, da Kozjansko tega ne pomni. Tako je po 25 letih Kozje in Kozjansko zopet postalo naše, to tembolj, ker večina mla- dih do nedelje Kozjancev in Kozjanske ni pozna- la. Po burnem pozdravu tovariša Kardelja in njegovega govora, po pesmi, ki se je razlivala iz stotin grl 18 pevskih zborov, po plesih števil- nih folklornih skupin se je Kozje spremenilo v eno samo množico vesele in srečne mladosti. že vse dopoldne se je na slavnostnni prostor pred os- novno šolo v Kozjem začela zbirati mladina. Malo pred za- četkonj svečanosti so pred slavnostno tribuno prikoraka- li pripadniki teritoriabie eno- te, za njimi i)a zastavonoše s praiM)ri mladinskih aktivov iz mest in vasi, taborniških od- redov, počitničarji, organiza- cij ljudske tehnike in Rdeče- ga križa, društev Partizan, mladih gasilcev ter prapori nekdanjih partizanskih enot. ,>Ied koračnicami, ki jih je igrala godba na pihala rudar- skega šolskega centra iz Vele- nja, so na tribuno prišli čast- ni gostje slovenske nilatline. Med njinii so bili poleg El>- VARUA lv.VKDEI .IA še pred- sednik republiške skupščine in pokrovitelj proslave SER- GEJ KRIGHER, predsednik IS SRS STANE KAVCIC. predsednik republiške konfe- rence SZDL JANEZ VIPOT- NIK, predsednik sindikatov TONE KROPUŠEK, predsed- nik zveze borcrv NOV JAN- KO RUIK>I.[, FRANC LE- SKOSEK, članica sveta naro- dov LIDIJA .^^ENTJIJRC, gene- ral polkovnik FRANC ItKiLA- JEN, sekretar sekretariata CK ZKS inž. ANDREJ MA- RING, predsednik mladine Ju- goslavije JANEZ KOCJANČI^; ter nešteto drugih predstavni- kov .javnega in kulturnega živ- ljenja iz Slovenije in Hrva- ške. (Dalje na 6. strani) je, 17. septembra 1969 — številka 37 — Leto XXIII — Cena 60 par ini mladini iz vse Slovenije In sosednje Hrvatske, predvojnim komu- fom in skojevcem, borcem in aktivistom Kozjanskega je v nedeljo Kozjem govoril član sveta federacije Edvard Kardelj. Njegov govor je ično odjeknil, zlasti pa njegove misli o težavah znotraj držav, ki gradijo ializem, o različnih vzrokih, ki pogojujejo tudi nasprotja znotraj sociali- fiega sveta. Posebej pa je tovariš Kardelj govoril mladini, ki zdaj topa v življenje in ki bo za svoje delo odgovorna, kot sedanja genera- la, tudi prihajajočim rodovom. Po svečanosti je objektiv tovariša Edvarda srdelja ujel v taboru med starimi revolucionarji in borci. (Foto. J. SEVER) FRANCEK FRAKELJ J^ej duS! Ta Je pa dobra, da so si Šentjurski mladinci privoščili vodstvo Jej, jej, je hudo, Če se nekje tega spomnijo, drugje so pa kar tiho. GONDOLA NA GOLTE ZA JAVNOST Po pripovedovanju oči- vidcev smo zvedeli, da je bila v nedeljo gondola iz 2ekovca na Golte že od- prta za javnost. Baje bi moral izvajalec del napra- ve predati investitorju že v petek, pa je bila višja sila nasprotna — ni bilo električnega toka. Tako je bila primopredaja objekta v soboto, v nedeljo pa so se z gondolo že vozili tu- risti. Turistična rdkreacijski, predvsem pa smučarski kompleks G(^t je priprav- ljen. Tisti, ki so se že lani veselili brezmejnih snežnih planjav, bodo pri- šli na svoj račtm letos. Morda v kratkem po- skrbimo za natančnejši opis te velike pridobitve, ker tega ob otvoritvi ni- smo mogU. storiti, saj za otvoritveni ceremonial ni- smo bili obveščeni,, niti vabljeni. VREME DO 28. SEPTEMBRA OD 18. SEPTEMBRA V glavnem bo pretež- no le po vreme. Dr. V.M. ODTRGALO JE MOTOR Voznik osebnega avto- mobila IVAN DOLAR je vozil iz Polzele proti Do- berteši vasi ter pred ostrim ovinkom v Ločici zai)eljal skrajno desno na travo ter se zaletel v dre- vo, Trčenje je bilo tako silovito, da je pri avto- mobilu odtrgalo eno pred- njih koles ter stroj, ki je padel na tla. šiiode je za 6000 dinarjev. TOVORNJAK V LOKOMOTIVO strojevodja IVAN URA- TNIK, 41, iz Celja je vodil vlaik s praznimi vagoni iz Laškega proti Rečici. Po oesti iz Rečice je pripeljal s tovornim avtomobilom STANE GROBELŠEK, 32, iz Orle vasi ter zapeljal na nezavarovan železaiiški prehod, ne da bi se pre- pričal, če prihaja vlak. Pri trčenju lokomotive in to- vornjaka je nastala škoda 9000 dinarjev. NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE Vosnik motornega kole- sa VILIJEM KREUCH, 33, iz štor je voail proti Ce- lju, ko sta nenadoma tik pred njim predala cesto ANA VORINA, 61, iz Celja in JERNEJ VREČKO s Kalobja. Motorist je za- del Vorinovo ter jo zibil po cesti, sam i>a zsavozil na travnik in padel. Dobdl je lažje poškodbe, med- tOTi ko so Vorinovo odpe- ljali v boUiišnioo zaradi težjih poškodb. ZALETEL SE JE V KAMEN Iz Celja je proti štoram vozil motorist JURIJ KO- ROŠEC, 34, iz Tmovelj tei zaradi neprimerne hitrosti zavozil na neutrjeno ban- kino, zadel v ležeči obcest- ni kamen in padel. Poško- doval si je glavo in vrat. Lažje poškodbe je dobil tudi njegov sopotnik JO- ŽE LAUBIC, 21, iz Lu- tarja. BOČNO TRČENJE Voznik osebnega avto- mobila IVAN IVANCie, 38, iz Celja je voesil po cesti I, reda v Žalcu ter pri pokopališču nameraval zaviti v levo. Viključal je smerokaz, tedaj pa je za njim prii>eljal z osebnim avtoonobilom DRAGO ŠU- HELJ, 41, iz Celja, ki je prehiteval neznanega voz- nika in tako spregledal, da Ivančič zavija. Pri bočnem trčenju je nastala škoda 6000 dinarjev. OPAZIL JU JE PREPOZNO Mopedist MIRKO BU- RIČ, 23, iz Kamenika je vozil iz Teharja proti Sto- ram ter se v bližini osnov- ne šole štore srečaval z osebnim avtomobilom. Za- senčil je dolgo luč in ko jo je ponovno pridal je na kratki razdalji pred se- boj zagledal pešca JOŽE- TA, 56, in SREČKA SPO- LOVNAKA, 29, oba iz Pla- ninske vasi, ki sta hodila po desni strani ceste. Pri trčenju je dobil Jože Spo- lovnak pretres možganov, mop>edist pa lažje poškod- be. DEKLICA PADLA S KOLESOM Iz Verpet proti Celju se je peljala s kolesom »Po- ny« IRENA BOŽIČ, 10, ter padla po cesti, ker se ji je majalo krmilo. Dobila je pretres možganov. ZADEL KOLESARJA Koleear IVO OZEBEK, 38, iz Prebolda je stal na cesti I. roda v Sentruper- tu, dva metra od roba ce- ste. Za njim je v kolona pripeljal z osebnim avto- ■nobilom dr. FRANC STOL- PA, 37, iz Celja ter ga za. del zaradi vozil, ki so pri- hajala nasproti. Kolesar je padel po globokem nasipu in obležal nezavesten. TRČIL V PROMET- NI ZNAK Motorist PAVEL DEŽE- LAK, 23, iz Plazovja je vozil iz Hrastnika proti šmarje- ti ter v Klenovem zapeljal na bankino in trčil v drog prometnega znaka. Dobil je težke telesne poškodbe, medtem, ko je bil njegov sopotnik LUDVIK VOGA iz šmihela nad Laškim le laže poškodovan. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Proti Velenju je vozil notorist MIRKO OCVIRK, 33, iz Velenja, ko je v Družmirju na križišču s stransko cesto izsiljeval prednost vozaiik osebnega avtomobila MARJAN ŽIT- KO, 31, iz Ljubljane. Pri trčenju si je motoristov sopotnik DANILO MO- HORKO, 35, iz Velenja zlo- mil nogo. Na pot je šel bleščeč in lep. Ostalo je tole! Zakaj? Mnogo je vzrokov, vendar takšnih, da se jim lahko izognemo. KOMENTIRAMO NESREČO PISE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL označbe na vozliščih s Označfbe na voaiščih so za promet zelo pomembne, pred- , vsem v naseljih-mestih. Z nji- mi je označena sredina vozi- šča (prekinjena in nepreki- njena črta), prehodi za pešce, parkirni prostori, razvrstitve- ni pasovi aa dovoljene smeri vožnje, stop črte, robovne površine ob voziščih in povr- šine, po katerih se ne sme voziti. Te označbe opozarja- jo voznike na lažjo orienta- cijo in hitrejšo vožnjo skocd mesta. Z oanaöbami so vidna tudi križišča v mestih, kjer zanje ni drugih prometnih znakov. 10. septembra je vozil ie Celja proti Hudinji voznik osebnega avtomobila CE - 245-76 dr. Herbert Janez Ko- šič, 25, iz Celja, Na križišču Mariborske ceste in Ulice Frankolovskih žrtev je name- raval zaviti v levo; ustavil se je na sredini vozišča, kot to določajo prometna pravila. Za njim je pripeljal voznik oseb- nega avtomobila LJ - 486-56 Marjan Starman, 36, iz Trbo- velj. Voznik Starman je na križišču, kjer prometne oe- načbe niso vidne, prehiteval nek osebni avtomobil, pri tem je zapeljal na sredino vozišča in se približal križišču. Voz- nik Starman bi moral dr. Košiča prehiteti po desni kar je glede na širino križi- šča tudi mogoče. Pričel je zavirati. Zavorna pot je bila dolga 22 metrov, vendar je s tako silo zadel v voznika Košiča, da je le-tega porinil še 29 metrov naprej. Oba sta obstala na sredini vožišča. Pri nesreči ni bilo telesnih jk)- škodlb, materialna škoda pa je ocenjena na okoli 1.000 di- narjev. Prometne oanačbe bi mo- rale biti bolj vidne, ker bi bilo križišče manj nevarno, posetono za voznike, ki zavi- jajo v levo. Slavko Zupane, 18, Liboje, pri delu si je poškodoval des- no roko: Leopold Kerner, 20, Zlatače pri Vojniku, pri delu si je poškodoval di^o nogo; Jože Doblšek, 21, Braslovče, pri delu sd je poškodoval le- vo koleno; Avgust Pimat, 33, Konovo pri Velenju, premog mu je p>oškodoval levo nogo; Ferid Medai>ovič, 33, Laško, delovna nesreča, eksplodiral je zaboj in mu poškodoval levo kračo; Karel Trobiiia, 26, Preloge pri Velenju, v jami £7i je poškodoval desno roko; Sil- va Šribar, 21, Ostrožno, pri delu se je vrezala v levo kra- čo; Ferid Akmadič, 36. Rako- vica pri Beogradu, pri delu mu je dvigalo poškodovalo le- vo roko; Jurij Majcenič, 41, Mali Tabor pri Humu ob Sot- li, pri delu se je zbodel v desno petnico; Slavko Zu- pane, 18, Liboje, pri delu ga je voziček stisnil za desno to- ko; Mek» Maco, 22, Celje, v službi je padel in si poško- doval desno zapestje; .Io.sip Točko, 29, Trnovlje pri Celju, železo mu je poškodovalo pr- ste desne noge; Avgust Žerak, 31, Rogatec, na cirkularki si je poškodoval levo roko; Zlat- ko Storjak, 19, Velenje, pri delu si je poškodoval desno roko; Ivan Budjinski, 23, Ša- lek pri Velenju, železo mu je pri delu poškodovalo desno podleht; Anton Ribar, 33, Pol- zela, pri delu se je poškodo- val po glavi; Frideiik Lojen, 25, čret, pri delu mu je stis- nilo prste leve roke; Marjan Kelhar, 21, Zabukovica, s kla- divom se je poškodoval po prstu desne roke; Štefan Na- veršnik, 22, Celje, s pločevino se je poškodoval po levem stopalu; Stane Hriberšek, 49, Ravne nad Šoštanjem, pri de- lu ga je stisnilo za levo roko; Miha Bukovšek, 40, Velenje, pri delu si je poškodoval de- sno roko; Peter Smole, 19, Ve- lenje, pri delu sd je poškodo- val levo stran čela; Maks Mo. taln, 42, Velenje, v rudniku si je poškodoval desni gle- ženj; Milan Gobec, 18, Celje, reklanmi pano mu je poško- doval levi kolk; Ivan Podko- bovšek, 38, Suhadol—Loče pri Poljčanah, transportni voziček mu je poškodoval levo nogo. CELJE Poročilo se je 11 parov. HRASTNIK Antun I^vačič, nabiralec stekla, Hrastnik in Jožica šopar, delavka, Krnice. MOZIRJE Stanislav štiglic, 30, ing. strojništva, Mozirje in Ma- rija Verbuč, 20, natakarica, šmihel. SLOVENSKE KONJICE Viktor Bukovnik, 21, Loče in Elizabeta Podhraški, 18, Dol pri Šmarju; Anton Go- lob, 23, Vojnik in Marija Ko- nec, 24, Lipoglav; Ivan Oze. bek, 28, Celje in Vera Slap- nik, 23, SI. Konjice ter Franc Vidali, 31, Sojek in Kristina Ramšak, 27, Tolsti vrh. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Gaberšek, 55, uiX)ko- jenec in Marija Cene, 61, gospodinja, oba iz Kranjči- ce. ŽALEC Ladislav štancar, 46, Lo- ka pri žusmu in Gabrijela šket, 26, Celje. CEIJE Rodilo se je 2T dečkov in 17 deklic RADE^;E 1 deček SLOVENSKE KONJICE 1 deklica ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček ŠMARJE PRI JELŠAH 2 deklici 2 dečka in ena deklica CKIJIP: Ahmett Beriš», 2 mese- ca, Stenica, Rozalija Kuko- vič, 49, Straža; Janez Potisk, 69, Spodnje Preloge; Janez Kotar, 72, Vransko; Anton Škoselnd kovaški pomočnik Rudolf Kovač za dve uri izboljšal sve- tovni rekord v igranju na brač. Pred posebno komi- sdjo je igral na borač od 28. junija do 2. julija ne- prestano 107 ur v kavami Evropa v Celju in taJco postal svojevrstni svetov- ni rekorder. Dovoldl sd je vmes le 5 minut odmora za zavžitje hrane. Igral je na izposojen instru- ment. Leta 1934 in 1935 je bU odobren od ministra gra- denj in kraljeve banske uprave proračun stroškov za regulacijo Ložnice v zaiesku 1,003.334,73 din. ZGOD. ARHIV OBSOJENI SADkv JOVAN JANIClJEVic T KO BRATIC IN uÜhS VELIC SO BH.1 Oß> NI ZA POSU.STV0 I.ET str(k;e(;a /3: OBČANI ZADOVOIJIV, 3 ZNIlO. Pred tedni smo por-, gnusnem zločinu trojic^^ dih ljudi, ki so na ve^e"" julija med 22. in 23 n/^ pešpoti počakali in ria^ dekle, ki se je vračalo ^ la in ji storili silo. Ta ^ dek je močno razburip nost, to tembolj, ker jg'' dobnih gnusnih zločinov ' več na celjskem območj^j) radi raznih napadalcev parjev, tatov in posiljevaJ je veliko žensk v strah^^ jih izven doma doleti no^' Omenjenega dne so Jq. Janičijevič, star 32 let, ^ čen, oče enega otroka' slen in z;ačasno bivajoč H lju, Slavko Bratič, star 2i' prav tako začasno bivajoj' Celju, Ljubisav Velič 5. 19 let in Bojan Arsenijg^ vsi doma iz Velike Kaj; nice in zaposleni pri gra^j nem podjetju Ingrad, staj joč v samsJcem naselju t« podjetja na Dolgem m po končanem delu pomae prepeljati opeko uslužb« njihoveg? bifeja v šmaj Tam so dobili nekaj jaljo nika, po vrnitvi pa so sm v gostilno Culk ter nadal vali s pitjem piva. Malopi 22. uro so se odpravili ( mov na Dolgo polje. Ker imel Bratič kolo se je Ijal naprej, ostali pa so fa nili domov peš. Toda še jm stanovanjem se je Bratič 5 nadoma vrnil in velel Arsa jeviou naj gre sam rapi ker se mora on z ostali nekaj pomearibnega dogovoi ti. Ko je mladenič odšel onima zaupal, da je med pi jo videl ob cesti dva, ki s se ljubimkala, in da bi M lepo, če bi jih oni napaž Moškega bi pretepli, den pa posilili. Toda med razg vorom je prišlo do nesjgla ja, saj so se početja ^oa ker so misili, da je laii mošiki oborožen. Medtem !l ljubimca verjetno začutila a ■v-amost in odšla. To pa ri boriteže ni ohladilo, temvi so sklenili, da raje kje nas mem počakajo osamlja žensko in jo napadejo, (to ji storili silo. Kolo so pusti na Dolgem polju ob baral sami pa odšli naprej p« Lokrovcu. Na peš.poti so razdelili in v dveh zased čakali na žrtve. Kmalu zate se je po poti pripeljala s lesom ženska. Dva sta jo P skušala ustaviti in ujeti, t< dar je njej uspelo pobega čeprav sta napadalca st< la za njo. Le nekaj minuti tem je po poti prišlo d^ ki se je vračalo z dela. S se ji je pokvarilo kolo, je ^ rala domov peš. Ko je pr» po poti domov je sicer rid slišala pred sabo, da je i" do tekel za kolesom vei^ ni vedela za kaj gre. Pri ^ čanju z moškima pa sta ta nenadoma napadla. To s bila Bratič in Janičijevič' jo pod grožnjami, če b;' čela A^iti, držeč za ußtaj vrat zvlekla približno 70 ' trov od poti do neke^J movja. Tam jo je Janiči^ vrgel po tleh, ji strgal ko in ji storil silo. Za J pa še Bratič in Velič, na« sta Janičijevič in Brati«^ Me še enkrat oskrunila' , tem gnusnem zločinu sO pustidi ob peš poti t^ priporočili, naj doma P"^ da je delala čez normo. Vsi trije so dejanje ? znali in ga seveda lovali. To je že stara V^. Toda sodnik senata, ki vodil okrožni sodnik , slav Tanko te skesanos^ upošteval in obsodil viča ter Bratiča ra 5 le* j gega zapora, Veliča leta strogega zapora. V®^ je pa bodo morali pla^' o di 9.000 novih dinarje'^ škodnine. I HRIBOVŠEK O. LETNIK jjji teden je slavil svo- J„ico dr. Avgust Hri- gef protituberkuloz- Lpan/erja v Celju, ^vgust Hribovšek, ki .like za organi, in sodobno preventiv- Ijvnost na širšem celj- „bmočju, je bil rojen v Motniku pri Kam- promo viral pa je na Ljjii medicinski fakul- služboval v ipski porodnišnici, nato ipvinski bolnišnici v j 'Soboti in zatem v ^ bolnišnici v Maribo- pj okupacijo je bil iz- ^a Hrvatsko, po osvo- i pa se je vrnil v Slo- 1945 so ga imenovali i» pljučnega oddelka g bolnišnice v Celju in ^ protituberkuloznega Iverja. Vodil je tudi di- „ v Celju, zdravnik ftiziolog je Hribovšek ob pomanj- rentgenski tehniki od- vedno nove bolnike te. BŠirjene bolezni in jim jčal pravočasno zdrav- vodll številne fluoro- [e akcije, organiziral jtveno propagando in etno delo med ljudmi lapisal je vrsto razprav »nju TBC na celjskem (ju in aktivno sodelo- » najrazličnejši]! stro- fe sestankih in kongre- njesovem jubileju tudi čestitke z željami za ino in plodno delo tudi Jiodnje! POT BREZ VRNITVE ■sob:t» se je odpravil ^nino m!ad ljubitelj i, Janez Resnik polnih Ö«v za bodočnost živ- te. Med skalnimi ste- K ga je zajela — bor- |iivl,jenje s smrtjo. Ni jteč med nami in med llovo družino, jijfgov dom je posut Mnljo ter cvetjem. V tauiji jesenski megli, Bo kapljajo kapljice Se "ežih cvetlic in vencev. K je plemenit tovariš, Wi smo ga sUi pošast- l^rt ga je iztrgala od kolektiva kot dija- ' IV. razreda »SRTS« Ne, vestnega člana ^skega društva Vele- li je v naših srcih spominu. Vsem teovim sorodnikom, glo- sožalje od nas, ki •• ga imeli radi. ROK LESKOVŠEK Rj^c; — Velenje Pačilo za hoparja !jjjAN SVET S I'OLZE- [•^scxien na eno le- ij^ tri MESECE ZA- j^odjiiltu smo že poroča- ^ dizelskem strašilu«, ki fr urah predvsem ^^ Prvega v mesecu pre- Upokojence in jih iz ij , 'ia-Padal ter oropal. ^Je moral stopiti pred vsekakor IjJ^o »hraber«, kot pod ^ teme. Zaradi teh ro- napadov so občani ti ® in okolice predvsem d jarejši v strahu zapu- »^move. ii . ^ je Florjana Sve- I t)il sicer zaposlen ^^mehanik pri SIP v bremenila za štiri kaaaiiiva dejanja. Najprej za to, ker je v bližini želecjniške ga prelaza med Šempetronr in Polaelo napadel upokojen ca, zatem zaradi napada m upokojenca pri križišču m Polzeli in pa zaradi napad« na staröka, ki sicer ni ime: denarja pri sebi in se je na padalca rešil z izgovorom da gre po denar, četrtič j€ bil Svet v akciji zopet na Polzeli. Kot smo že pisali je Svet čakal svoje žrtve, ko sc večidel prihajali iz raznih go- stišč. Pri tem je starcem po- bral manjše vsote denarja, ki jim je pač, ker so bili pravi- loma upokojenci, ostajal od bornih pokojnin. Sodni senat Okrožnega so dišča v Celju, senatu je pred- sedoval sodnik Vekoslav Tan- ko, je prvi dve kaznivi deja- nji prekvalificiral tako, da je obtožibo ropa spremenil v tatvino. Pri olajševalnih oko- liščinah je upošteval storilče- vo mladost, saj je star ko- maj 23 let ter njegovo dose- danjo čisto preteklost in mu kljub vsemu izrekel milo ka- zen, leto dni in tri mesece zapora. —aj TENIŠKO IGRIŠČE, KOTALKALIŠČE Igralci tenisa in kotalkar- ji lahko obiščejo celjski mestni park in preživijo ne- kaj lepih ur pri prijetni re- kreaciji. Kotalkališče in te- niško igrišče sta odprta vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 20. ure. Ob ne- deljah sta za množično re- kreacijo odprta od 8. do 12. ure. LIKOVNI SALON V CELJU Nestor celjskega pododbo- ra DLUS Vladimir Stoviček razstavlja "od 5. oktobra do 26. oktobra v celjskem likov- nem salonu svoje m.'>deiar- ske in kiparske stvaritve. PLANINSKI DOMOVI Planinski domovi še ved- no polnoštevilno sprejemajo goste. Izletniki tako lahko obiščejo planinske domove in koče v Logarski dolini, na Korišici, Okre&lju, gori Oljki, Svetini, Mozirski pla- nini, Celjsko kočo. Odprta pa so tudi izletišča Stari grad in na Griöku v Celju, BeLlevue v Rogaški Slatini in drugod. Poleg naštetih pa je še veliko krajev, ki so prav primerni za izlet. Mar- sikje bodo goste postregli s krajevnimi specialitetami, za pivce pa je itak povsod po- skrbljeno. KOPALNI BAZENI v tem letnem času in takš- nem vremenu je za kopa- nje primernejši pokrit^ta- zen. Kopalci lahko obiščejo Dobrno in Laško ter se sko- pajo v pokritih bazenih s termalno vodo. ljudje, ki jih nizka temperatura ne mo- ti, pa se lahko kopajo tudi v odprtem baaeou na Fran- kolovem, v katerem ima vo- da stalno temperaturo 19 sto- pinj celzija. Po poljih in vrtovih okrog Celja dozorevajo pridelki in t-o se pozna tudi na celjski tržnici. Dovolj je namreč sa- dja in zelenjave, manj pa mlečnih izdelkov in jajčk. Ta so zato precej draga, pro- dajajo jih namreč po 0,7 do 0,8 din. Pričela se je tudi sezona vkuhavanja za ozimnico in prodajalci so zelo zadovolj- ni. Svoje blago prodajo hi- tro in brez težav, ker je po- vpraševanje precej večje. Za- to tudi cene ostajajo na da sedanji višiini. Tako je gxo adje po 2,5 do 3 din, breskve po 2 do 3 din, jabolk je zelo veliko In so po 1 do 1,5 din, hruške so po 1 do 1,S din, slive pa po 1,2 din. Tudi zelenjava se ni dosti poceni- la in prodajajo krompir po 1 dinar, fižol v stročju po 3 din, solato po 4 din, glavna- to zelje pa po dinar za kilo- gram. Paradižaiika je skoraj premalo in je slabe kvalite- te, prodajajo pa ga p>o 2,5 do 3,5 din. Papriko prodajajo večinoma prodajalci iz juž- nih republik, cena pa se gib- lje okrog 2,5 din. Dovolj pa je na tržnici tudi predmetov, ki ne sodi- jo v živila. Vedno je dosti prodajalcev suhe robe, ki- častih izdelkov iz plastične mase, čipk, obutve, pred- vsem copat ter prodajalcev oblačil. Obiskovalec tržnice pa lahko kupi tudi lončene äidelke, perutnino, imitacijo sadja in podobno. Pereč je problem tržnega prostora in parkirišča. Trž- nica je premajhna, parkirne- ga prostora pa sploh ni. Ta- ko se večkrat zgodi, da sto- jijo avtomobili kar med stoj- t-» i#»Q rvi i izleti - potovanja Kljub temu, da je glavna turistična sezona za nami, sezona izletov še ni minila. Tako organ^izira Avtobusno podjetje Izletnik v drugem delu septembra in v okto- bru celo vrsto izletov. Zani- mivo je to, da Ljudje zelo ra- di potujejo v organiziranih skupinah in tako kaj kmalu rezervirajo vsa prosta mesta. Vsi, ki žele potovati v razne kraje v domovini in tujini, morajo torej z rezervacija- mi kar pohiteti. Potovali pa bodo lahko v tele kraje: 17.9. tridnevni izlet v E*ra- go, cena izleta 350 din 22.9 sedemdnevni izlet v Carigrad in Malo Azijo, ce- na 1490 din 26.9. desetdnevni izlet na Dimaj, Prago, Bratislavo in Budimpešto. Cena potovanja je 1320 din 26. 9. tridnevni izlet v Mün- chen na Oktoberfest, cena 400 din 27. 9. tridnevni izlet v Mün- chen na Oktoberfest, cena 400 din Od 27. septembra do 5. oktobra bodo vsak dan vo- zili na sejem v Grazu. Cena tega izleta je 50 din 4.10. tridnevni izlet Graz — Grossglockner — Cortina d'Ampezzo cena izleta je 320 din 11.10. tridnevni izlet v Do- lomite cena je 350 din 22.10. dvodnevni izlet z le- talom v München, cena je 215 din Če pa bodo ugotovili, da se bodo ljudje posebno zani- mali za potovanje v kakšen kraj, ki ga zdaj še nimajo v načrtu, bodo organizirali tu- di potovanje pK) željah svo- jih strank. Poskušali bodo čimbolje ustreči izletnikom, ki bodo potovali v njihovi oreanizaoiil. število gostov 7 celjskih hotelih počasi, a vztrajno pa- da. Posebno tujih gostov je vedno manj, spreminja pa se tudi struktura gostov. Prej so bili večinoma turi- sti, zdaj pa je vedno več po- slovnih ljudi, ki jih opravki pripeljejo v naše mesto in hotele. Seveda pa je nekaj tu- di gostov, ki jih pošiljajo tu- je potovalne agencije, V pre- teklem tednu ni bilo v Ce- lju kakšnih posebnih skupin tujih go.stov, napovedane p« so za drugi dol septembra. Tako pride 17.9. 31 gostov v Celeio, ki jüi je poslala agen- cija Jugoturs iz Frankfur- ta, isti dan bo v Celju tudi 25 gostov iz Zagreba, ki po- tujejo v organizaciji General- turista, 20. septembra pa bo v Celei prenočilo 90 udeležen- cev kongresa slepih v Celju. Predstavniki avstrijske zveze slepih pa bodo dopotovali v Celje že 19. septembra. V preteklem tednu je bilo v Celei 292 tujih in 359 do- mačih gostov. Zasedenih ima- jo približno 75 odstotkov po- stelj. Hotel E)vropa je zaseden .še bolj kar 95—100 odstot- kov. 11. septembra so gosti- li skupino gostov iz Oljarne Makarska, drugih skupin pa niso imeli. Zanimivo pa je, da je domačih gostov približ- no petkrat več kot tajin. V dnevih od 8.9. do 12.9. .so imeli 71 tujih in 314 doma čih gostov. V obeh hotelih pričakuje- jo, da se bo obisk močno I>ovečai v času Obrtnega sej- ma v Celju. Vsem gostom bodo skusaU postreči p>o svo- jih najboljših močeh. UNION: 17. — 18. sept. amer. barv- ni silm »Pustolovec iz Texa- sa«; 19. — 23. sept. amer. bar- vni film »Bandoliero«; 24. — 29. sept. amer. bar- vni film »Tarzan in deček iz džungle«. METRPOL: 17. sept.: francoski barvni film »Prva izkušnja«; 18. do 21. sept.; ameriško- italijanski barvni fUm »Ne- prekosljivi«; 22. — 25. sept.: ital. barvni film »Gangster>i v Milanu«; DOM: 17. — 21. sept.: ameriški barvni film »F kakor Flint«; 22. — 24. sept. itaJ. barvni film »Vojna vohunov«; DOÖRNA 21. in 22. sept. italijanski barvni film »Gangsterji v Milanu«. Predstave so v kinu Uni- on vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v kinu Metropol ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. in 20. uri. novosti S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Lutz E. H. G.: Zlatne -nike kirurga. Zagreb 1968. S. 32767. Šunjie M.: Dalmacija u XV stolječu. Sarajevo 1967. S. 3276«. Poslovna udruženja Jugo- slavije. Beograd 1967. S, 32750. Walker C. R., A. G. Wal- ker: Moderna tehnologija i oivüizacija. Zagreb 1968. S. 32751. Soštarič — Pisačič K.: Travnjačka flora i njena po- Ijoprivredna vrednost. Zag- greb 19G8. S. 32752. čerič S.: Muslimani srp- skohrvatskog jezika. Saraje- vo 1968. S. 32755. Beograd u devetnaestom veku. Beograd 1967. S, 32761. Filipovič M.: Lenjin. Mo- nografija njegove misli. Sa- rajevo 1968. S. 32762. Nikolič N.: Taborišče smr- ti Jesenovac. V Ljubljani 1969. S. 32765. TRNOVELJČANI OŽIVLJAJO LIMBERG Preteklo soboto so letno gledališče Limberg v Gri- žah spet osvetlili reflek- torji, na prizorišču pa je zaživela »povest davnih dedov«. Prosvetno društvo Zarja iz Trbovelj je nam- reč v Grižah gostovalo s Finžgarjevim delom Pod svobodnim soncem. Letno gledališče Limberg je tako spet oživelo. Do sedaj je namreč kljub izredno lepi okolici služilo bolj za ga- silske veselice in vinske trgatve, kar je daleč od pravega kulturnega name- na gledališča. Za tako ure- jen gledališki prostor je tudi mnogo premalo, če enkrat v poletni sezoni gostuje celjsko gledališče ali skupina iz Trbovelj. Prav lahko bi postalo kul- turno središče komaj dva kilometra oddaljene »sa- vinjske metropole«, toliko opevane, a tako potrebne kakšne kulturne sapice. Ena tukajšnjih organizacij bi morala prevzeti skrb zsa sestavo repertoarja in organizacijo gostovanj slo- venskih gledališč. Tako bi dramska aktivnost v Gri- žah kaj hitro oživela. Tmoveljčani vsako leto gostujejo v Grižah z no- vim delom, za kar ima največ zaslug režiser Šte- fan žviželj. Kot je sam povedal, njegovo delo ni lahko, ker mora vsako le- to uvajati v odrsko umet- nost nove igralce. Sadovi trdega dela so bili letos zelo opazni, posebno v igri inž. Piliha-Radovana, Jel- ke Teodorovič — Teodore in Milana Ramšaka — Iz- toka. Upajmo, da nas bodo igralci iz Tmovelj prihod- nje leto spet obiskali in da ne bodo le oni oživljali letno gledališče Limberg. Niko Jež, Zabukovica 15, p. Griža pri Celju TUDI MS SMO JIM POMAGALI v štev. 35 Novega ted- nika ste v Mali anketi pisali tudi o obiralcih, ki so obirali hmelj, pri me- ni. Prosim, če objavite še moj prispevek. Obiralci so se potožili zaradi slabega vremena, dajatev za hrano itd. Ena- ke in še večje probleme ima ob slabem vremenu tudi hmeljar, ki ne more v pravem času obrati vse- ga hmelja. Tako smo tu- di zasebniki dali v dneh, ko ni bdlo zaradi slabega vremena možno obirati hmelj, hrano zastonj. Na- rezaJi smo hmelj, da so ga obiralci lahko obirali pod kozolcem. Zavedamo se, da je obiranje po dež- ju in st.anj.8 v blatni zem- lji škodljivo za zdravje. Obiralcem smo dali vsak dan petkrat hrano, ki jo je bilo vedno do- volj. Tudi pijača je bila vedno na razpolago v kle- ti. Vsi so bili zadovoljni in so po svojih močeh hi- teli obirati hmelj, da bi rešili »zlato rožo«. Pri nekaterih zasebnikih so morali obiralci odšteti za hrano po štiri »škafe«, pri nas pa samo tri. Sa} razumete, da prenočišče in hrano ni nikjer mogo- če dobiti 2a 3,60 din dnevno. Franc Stakne, Zg. Gorče 11, Braslovče NEPRAVILNA ' REGiVSTRACIJA Zaradi nepravilne registracije igralca Elektre Marinca so celjski košarkarji vložili protest, l^ek- movalna komisija pri KZS je protest upoštevala in t^kmo registrirala z 20:0 za Celje. ZA KOS PREKRATKI — Novo tekmo v okvi- ru republiške lige so Celjani odigrali na Jeseni, cah in tesno izgubili proti tamkaj-šnji ekipi s 62:60. Največ košev za goste sta dosegla Z. Sa^a- din 19 in T. Sagadin 14. JESENICE : CEUE 62:60 Košarkarji Celja so v 16. kolu prvenstvenega tekmovanja nastopili na Jesenicah. Čeprav so vso tekmo vodili, so dvoboj zaradi nepazljivosti Izgubili v zadnjih sekundah. Najboljši pri Celju so bih: Zmago in Tone Sagadin, Tomašič, Ce- pin in Novak. CELJE : VRHNIKA 81:72 V 17. kolu pa so Celjani doma gostili ekipo Vrhnike, ki je trenutno na prvem mestu lestvi- ce. Domačini so tudi na tej tekmi dokazali, da so na lastnem igrišču nepremagljivi nasprotnik, saj so po odlični igri premagali tekmece z de- lestvici. Po sedemnajstem kolu so Celjani na odlič- nem tretjem mestu. Vse kaže, da bodo to me- sto zadržali do konca tekmovanja. 2ALEC : RUDAR 77:54 V enajstem kolu druge republiške lige so 2al- čani v derbi tekmi visoko premagali velenjskega Rudarja in se tako povzpeli na šesto mesto na vetimi točkami razlike. VISOKA ZMAGA NAD POLETOM V pokalni tekmi so člani zvezne lige Celje doma premagali Polet iz Murske Sobote s 25:4. Kljub temu, da so Celjani nastopili brez Korena in Safariča so u£peli visoko premagati goste, ki niso bili možni nuditi večjega odpora razigra- nim domačinom. CELJE-KLADIVAR SPET PRAZNIH ROK v tretjem kolu prvenstvenega tekmovanja ▼ slovenski nogometni ligi so mladi igralci Celja — Kladivarja spet ostali praznih rok. Tokrat so v Izoli izgubili proti istoimenovani ekipi z viso- kim rezultatom 4:0 (1:0). Trenutno zasedajo na lestvici deveto mesto z dvema točkama in nega- tivno razliko v golih 2:7. STEKLAR ZAENKRAT NAJBOLJŠI V nadaljevanju nogometnega prvenstva v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so bili doseženi v tretjem kolu sledeči rezultati celjskih predstavnikov: Celulozar — Velenje 2:1, Šmart- no — Peca 0:2, Kovinar — Dokležovje 2:1 in Papirni čar - Steklar 1:5. ZMAGA V PRAGI Celjski kegljači KK Celja so bili te dni gosti kegljaškega kluba TJ »Praga« v Pragi. Odigrali so prijateljski dvoboj v mednarodnem slogu 6 X100 lučajev in po ogorčeni borbi zmagali 2.548:2540 keglji. Najboljša Celjana sta bila Va- novšek 458 in Lube j 4.54 keglji. GLADKA ZMAGA PROTI FUŽINARJU Po spodrsljaju v Mariboru, so celjske odboj- karice v drugem kolu gladko odpravile Fužinar- ja z Raven 3:0 (15:12, 15:2, 15:1). Samo v prvem nizu je uspelo gostom po vodstvu 8:0 za Celje, rezailtat izenačiti na 12 : 12. Pozneje so iigralke Partizana Celje, ki so igrale s pomlajeno ekipo, gladko dobile preostala niza. Boljšo igro so pri- kazale Kokotova, Kolarjeva in Lesjakova. PORAZ V KANALU — moška vrsta Partizana Gaberje se je v drugem kolu p>omerila z vode- čim moštvom na lestvici. Kanalom. Po kvalitet- ni igri so bili boljši domačini in Gaberčani so doživeli poraz 1:3 (6:15, 4:15, 15:13, 6:15). Trenut- no so osmi, v nedeljo pa gostujejo v Kočevju. ZA ZAČETEK ZMAGA Hokejisti na travi gabrskega Partizana so t prvem kolu severne zvezne lige doma premagali odlično ekipo zagrebške Trešnjevke 1:0. Strelec edinega gola je bil Iskrač v 32. minuti. Še dobro leto in tudi dijaki žalske osnovne šole bodo lahko telovadili v novi, moderni telovadnici, ki jol začeli graditi v prvih dneh letošnje jeseni. Do zdaj so bili brez telovadnice in tako je bil pouk telesne vi predvsem v slabem vremenu, otežkočen. V prihodnjih počitnicah pa bodo začeli tudi z adaptacijo šoh poslopja. Posnetek prikazuje igro »Kdo se boji črnega moža« na igrišču ob šoli v prvih jesenskih in šo dneh. (Foto: završnik in rančigaj na balkanskem prvenstvu Na Balkanskem prvenstvu v konjskem športu v Sofiji od 20. do 28. septembra bo- sta v drtžaiviii retpreeentanoi nastopila tudd diva člana KK Celje: Eva Završnik in Vla- do Rančigaj. V vodst\'u eiki- pe je tudi Celjan Herman. KOREN V REPREZENTANCI? Odlično krilo Jure Ko- ren je bil poklican na pri- prave državne A reprezen- tance. S tem smo dobili tudi Celjani v rokometu državnega reprezentanta. Koren je navdušil zvezne- ga kapetana Snoja s svoji- mi zadnjimi igrami. K us- pehu mu iisJcreno čestita- mo in želimo, da bi čim- prej zaigral z državnim grbcwn na prsih. teve ATLETIKA: KLADIVAR PRED OLIMPII Oljski atletski mladinski vrsti Kladivarja sta se v kva- lifikacijskem tekmovanju za moštveno državno in republi. ško prvenstvo različno odre- zali. Mladinci Kladivarja so v soboto v Celju zbrali 17.912 točk in s tem celo povedli v predtekmovanju za naslov dr- žavnega prvaka. V republiš- kem prvenstvu pa so zbrali več točk od Olimpije in ima- jo vse možnosti, da osvojijo ta naslov Zbrali so 11.951 toč- ke, Olimpija 11-717 in Mari- bor 9.383. Zbir točk za moštveno dr- žavno prvenstvo 17.912 pa da. je celjskim tekmovalcem ve- liko možnosti, da v začetku Oktobra v Ljubljani osvojijo celo naslov f>rvaka. V koli- kor bodo Obal, Podpečan, Hladen, Slak, Herman, Skok, Peterka, Boh, Ilovar, Dvoršak in Škoberne potrdiU svoje rezultate. ženska mladinska vrsta Kladivarja je tokrat morala kloniti proti odlični vrsti Ma- ribora. Celjanke so i 13.090 točk in vprašanj* če se bodo plasirale v 1 ni del tekmovanja, ki je v Celju. Nekateri boljši rezuito celjskega mitinga: MÜS CI: 100 m — Dvoršak (A 11,4; 400 m — Obal 1000 m — Ilovar 2:36,5; 2( — Podpečan 5:39,0, I 5:46,3; 110 m ovire — HI 15,6; 4x100 m — Kladivar višina — Peterka 185; dal — Herman 684, Slak kopje — Skok (vsi Kadi 59,63. MLADINKE: 100 l Pavšar 12,9; 60 m - Pi 8,0; krogla — Smole (vse divar) 10,38. ROKOMET: prvič pod reflektorji Tudi drugo srečanje na do- mačem igrišču, tokrat pod reflektorji na Skalni kleti, so celjski rokometaši odločili v svojo korist. Premagali so ni- škega železničarja 15:12 (8:7) v izenačeni igri, ki je nudila gledalcem pravi športni uži- tek. V prvem delu igre so bili gostje boljši in šele v 19 minuti sta Telič in Markovič prvič povedla svoje moštvo. Svojo premoč pa so Celjani realizirali šele v drugem pol- času, ko so povedli 15:10. V zadnjih minutah so ponovno dopustili, da so gostje izsilili častni poraa. Najiboljši igralec v celjskem moštvu je bil tokrat Telič, ki je dosegel tudi 9 zadetkov. Ostale so dosegli: Markovič 2, Koren 1, šafarič 1, Lubej 1, Levstik 1. jk celjani n evropske^ prvenstvi Včeraj se je v Atenal čelo letošnje evropsko stvo za atlete in atlel Na tem največjem teW nju najiboljših atletov s rega kontinenta nas« tudi triäe Celjani. Danes vam jih V^^ Ijamo: 1. Nataša Urbančič,; članica AD Kladivar, ® na rekorderka v metuj ja — 56,78 m; aa olin# Mehiki šesta, letošnja p" nja Balkana. 2. Miro Kocuvan, član AD Kladivar, držam prezentant v štafetah in 4 X 400 metrov. NaJ« rezultat: 100 m - 10,5, ' — 21,5 in 400 m - ^ sorekorder v obeh št^ ki bosta nastopili v A 3. Drago žuntar, čaan Kladivar, treo^ JLA, državni repreze«'' tekih na 5 (13.:58,4) ^ lometrov (!^:51.8). Več reprezentantov ^ ropsikem prvenstvu v ^ bo imela samo beograj®*^ vena 25vezda (6). MLADINA OBUDILA ZASNULO SLAVO KOZJANSKEGA... To, kar je laliko vsak doživel minulo soboto in nedeljo v Kozjem ostane v spominu. To. kar pa so ovekovečili ob- jektivi reporterjev in onih, ki so za sebe zbirali posnetke spominov bo ostalo še mno- go časa tu, pri roki, vsem na pogled. Zato prepuščamo bralcem, da z nami popotu- jejo med nedeljske spomine tako, kot jih je zabeležil apa- rat našega reporterja. V taboru nekdanjih Skojev- cev, aktivistov in borcev s Kozjanskega je po konča- nem svečanem delu bilo po- zdravljanj in stiskanj rok, da je kaj. Od osvoboditve sem v Kozjem ni bilo takšnega mitinga, toliko uglednih go- stov naenkrat pa še celo ne. Na gornji sliki desno član sveta federacije Edvard Kar- delj v pomenku s predvojno komunistko Heleno Borovša- kovo in narodnim herojem Francem Rojškom-Jako. Tisti, ki so prišli že v soboto, največ so bili seveda tabor- niki in mladina iz enot pred- vojaške vzgoje, so morali po- skrbeti za strehe nad glava- mi. V dolini pod Veternikom je v septemberskih dneh že močno sveže. Toda če je člo- vek mlad, če zabrenka kitara in se telesa nagnetejo v ve- nec okoli tabornega ognja, hlad ne more do živega. (Dru- ga slika desno) ... in potem so godci urezali okrogle in poskočne. Plesi- šče iz desk se je zazibalo kot bukve v vetru na bližnjih po- bočjih, kri je zalila mlada lica. In osiveli Skojevci niso zdržali tempa. Oh, ko bi jim bila dana spet ta rosna mla- da leta... (Tretja slika de- sno) V svečanih trenutkih, kakršni so bili v nedeljo v Kozjem, se razlike med generacijami razblinijo kot milni mehurčki. Še to, da možak ne izvablja iz »dvotonerice« bitniške glasbe, marveč poskočne kmečke viže ni motilo sožitja rodov. Mladina z one strani Sotle jo je ubrala za doma- čim godcem. Menda so vesele Zagorce zasrbele pete. Sergej Kraigher, organizator NOV na Kozjanskem, vsaki partizanski hiši znan in dobrodošel gost, predsednik slo- venske skupščme je v Kozjem srečal znancev na pretek. Je stekla beseda o tistih slavnih dneh borbe, se resnobno pomenkujeta o mladini in njeni bodočnosti? Kdo ve. Po- govor je ne glede na očitne razlike v položaju na družbeni lestvici pristen, prijateljski. Kaj bi Kozje, slavno iz partizanskih dni, brez streljanja. V proslavo se je vMJučila tudi vaja teritorialnih vojaških enot. Eni so Kozje branili, drugi so ga s pomočjo heli- kopterjev napadali. Pred tremi desetletji pa je tod okoli šlo preklemano zares. Na gornji sliki štab branilcev opazuje potek bitke. Vse slike J. SEVER POMLAJENO KOZJANSKO (Nadaljevaijje s 1. strani) P« Internacionali, ko so za- stave klonile proti zemlji v čast in sp<.>min vsem mladincem, ki so se žrtvovali za našo stvar- nost, je MITJA GORJUP, pred- sednik predsedstva republiške konference zveze mladine po- zdravil nav2X>če, in po kratkem p in se ni angažirala pri izobra- iranju mladine na vasi. Zato iedsed.stvo ZM v občini trdi, i je s tolikimi družbenimi sred- možno mnogo učinkovitejše Dlitično delovanje in se jim zdi jdno, da vodstvo SZDL ne čuti, I s svojim delom tega ne mo- fjo opravičiti, še posebej če ve- k del teh sredstev porabijo za sebne dohodke, za akcije in stalo aktivnost pa ni predvide- fli sredstev. »Kot predstavniki politične or- ^izacije mladih, ki nam ni vse- no, kako in kdo vodi ter Btnerja politiko v naši občini D kako se trosijo sredstva, za- ievamo od vodstev SZDL jasen ligovor na postavljena vpraša- ija. če pa vodstvo ni sposobno, aj javno odstopi,« zaključujejo poje pismo člani predsedstva, r Pismo je v Setjurju sprožilo iießko govoric in precej razbur- janja, čeprav namen ni bil tak- im. Zato -smo za izjave zapro- sili tri ljudi v občini. ' ACI SVETINA, predsednik skupščine občine: »SZDL je v zadnjih letih res nekoliko zatajila, razen pri vo- litvah, predvsem zaradi nereše- nih kadrovskih problemov. Me- nim, da se bodo stvari uredile s konferenco, ki bo oktobra in bodo na njej izvolili novo vod- stvo. 2al pa so bile med ljudmi tendence za diskreditiranjem SZDL, češ nekdo se je umaknil, odstopil in podobno.« LUDVIK MASTNAK, predsed- nik predsedstva ZMS Šentjur: »Zdi se nam nedosledno, da pismo, ki smo ga napisali tako resno in z željo, da se stvari uredijo, ne obravnavajo, tako kot bi bilo potrebno. Mislim, da smo bili v točkah, ki smo jih pismeno precizirali, dovolj jasni in da bi lahko pričakovali od- govor, veixdar tet?a še do da- nes ni.« Predsednik lO SZDL Šentjur tov. KOZJAN nam ni hotel po- vedati ničesar, češ, da bo rea- giral pozneje. Mladi so povedali svoje, se- daj mnogi pričakujejo, da bo to naredila tudi SZDL. Vsem pa bi bilo žal, če bi se izm^java mnenj sprevrgla v razdor ali prepire med posamezniki, saj gre za več kot za delo enega ali dveh v vodstvu organizacije. Gre za to, da bosta lahko obe organizaciji nemoteno delali in dali svojim članom kar največ. MILAN SENIČAR RAZPRAVA O PREDLOGU ZAKONA O DAVKU ZA PRESE2ENE OSEBNE DOHODKE ZA PRX3GRESIJO IN NAMENSKI PRORAČUN- SKI SKLAD ZA PROGRESliO IN NAMEN- SKI PRORAČUNSKI SKLAD # m DOKAJ OSTRIH NASPROTJIH PRI OCENJEVANJU PRED- LO(iA IN ISKANJU ENOTNEJŠIH IZHODIŠČ STA DVA ODBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IZDELALA DOKAJ ZA NIMIV PREDLOG. • SINDIKAT V CELJU 1'OZDRAVLJA RAZVRSTITEV PO STOP- NJAH, JE ZA OBDAVČITEV PRESEŽENIH OSEBNIH DOHOD- KOV V GOSPODARSTVU IN NEGOSPODARSTVU. PREDLACiA, DA SE V OBDAVČITEV VKLJUČIJO TUDI NADPOVPREČNE KI- LOMETRINE IN DNEVNICE, PREDLAGA POSEBEN NAMEN. SKI SKLAD, KI NAJ PROPORCIONALNO ZMANJŠUJE OSTALE BUDŽETSKE IZDATKE. Podrobnejše poročanje o tem, kako je pretekli teden potekala razprava med člani komisije za delo in gospodarske komisije pri občinskem sindikalnem svetu, bi bilo preobširno. O živahni, me- stoma kar vroči in ostri razpra- vi smo to, da so se udeleženci razprave ves čas nahajali glede temeljnih stališč zelo blizu, v va- riantah pa v nasprotjih. Zaklju- ček razprave je bil tak, da so se udeleženci zedinili o najvažnej- ših vprašanjih, ki jih predlog v svojih štirih variantah vsebuje. Ta stališča so: ■ člani komisije pozdravljajo dejstvo, da predlog za izdajo za- kona o obdavčenju prekomernih osebnih dohodkov uvaja kot me- rilo stopnje strokovnosti, iz- obrazbe oziroma kvalifikacije, kar je nekaj, kar še dolgo buri razprave v sindikalnih organiza- cijah. Na sestanku so samo pri- stavili, da je vendar treba premi- sliti, če med panogami le ni raz- ločkov, ki bi jih bilo treba upo- števati. Recimo to, da je bazična industrija po svojem organskem sestavu kapitala močno zasede- na s priučenimi in polkvalifici- ranimi delavci, ki jih pa ni moč nagrajevati z dohodki za podob- na delovna mesta v kakšni drugi panogi, kjer takšna delovna sila predstavlja le majhen del zapo- slenih. ■ Na sestanku so bili enoduš- no za tak zakon, ki bi enako vključeval osebne dohodke v go- spodarstvu kot tudi v negospo- darstvu, skratka v vseh delov- nih organizacijah. ■ Mnenje, ki je tudi intere- santno, je bilo, da iz mase osebnih dohodkov, ki naj pri- hajajo pod udar obdavčitve ne bi smeli izločiti nadpovprečnih prejemkov iz naslova kilometri- ne m dnevnic. To pomeni, da bi bili v OD vključeni tudi dohod- ki iz teh dveh naslovov, če pre- segajo za republiko enotno dolo- čen limit. ■ Zelo veliko je bilo govora o tako zbranih sredstvih. Eni so bili mnenja, da naj bi ostala ta sredstva v kolektivih, kot sred- stva akumulacije, češ da je na- men zakona zaščititi sklade pred hudimi apetiti po osebni potroš- nji. Končno so na sestanku izob- likovali predlog, po kateretn naj bi se po predvidenem zako- nu zbrana sredstva zbirala v na- menskem skladu, v skladu, ki bi ne smel biti materialna moč ka- teregakoli organa v republiki, marveč namenski in takoj vr- njen v trošenje. To pomeni, da bi na primer iz tega sklada so- financirali morebitno gradnjo hitre ceste. Kolikor bi se iz tega sklada prelilo sredstev v ta namen, toliko manj bi bilo treba črpati za ta namen pred- videna proračimska sredstva in za toliko manj bi bilo prebi- valstvo v republiki obremenjeno z drugimi oblikami proračun- skih dajatev, oziroma davkov. Udeleženci razprave so bili mnenja, da je treba obdržati vse elemente družbenega dogovarja- nja čimmanj neokrnjene, da pa predvidenemu zakonu ni mo- goče zbrisati fiskalnega značaja — toda v tem primeru kar ko- ristnega in potrebnega vmešava- nja in vnašanja določenih inter- vencijskih elementov. JURE KRAŠOVEC lELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI NI RAVNO POLJE REPORTER JANEZ SETVTIR JE LETOS PREPOTOVAL »EC DR2AV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVILK JpMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, fAj NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. Nekoč, ko sem še aulil šolske ^pi, nam je profesor, dobra ^ra korenina, vedno znova do- Povedoval, da moraš najprej ''Ooiati svoje dvorišče, kraj in °^olje, ter se šele nato zgledo- ^^ti po svetu. Jaz sem od tega ^ral le en del. Ce se mi je ^jkoli {xmudila priložnost za ^r.šnokoli potovanje, pa če- J^v s tovornjakom, ko je bilo ^ba vozniku pomagati naklada- tovor, sem to izkoristil. Zdaj ?|^oznavam, da mi je oboje pri- prav. Prvo zato, ker sem do- spoznal našo lepo ožjo in ^^ejugoslovansko domovino, če na primer zaidem nabirat sobe na Pokljuko (častna bese- cia se mi je to letos zgodilo, ^ ne zato, ker pri nas ne bi gob, t.emveč, ker so bile one Pokljuke boljše, saj so bile •■^e bolj kot žafran), me ne čudi, če med reko vozil srečaš mnogo tistih z oznako CE ... To je zopet dokaz, da naša sta- tistika s tistim že smešnim sta- tisti^im povprečjem ne pove vsega. To menim zato, ker veno- mer slišimo, kako so osebni do- hodki naših delavcev pod pov- prečjem, ko pa zaideš malo na- prej, pa venomer srečuješ te »de- lavce« na pikiiikih, zabavah in izletih. Seveda ne tistega cinkar- niškega topilničarja ali štorske- ga železarja, ki ob velikih praz- nikih komaj premore toliko, da jo peš mahne na Svetino ali Pa- ški Kozjak. No, ker je bilo toli- ko teh avtomobilov z registra- cijo CE, me je to zelo razvese- lilo. Srečen sem bil ob pogledu na zaselek počitniških hišic na- prej od šport hotela. Te hišice ne bi omenjal, če ne bi bile ta- ke, da moraš v nje strmeti, kot tele v nova vrata. Jaz sem lahko strmel toliko bolj, ker sam ne premorem niti stanovanja. Zdaj boste rekli zakaj o tem govo- rim, če vendar potujemo po Evroj». Počajakajte vendar. To sem omenil zato, ker me je bo- lelo dejstvo, da ti proklemasa- mezni delavci premorejo take hiške, kot neke filmske dive in avtomobilski magnati. Avtobus je hrabro lezel v hrib in divjal nai^zdol, zaradi dolge vožnje utrujeni potniki, so že skoraj brez občutka opazovali prelepo pokrajino s cestami, ki niso sprožile toliko polemik, kot pri nas čeprav so ,že izgrajene. Za nami so ostajala zimsko - športna središča, opustele žični- ce, vlečnice in gondole. Nekaj jih je obratovalo in sicer na sne- gu, ki je kot izplažen jezik mo- lel po kotanjah med travo in ka- menjem vse do ceste. Neverjet- no, kako mirno in urejeno, kako skromno je od tu iz avtobusa . izjgledalo vse to in vendar je bila to ena največjih kovačnic deviz. Večja, kot naše Golte in lepša, kot so poročila naše turi- stične 2iveze skupaj z izleti na Pohorje in plesnimi turnirji s tremi ali dvema paroma ... V turističnem prospektu naše- ga potovanja je pisalo, da si bo- mo ogledali tudi dvorec kneza v glavnem mestu Lichtenschtei- na. Baje je to kot podoba iz pravljice, namreč dvorec in je- zero pod njim. Zato je veljalo največ iK>®>mosti v avtobusu le tistim, ki so zadevo okoli tega poznali in nas seznanjali s po- datki celo o ne vem kateri ge- neraciji teh knežekov. Mene je najbolj vznemirjalo to, da ta dr- žavica nima vojske. Manj že ti- sto o skupni carinski sliižbi, ki baje sploh ne vznemirja potni- kov drugače, kot če jo prosiš, da ti v potni list udari pečat ob prehodu. Da se ne lK)m pozabil pohva- liti, moram pK)vedati, da imam tudi sam avtomobil. Zdaj celo dva. Prvi je iz Opelove tovarne. Lani je imel šestnajstletnico! To pravim zato, ker me je ta avto- bus, ki je sicer nov in lep neko- liko spominjal na mojo Olym- pio. Dalj smo se namreč vozili, bolj je v njem smrdelo po ožga- ni gumi, vročem olju in pregreti masti, če bi bil sam šofer, bi že zdavnaj ustavil, kajti vse skui>aj je le preveč smrdelo. Voznika smo opo2»rili, pa je strokovno opral naše glave, da smo utih- nili. No, pa smo pridrveli do te nevsakdanje carinske zapore ob meji dveh držav. Ostarel žandar ali nekaj podobnega, je najprej posvetil največ pozornosti prav našemu avtobusu, čeprav je bil inozemske izdelave. Tako, kot je to že z nami običajno, smo tudi mi Jugoslovani pridrveli in za nami dim. Sveta resnica. Ko se je namreč avtobus ustavil se je kadilo izpod koles, da je bilo veselje. Baje zato, ker je bil nov! Toda, ko je voznik hotel odpe Ijati naprej — ni šlo! Nak. Lepo, mar ne? Kaj pa tisti dvorec in jezero pod njim? Prosim umirite se, saj ni nič, gre le aato, da so se zavore pregrele in nočejo po- pustiti. »To njet harošo«, je dejal neki nebodigatreba. Človek bi bil mi- slil, da nas imajo za Ruse. P>a je bil ta v resnici sam Rus. Bila sta celo dva. S kravatami. Toda bila sta premlada, da bi jih uvr- stil med tiste, ki so pred revo- hicijo odnesli pete po vsej Ev- ropi. »Njet harošo!« je pribijal ta s kodrastimi lasmd. Pojdi se solit, sem si mislil, ker me je njegova strokovnost motila. Kaj pa on, ki tam nekje v Kazahstanu vozi star traktor, ve. Prihodnjič: Brez dvorca ZLATI PAR IN NJENA ŠTEVILNA DRU2INA 9. septembra leta 1919 sta svoj» da« iz- rekla Drago Ocvirk iz Gomilakega in Ma- ra Pinter iz Malega Kala. Od tega je mi- nilo že 50 let, dolgih 50 let s »trnjem po- sute ix>ti«, kot je rekel nekdo na njuni zlati poroki. V soboto, 13. septembra, so namreč člani Planinskega društva Zabuko- vica pripravili svojima dolgoletnima čla- noma ganljivo proslavo njunega lepega ju- bileja. Zlata poroka je bila v Dragotovem domu na Homu, ki se imenuje prav po Dragu Ocvirku, zdajšnjem zlatoporočencu. Drago Ocvirk, zlatoporočenec, se je ro- dil 30. 10. 1891 na Gomilskem kot sin mi- zarja in malega posesjtaiika. V Braslovčah se je izučil za čevljarja in služil kot čev- ljarski pomočnik v Šoštanju do leta 1912, ko je odšel na služenje vojaškega roka. Prav takrat, ko bi se moral vrniti domov, pa je izbruhnila prva svetovna vojna. Ostal je vojak do leta 1918. Tako je vo- jaško suknjo nosil kar 7 let. Po vojni se je vrnil domov in se leto pozneje poročil z Maro Pinter. Nato je imel dve leti sa- mostojno obrt na Gomilskem in eno leto v Braslovčah. Leta 1923 sta si zgradila svoj dom v Zabukovici, kjer je čevljaril vse do leta 1965, ko je odšel v pokoj. Med drugo svetovno vojno je kmalu spoznal, kdo je pravi sovražnik in takoj pričel pomagati slovenskim partizanom. Pri znani Grilovi izdaji pa je bil skupaj z drugimi izdan in nato zaprt v celjskem Starem piskru in v Mariboru. Kljub so- vražnikovemu pritisku ni ničesar izdal in leta 1943 so ga izpustili. Po vojni je aktiv- no sodeloval pri obnovitvi domovine, sedaj pa dobiva skromno pokojnino — 100 di narjev. Ves ta čas mu je zi'esto stala ob stra- ni žena Mara in skupaj z njim premagova- la vse težave. Večkrat je bilo težko, in ka- dar je bilo najhuje, sta odšla skupaj v go- re in tam sp^ našla mir in zadovoljstvo. Planine so bile njuna velika ljubezen in vsak prosti dan sta preživela med našimi gorskimi očaki. Oba sta bila in »ta še vedno aktivna člana Planinskega društva Zabukovica. Ko so se pred tremi leti odločili, da bodo na Homu postavili svoj dom, so prav Dragu Ocvirku zaupali začetni udarec s krampom in so dom pozneje, ko je bil dograjen, po njem tudi imenovali. Ker Drago in Mara Ocvirk nimata otrok, so pripravili vse za proslavitev nju- nega lepega jubileja člani Planinskega društva Zabukovica. Prišli so ponju na njun dom in nato skupaj odšli proti koči na Homu. Malo pred vrhom so »zlate sva- te« pričakali šrangarji, fei so za nevesto zahtevali kar lepo vsoto. Po dalj,šem ba- rantanju so se za ceno le pogodili in si tako odprli pot do koče. Tu so jih že pri- čakali člani Planinskega društva Zabuko- vica in predstavniki družbeno političnih organizacij. Podpredsednik skupščine ob- čine Žalec Jan Jože jima je čestital k ju- bileju, nato še predstavniki drugih organi- zacij. Oba slavijenca sta imela £x>lze v očeh. »Zlata« nevesta se je vsem prisotnim zahvalila z besedami: »Res je, da z mo- žem nimava otrok, pa vseeno nisva osam- ljena. Imava mnogo večjo družino, večjo kot katerikoli starši. Vsi planinci ao na- jini otroci in želiva si od srca, da bi tudi oni tako ljubili gore, kot sva jih midva, da bi tudi oni s tolikšno ljubeznijo obi- skovali naše najlepše kraje. Potem bodo tudi oni morda tako krepki dočakali tak jubilej kot midva.« Vsak, kdor possna Drago in Maro Oc- virk, se lahko čudi njuni čilosti in zdrav- ju. On v 77. letu in ona v 74. letu sta brez težav prišla na Hom, ki ga tudi sicer red- no obiskujeta. Drago Ocvirk je bil še v svojem 73. letu na vrhu Triglava in je go- tovo eden najstarejših ljudi, ki so prišli na vrh naše najvišje gore. Današnja mla^ dina, pa tudi starejši, bi se pri Dragu in Mari Ocvirk lahko učili ljubezni do pJa- nin in do domovine. Da bi zlatoporočenca še dolgo zdrava in krepka hodila po naših planinah. Še na mnoga l^tai! CELJE novo igrišče Osnovna šola Prana Kranj- ca na Polulah bo letos dobi- la novo igrišče za rokomet, odbojko in košarko. Denar za igrišče so dobili od Ob- činske zveze za telesno kul- turo. Mnogo pa so poma- gali tudi učenci sami, ki so zelo zainteresirani za to igri- šče. Opravili so mnogo pro- stovoljnega dela. Nekateri pa so delali tudi med po atni- cami. Računajo, da bo igri- šče gotovo do oktobra, ko bodo položili še asfaltno pre- vleko. sš MERXOV MLIN IN SILOS OBRATUJETA v sredo, 10. septembra je predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabičeva iz- ročila namenu nov mlin in si- los celjskega trgovskega in proizvodnega podjetja Merx. Ob tej priložnosti sta o pome- nu nove investicije, kot za- metku velikega živilskega kombinata Merxa, govorila predsednik centralnega delav- skega sveta Cvetko Kolenc in tehnični direktor Jože Bru- men. Nova investicija v vrednosti 13 milijonov dinarjev ne pri- naša samo večje zanesljivosti v preskrbi in stalnosti v kva- liteti moke, marveč je po- membna tudi zavoljo tega, ker jo je uresničil kolektiv, ki je v integracijskih proce- sih našel pota za rešitev šte- vilnih nalog. BARVE, TAPETE ... v Cankarjevi ulici številka 3 je ljubljansko trgovsko pod- jetje Chemo odprlo svojo no vo prodajalno, ki ima pravza- prav dva prostora. Medtem ko v prvem prodajajo pred- vsem kemične izdelke in med njimi zla^:td barve, čistilna sredstva in drugo, je druga prodajalna spremenjena v sa- lon za prodajo zidnih, strop- nih in podnih tapet, štukatur in tako dalje. Trgovino so odprli v torek, 9. septembra. PROSTE KAPACITETE Turisti, ki bodo obii'a je 12 garsonjecr in šest samskih stanovanj ter bife, klubski proitori in pisarna. Za novim blokom bodo še to jesen začeli gra- diti še enega, ki bo tudi na- menjen upokojencem. Grad- bena dela Je opravila »Grad nja«, načrte pa St movanj- sko gospodarstvo v Žalcu. PET LET STARO MESTO 29. septembra bo preteklo pet let, kar je bilo naselje Žalec »povišano« v mesto. V tem času, ki ni tako velika doba, se je marsikaj spre- menilo. Tudi Žalec doživlja hitre spremembe, ki se ka- žejo predvsem y novograd- njah, trgovinah, komunalni urejenosti itd. Za petd rojstni dan mlade- ga mesta pa posebnih pnre ditev v Žalcu ne pripravlja- jo. Tudi spominsko ploščo na starem stolpu pri cerkvi je prerasel bršljan. Morda pa so nekateri že pozabili, da so sploh mesto in da je 29. september njihov praz- nik. NOVA TELOVADNICA Verjetno še ta mesec bo- do začela graditi ob osnovni šoli v Žalcu novo telovadni- co. Tako bo tudi učencem te šole omogočen pouk telesne vK^je v boljših prostorih. V prihodnjih počitnicah pa bodo začeli še z obnav Ijanjem šolskega poslopja m to v sklopu obnavljanja in novogradenj šolskih poslopij v žalski občini. Tako so pred dnevi izročili namenu novo osnovno šolo v Grižah, polo- žili temeljni kamen za šolo v Petrovčah, zdaj pa pride na vnsto še dotrajana žalska šola. mali intervju Vpra&uje M. Seničar Odgovarja: Jože Ceh Delo v krajevnih skupnostih postaja vse bolj zahtevno, za- to ni čudno, da ima Jože Ceh kot tajnik krajevne skupnosti Center v Celju vedno več dela. »Kako ocenjuješ delo KS Center?« »Stik vodstva KS z občani je zelo dober, saj ti minogokrat obiščejo našo pi samo. Točno vedo, kam se morajo zglasiti, če imajo pro- bleme pri katerih jim lahko pomaga skupnost.« »Zakaj naj- večkrat prihajajo občani?« »Največ je prošenj za pomoč socialnim ptxlpirancem. Mno- go jih je naslovljenih tudi ko munalni komisiji.« »Kaj pro- sijo oziroma zahtevajo?« »Ve činoma gre za popravila sta novanj, hiš in kanalizacije.« »Kaj potem naredi komisija?« »Člani se na licu mesta pre pričajo, če je zahteva uteme- ljena in nato ukrepajo.« »Se občani večkrat pritožujejo?« »Večkrat dobimo pismene in tudi ustmene pritožbe!« »O čem?« »Večkrat se pritožujejo glede stanovanjskega podjet- ja, češ, da ti obljubljajo raz- na popravila, potem pa ne na- redijo. Vendar je to zaradi pomanjkanja sredstev razum- ljivo.« »Najtežji problem KS Center?« »Menim, da je prob- lem to, da nima KS tiste vlo- ge, ki ji je po zakonu in predpisih namenjena. Občina in nekatere organizacije o- pravljajo naloge, ki bi jih mo- rala KS. »Kje je vzrok?« »KS ima premalo pravic, vsaj v realnem delu, namreč, na pa- pirju jih je več. Res p>a je, da je drugače pri nas, ki smo v centru velikega mesta kot tistim na podeželju, tako, da je to verjetno specifičen pro- blem.« »In največja želja?« »Občani bi radi zgradili otro- ško igrišče ob Savinjskem na- brežju.« OBNOVLJENO POKOPALIŠČE Pred kratkim so v Prebol- du lepo uredili pokopališče. Asfaltirali so cesto, i>osuii po. ti med grobovi in popravili ograjo. Dela je financirala krajevna skupnost, veljala pa so 50.000 din. Prihodnje leto pa bo krajevna skupnos: pri čala pobirati pokopališko tak- so. Upajo, da bodo zbrcli do- volj denarja za novo mrliško vežo. T. T. POPRAVEK v zadnji številki nam jo je tiskarski škrat grdo zagodel. Pisali smo, da je gasilsko društvo Polzela že otvorilo novi sušilni stolp, v resnici pa so ga cel teddn pozneje. Prosimo, da nam prizadeti oprostijo to neljubo napako. ROG SLATINA NOVA PIVNICA v novi pivnici zdravil'5ča Rogaška Slatina bo do kon- ca meseca razstavljal svoja dela Cvetko Vrečer-Igo. VELENJE izlet na ojstrico Ob praznovanju praznika planincev, 14. .septembra, ki ga letos v Sloveniji prvič praanujemo, je Planinsko društvo Velenje organiziralo enodnevni izlet z avtobusi v Logarsko dolino. Udeležen- ci «o nato odšfli na Ojstrico ▼ KamralSkilh Alpah. J. B. SODELOVANJE NA SREČANJU Na srečaniju jugo«lo\'ansikih pionirjev v soboto in nede- ljo v Novi Gorica je sodelo- valo tudi 10 pionirjev iz ve- lenjske obe&ie. Sodelujoči pi- onirji so pripravili razstavo KkoxTiih del, recitirali pesmi mladinsikih pesnikov, brali I>a so tudd svoja dela. J. B OGLED (ONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ Komisija za politične in- ternirance in zapornike pri Občinskem odboru zdiruženj zveze borcev je sklenila, da bo letos organizirala za in- temirance ogled koncentracij- skih taborišč in nekaterih znamenitejših krajev v Ita'1- ji. Met bo trajal dva dni, potovaild pa bodo preko Be- ljaka, Oortine, Trevisa, Be- netk in Nove Gorice. J. B. VINSKA ta Cas trgatve Zato so se Sog^Jlil ci odločili, da Šoštanju PTii^dJ^ gatev z veselico ^ bo lahiko obi&kan j )e všeč takžno ^ GLUHOm^i v hrib?; Člani osnovne Zveze gluhih v sj pravljajo za ne% tembra — to je tj rodni dan gluhih Andrejevemu nu nad Šoštanjem imeli osrednjo pjj. zen tega pa tudi šajv movanje. HRASTNli PROGRi IZOBRAŽEVi K0MUNIS1 Spričo vse zahte',TK nosti članov zveze stov se je komite I zveze komunistom' odločil za širši prog ološkega izobraževan niških komunistov, J do odprli štiri več« tične šole za starejše še komuniste. Delo sta dva marksistična imeli pa bodo tudi nekajdnevnih semša komtmiste, aktivnem samoupravljanja. Pot zobraževanja je na nem usposabljanju stov za njihovo idej tično delo. Po otvoritvi novega trakta šole v Laškem je bilo v gostišču »Hum« kosilo za povabljene goste. Povab- ljeni so bili seveda tudi predstavni- ki vseh delovnih organizacij v laški občini, saj so vse delovne organi- zacije po svojih močeh tudi poma- gale da je bil pred leti zastavljen cilj dosežen. Minevale so minute, minulo je pol ure, toda polovica pripravljenih sedežev je bila nezasedena. Prire- ditelju, kolektivu osnovne šole »Pri- moža Trubarja« je postalo nevšeč- no pred uglednimi gosti iz Ljublja- ne, Celja in drugod, kajti očitno je büo, da je büo vabljenih vsaj toli- ico,' 'i vofl" bilo' sol* (P» U ijrie« tif«J Dili ^VET fODNJEM II SZDL so na sestan- giSooCA občinske ggpL imeli prvi jj^jgram&küh izäio- jj^ost orgardaa- ^ in v zimsikih ^i s tem so na- Ijtualnejše naloge jjje, zlasti napod- j^e' krajevne sa- . razvoju dTUištve- ^i. M. V. POTRES BREZ POSLEDIC v toresk, 9. septembra je Hrastničane presenetil moč- nejši poiik in tresenje zem- lje. Tresenje je trajalo nekaj seikxtnd, V Hra»tsniifcu domne- vajo, da je šlo za lažji potres loikalnega značaja oeiroma za premükajije zemeljskih plasti, ki jih je obiaen dež v zad- ndem času močno razmeihčal. Potres so čutili tudi prebi- valci Dola pri Hrastniku, ven- dar je minifl brass večje ško- de. M. V. LAŠKO prizidek k šoli ponos občanov v nedeljo dopoldne so v Laškem izročili namenu nov prizidek k osnovni šoli, ki je bil zgrajen s sredstvi sklada za investicije v osnovnem šol- stvu, ustanovljenega pred tre. mi leti, V sklad so poleg drugih sjedstev delovne or- ganizacije prispe\ ale ö5 odst. vse vplačanih obveznic za ob- novo Skopja ah kar 14 mili- jonov starih dinarjev. Pod- jetja so sklenila z občino šti- riletne pogodbe za odvajanje v sklad od 0.45 odst. do 1 od- stotek od dohodka namenje- nega za razdelitev. Iz sklada je bilo za šolo v Brezi po- rabljeno 65 starih milijonov, medtem ko bo obre/čun za prizidek v Lažkenr* veljal oko- li 285 starih miiijonov. Ob koncu gradnje ,'>rve etape, en tak trakt bo v bodočnosti že zgrajen, so s prostovoljnimi prispevki priskočili še občani in sicer za opremo. Svoje pri- hranke pa so prinašali tudi učenci. Nov prizidek ne pomeni sa- mo 11 novih učilnic s kabi- neti, in od tega sedem spe- cializiranih mčUnic. Pomeni tudi modernizacijo obstoječe stavbe, izgradnjo centralne kurjave, mlečne kuhJnje, tolaboratorija in šolske zob ne ambulante Prireditev ob otA^oritvi je bila nadvse prisrčna. Dva pri. zora objavljamo na zadnji strani med foto vestmi. Kr. UPRAVITELJ PREPLESKAL ŠOLO šolski upravitelj na osnov- ni šoli v Sedražu Stane Ru- pert si je privoščil kaj deihv- ne počitnice. S svojimi roka- mi je prebelili celo šolo, vse učilnice, hodnike m svoje sta- novanje. Kdo ve če takšna izvenpedagoška aktiA"nost šte- je pri merilih za nagrajeva- nje? PLAZ ZAJEZIL LAHOMNICO Deževje pred štirinajstimi dnevi je povzročilo, da so ve. likanske gmote zemlje skal in drevja v nenadnem plazu zajezile potok Lahomnico v Lahomnem. Za nastalim je- zom je zdaj pravcato jezero, ki je poplavilo velik del polj in travnikov bližaijemu kme- tu. Do sedaj še ni nihče po- skrbel, da bi plaz prebili s stroji in omogočili pot-oku od- tok v prejšnjo strugo. Kmeta so s strani vodne skupnosti kaj klavrno potolažili ob ogle. du prizorišča, češ, če vas bo poplavilo, se boste pač morali izseliti. UDRTA CESTA Ce pogledamo resnici v oči. zajezene Lahomnice niti ne bi mogli odpreti, dokler ne bo popravljena cesta nad Mari- jagradcem, kjer se ie polOMi- ca cestišča udrla v prepad malo višje od kraja, kjer je cestišče ceste Laško—Vrh podprto z dolgimi hloii upr- timi čez potok v nasprotni breg. Na tej cesti je kar cel gozd opozoril: Prvo dovolju- je promet samo do Vrha in ne do Jurkloštra, drugo do- voljuje zaradi vdrtine semo promet z osebnimi vozili. Kaj če rudniški avtobus in šol- ski avtobus ne moreta voziti otrok in rudarjev. Glavno, da je omenjena cesta tretjega reda. VEČ itopov {ora pevci s celjske \ so letos začeli jjj vadit?. Pevci eli vaje tudi med Či Letos se pri- aa več zelo po- , nasiopov. V je- lo imeli več sa- li Koncertov v Ce- ^ailci. Poleg tega jbili vabilo IZ Br- iefl')s-ovaškem, da iijo proslave ob Elgartove gimna. bo letos oktobra, ckakor veliko pri- gt pevce, zato ^ I večjo vnemo, zijski pevski zbor leti vodi profesor rtačnik. Trenutno razpyolago okoli »Pevci vadijo ( vnemo in z ve- nam je veselo in IM> povedal profe- ičnik, »naš zbor je letih zelo napre- 1 dosegel zavidljivo I. Ker smo začeli toii vajami malo pJunamo da bodo r pravi j eni na vse nastope. Na po- pu bodo priskočili Ikateri maturanti, ^ opravili matu- HSi šoli. Novi pev- |Jo se letos vpi,sali Pttiji pa na teh na- »rjeino še ne bodo sodelovali. V lan- Mskem letu „e naš Iber štei okoli 1200 : Bačunim, da jih I letos vadilo isto Imamo pa težave t pevci. Vsako le- o namreč izme- lekaj pevcev, ker i odidejo, drugi pa Hdejo. Novi pewi njo potem naštudi- bgram in šele po- sposobiä za večje rv preteklem šol- fctu je imel zbor Jome.nbnih nas to- rlos 20. maja so dostojen koncert *ljskim občinstvom otvoritveni koncert ^skem pevskem \ ki je bil v Ce- S ŠROT ^ežev. Bežen ? fazen pred- ^•''ov na pogo- ^Itapljici ni gVil čašo, ko ^^itvi za mla. i^ine J^i tovariši iz J^izacij niso ŠU v Koz- ^ Toda ali so prezen- tlj lahko vabilo lestev politič. ^%ravnih or- k — ec. NI VEDNO LAHKO Vsak dan jili vidimo že navsezgodaj, ko še vedno zaspa. ni in s prijetnimi spomini na toplo posteljo hitimo v službo ali v šolo, oni pa že delajo na svojih »premikajočili« delovnih mestih. Pravilno st« uganili, sprevodnike imam v mislih. Veliko jih je, ki nam pomagajo, da hitro prispemo tja, kamor smo namenjeni. In veliko je tudi tak.šnih, ki se jezijo na te može s torbami, ki se prerivajo po prenapolnje- nih avtobusih in skušajo čim hitreje in vljudnege opraviti svojo dolžnovst. Vprašanje je. če «jo ti očitki, ki lete nanje, tudd vedno upravičeni. O tem in podobnem smo povprašali sprevodnike pri Avtobusnem podjetju Izletnik Ctelje. Zvedeli smo nekaj o dedu in težavah sprevodnikov. Vi- dimo, da njihovo delo nikakor ni lahko in da se zavedajo svoje odgovornosti do potnikov. Sami dobro vedo, da vsem ljudem ne morejo ustreči. Saj že pregovor pravi: sto ljudi, sto čudi. Vsi. kd potujemo z avtobusi, bi se morali tega za- vedati in jim pomagati, da bi svoj poMic lahko čim bolje opravljali. I. S. IVAN BURGER, STAR 36 LET, SPREVODNIK ZE 1 LET: »iZa ta poklic sem se oolkne. Vse to pozimi služi tudi kot toplotni izolator. Verjeli ali ne, tudi platneni zastori, za katere mislimo, da so samo za obrambo pred sončnimi pripekami, služijo kot toplotni izolatorji. PRIPRAVE NA ZIMO OD SHRAMBE DO DIMNIKA Izguba toplote je mogoča na mnogih krajih v hiši. Za- to prekontrolirajte vse, od shrambe za gorivo, do dim- nika: 0 Dimnik mora biti vsaj 90 centimetrov višje od sle- mena. Bližnje hiše in bližnje drevje povzročajo lahko, da se dim vali navzdol. V dim- nik je vredno vgraditi avto- matični regulator, ki ureja ventilacijo in s tem nepotreb- no iasgubo toplote. 0 Očistite dimnike, peči in štedilnike saj. V jeseni je dobro pogledati, če so dimni- karji svojo dolžnost v redu opravili. 0 Ce imate centralno kur- javo ali podobno ogrevalno napravo, izolirajte dovodne cevi, pare, vročega zraka ali vroče vode tam, kjer toplota pretek v prostorih, kjer želite toploto imeti. 0 Pravočasno očistite grel- ne elemente rje, kotlovega kamna, kajti vse to zmanjšu- je učinek gretja. Storite to tudi z bojlerjem, ki mora biti obiščen vsaj vsako drugo leto. 0 Pri klasičnih pečeh so razpoke med pečnimi zidaki krive, da v peči vdira preveč zraka, pa tudi kadi se skozi nje, kar ni ravno prijetno. Zamašite te razpoke s po- sebnim samotnim peskom. 0 če imate v katerem pro- storu premalo radiatorjev ali pa so le-ti premajhni, potis- nite med radiatorje in stene polirano kovinsko ploščo. Grelnemu telesu bo pomagala ogrevati prostor s sprejema- njem in žarčenjem toplote. ČE KURITE S PREMOGOM 0 če je v kurišču rešetasta litina zvita ali polomljena, vam bo žerjavica padala v pepel, škoda premoga, zato vzidajte novo rešeto. 0 Ko začnete kuriti, opa- zujte dim, ki se vali iz dim- nika. Če je dim črn, pomeni, da zapravljate premog. Hitro zagrevanje je vedno drago. Raje držite rahlejši toda sta- len ogenj. Ponoči ne nabutaj- te peči, da vam je ne razne- se, pustite pa v peči pepel povsod, samo nad rešetko ne. 0 Nalagajte na ogenj v enakih presledkih in vseh prostorih enako, da boste imeli enako toploto po vsej hiši Vrata za dovod zraka odprite toliko, da bo plamen rdeč, ne bel. ČE KURITE Z GORILNIM OLJEM 0 Vse je odvisno od pla- mena. Premočan ali prešibek plamen sta neekonomična. Paziti je treba na količino zraka, ki prihaja v peč, da doseže plamen, ki oddaja čim manj dima. 0 Količina ogljikovega dvo- kisa (CO2) je treba prekon- trolirati dvakrat v sezoni kurjenja, da bi ugotovili, če olje popolnoma iiz^oreva. 0 Očistite filtre, če jih ni, vstavite vsaj enega. Smeti v olju vam bodo neprijetnosti. 0 Za boljše izgorevanj dobro vstaviti tudi žarii* Ko začnete kuriti, ne ravajte. če boste zaf^ hladnih jesenskih dneh več ogrevati prostore, yJ v pravi zimi vedno pr- toplo. 20 stopinj topw za bivanje ravno pr^, spalnice pa celo manj, POPRAVEK V Novem Tedniku št. 35 z dne 3. septembra 1969 se je v sestavek prof. A. Četrt- kovičeve OTROK GRE V VRTEC v sredini drugega stolpca pomotoma vrnila ko- rektuma vrstica »Konec — Bernard PRF 16«; v nasled- nji številki Novega Tednika pa sta v nekaterih izvodih drugi in tretji stolpec se- stavka DAN V VRTCU (prof. Ana četkovič) slabo odtisnjena. Za oboje se prof. četkovičevi in našim bralcem opravičujemo! STO ŽENSK NA TRIGLAV Uredništvo TEDENSKE TRIBUNE je letos že četr- tič zapovrstjo organiziralo pohod 100 žensk na Triglav. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veliko prijaw — več kot 800 ženak je nestrpno čakalo izid žrebanja. Naklju- čje je hotelo, da smo bile iz- žrebane tudi tri Celjanke, si- cer pa so bile udeleženke iz vseh koncev Slovenije, od Maribora do Gorice. V petek 5. septembra zve- čer smo se zbrale na Bledu in po obveznem krstu (ko zarčku žganja) kmalu odšle spat, da bi se čim bolje spo- čile za naporno pot, ti le bi la pred nami. V soboto zju- traj smo se z avtobusi zape- ljale do Rudnega polja se okrepčale in postrojile v go- sji red. Med nami je bil d de- set vodičev, rekli so, da so jih žene pustile s stotimi žen- skami na Triglav, da 30 lah- ko šle one z enim moškim na morje... Naša prva postaja je oila Vodnikova koča. Žal so b.'le tri udeleženke že tako izčr- pane, da jim zdravnik ni dovolil nadaljevanja poti. Spremljala nas je gusta megla, nismo razumele, da ni sonca, ki bi se smejalo z nami, kajti razpoloženje je bilo čudovito. Pozno popol- dne je že bilo, ko smo zapa- zile streljaj pred nami ola- ninsko kočo PLANIKA, na višini 2400 m. Utrujenost nas je minila, ko smo na de.sni uzrle mogočen Triglav. Na- še željne in obenem malce zaskrbljene oči se kar niso mogle umakniti pred podo bo, ki se je veličastno in ne- mo dvigala pred nami. Pih- ljal je veter in nas vabil: bo- dite trdne, le pogumno v ska le! V nas se je naselil ne- mir — bo jutri sonce, in kaj bo, če se ponoči prikrade dež in nas prisili, da jočemo z njim? Malo smo spale, pr- vič zato, ker nas je bilo pre več na ležišču, drugič pa ob- čutek sreče, da bo drugo ju- tro izpolnjena velika želja; povzpele se bomo visoko pod nebo. Nedeljska jutranja biidn;- ca je bila kratka, že samo prihod enega iamed vodni kov nas je v hipu spravil na noge. Ura je bila malo čez pet, v dolini je bila megla, stopile smo v kristalno čist dan, sonce nas je obiarjalo s svojimi mavričnimi odten ki, nad Triglavom je bilo ne- bo žareče... Z vrha je bil razgled več kot čudovit, videli smo vse do obronkov avstrijskih hri- bov. Zasanjano smo spreje- male čestitke vodičev, žareči obraai so bili raztegnjeni v srečen smehljaj. 100 žensk na Triglavu — bo je bila pa ša za fotoaparat«. Povratek je bil kot govo- reče mravljišče. Ena čez drugo smo pele (bolje reče- no — vpile smo), vriskale, smeh je odmeval daleč nao- krog. še posebno prijeten je bil pogled na neko 40-let- no ženico, ki je nesla spo- min iz Triglava — 4 kg te- žak kamen, ki ga je ljubo- sumno stiskala v levici in s svojo počasno hojo zadrže- vala vso navezo. Neka Ma- riborčanka pa je pred vsako posebej vzklikala: »Oh, da bd me adajle videl moj ^ žek!« J Poslovili smo se od nih oskrbnikov t koči ka in po dobrih petih prisopihali na Rudno P« čakali so nas čudoviti ^ gaji za naše izpraznjene lodce. Hotel SLON Iz IJ Ijane je podaril udeleženi^ pohoda 300 kg težkega ^ Pripravili so nam tudi cej vina. Razpoloženje J® k) v nekem smislu po^'''^ onem na bojišču; vse j* 10, letalo sem in t)a, ^^ jalo, pelo... Prekmalu, ampak ^ prekmalu so nas avto^ zapeljali do Bleda oz. ^ Ijane, nam pa so se vračale na pohod, med ^ glavske višave, na vse P^ no, kar smo doživeli v dneh. Tanja WISPEVKI NAŠIH BRALCEV: PROCESIJA ^iged, pred nekaj leti v staro&ti 85 let, je ^ leta lovec. Pripo- 'mi je: ga poletnega večera [ čakat zajca na po- je, kamor so se ho- ci past po grobovih, okopališča je namreč jbaidje, ki ga zajec preskoči. Ker je bila lOč, sem se vlegel v jjnaj obzidja na pot, eri so hodili ob cer- praanikih ljudje v jail. Ko sem tako le- puško v roki, priprav- j strel, p>opolnoma bu- den, sem zaslišal neko mr- r,iiranije in stopinje, ki so se približevale. Takrat me zagra- bilo kot kako omrtvičenje, da se nisem mogel premakni- ti. Videl sem procesijo, ki je šla preko mene, mrmra- joč nekaj molitvi jxKiobnega. Kako dolgo je to trajalo ne vem, vem le, da sem potem vstal in nič videl, nič slišal, pa tudi zajci me niso več za- nimali. Po najbližji poti sem jo mahnil domo\' in na istem mestu nisem nikdar več zaj- cev čakal.« D. M. KAPROTNO SEME stari oče bi bil star že raejeaila, ko je pazil na nas, I) let, če bi še živel, otroke. Bil mi je nee>impati- njam se ga še prav čen, ničesar mu nisem hote- ker sem ga večkrat la verjeti, ko nam je pripo- vedoval povesti, čeprav smo ga otroci včasih do onemog- losti prosili, naj pripoveduje še. On pa je pravil, da bi pri- pK>vedoval, pa kaj, ko mu nič ne verjamemo. Spominjam se, da nam je pripovedoval o kraljicah, princesah, groficah, več co- pemic je osebno po2aial, ka- tere so hodile krave na vrv molzt in kako se temu da pomagati. Takole je pravil: »Pred kresno nočjo, to je 23. junija zvečer v pn-em mraku moraš popolnoma ti- ho hoditi po praproti v goz- du, nobene besedice ne smeš reči. Domov na mizo moraš prinesti oljat, drugi dan ga ometeš in potem nosiš seme s seboj in slišal boš kako živina govori. Pa smo ga vprašali, če ga on ima, pa je rekel: »I, kako ga bom imel, če pa nisem šel nikoli po njega!« Bližal se je kres in zmeni- li smo se, da bomo šli po praprotno seme in naredili tako, kot je pravil stari oče. Povedli smo očetu in materi, ta dva pa sta se smejala in nas tako še bolj vspodbudi- la. V mraku smo odšli, sta- rejši sestri je bilo zelo strah. Praprot je rasla zelo daleč. Naenkrat reče sestra: »Vidiš, tamle pa ena baba korenje pleje.« Druga sestra pa se obrne in reče: »Vidiš, zdaj pa ne bo nič! Kar nazaj poj- dimo!« Mama nam je sveto- vala, naj gremo še enkrat. In šle smo, sicer ni bil več prvi mrak, bile pa smo le tiho. Nedaleč od doma pa je zo- pet ena sestra zavpila: »Gromski hudič, kako sem se spodbila!« Prosile smo jo, naj bo tiho, vendar zopet ne bi praprotno seme nič velja- lo. Rekla sem starejši se- stri, naj gre sama, ker ona ni še nič govorila. Pa me je zavrnila, češ, da je mene strah. In tako znova ni bilo nič, saj smo sedaj že vse go- TOrile. so bile prebodijivo na Tatenbaha uprte in, preden svoje misli zbrati, bila so vrata za njim zaprta, '"'ženi vojaki so mu stopili za hrbet in ob strani. Obristljajtnant Sajer in graški mestni sodnik stopita Tatenbaha in prvi dvigne roko ter glasno in slovesno Jl^spod Ivan Erazem Tatenbah in Rvajnštajn, jaz vas cesarjev v zapor devljem zavoljo veleizdajstva! * svoj meč sem!« Vnosni, veliki mož ni mogel nobene besede izustiti, ^ na naglem videl, da je izgubljen. Njegov pogum, ka- je v zadnjem času povsod spremljal, zapustil ga ^ trenutku. Tresel se jena vsem životu. Kakor me- je prijel za svoj meč. A ne, da bi sc v bran ijj^l, kajti bil je tu sam množini nasproti, vsaka ^oa bi bila zastonj. Hotel je meč odpasati in ustreči naj ga kakor ujetnik izroči. Toda roka se mu je ^^o, da je precej časa potreboval, preden je orožje vzame Tatenbahov meč in migne vojakom. ^"Va podoficirja 2ak-Gerhardovih dragoncev pristopita, ^ prime Tatenbaha pod eno pazduho in s Sajerjem na ^ ®^PeIje.jo oboroženci grofa skozi skrivni hodnik na Na gradu ga izroče stražmeštru Juriju Vambrehtu, ka- teri ga zapre v posebno, dobro zatvorjeno sobo. Obilo straž se na gradu nastavi. Govorica, o tem, kar se je ra\Tio zgo- dilo, razširi pripovedovanje o strašni zaroti, ki je zdaj preprečena, gre od hiše do hiše, od soseda do soseda. OSEMNAJSTO POCiLAVJE Pismo, katero je Ribelj mariborskemu mestnemu pi- sarju Jakobu Kodru izdal, bil je le-ta precej drugi dan poslal v Gradec deželnemu profosu Vilskemu, kateri ga je zepet nemudoma poslal na Dunaj knezu Lobkovicu, mini- stru cesarja Leopolda. Na Dunaju so že s Hrvaškega in Ogrskega bili o zaroti precej poučeni, tudi baron Losen- štajn je bil Tatenbaha že prej ovadil. Ravno tako je bil celjski sodnik Pavel Ahac kmalu po Ribljevem izpuščenju iz ječe obširneje, akoprem nejasno ovadno poročilo o Ta- tenbahovili namerah v Gradec predsedniku grofu Brajnerju poslal. Zdaj, ko so imeli dokaz v rokah, niso se več mu- dili, temveč ukaz je bil prišel Sajerju v Gradec, naj z vso previdnostjo, pa z vso odločnostjo proti Tatenbahu posto- pa. Kako se je to zgodilo, povedali smo v zadnjem po- glavju. Obristlajtnant Sajer je ravnotako brž in odločno po- stopal tudi po zaporu Tatenliahovem. 2e pred leti jc biJ povsem na tihem poslal na slovensko štajersko, v Maribor, Slovensko Bistrico in v Celje čete vojakov, kateri so imeli na daljnje ukaze čakati. V Mariboru so bili cesarski dra- gonci že pred 10. marcem, ko je bil Tatenbah tam. A vse te priprave Sajerjeve so se vršile tako na tihem, da pre- več brezskrbni Tatenbah ni nobene nevarnosti slutil. Tudi je bil v poslednji čas v svojo srečo tako zaupen postal, da ni noben svet v tem smislu ne bil nič izdal. Takoj po zaporu grofa Tatenbaha je mogel torej ob- ristlajtant Sajer polastiti se njegovih gradov in imenja ter razorožiti posadke na Tatenbahovib gradovih. Ker je bil namreč že čas blizu, ko je imel glavni upor po sloven- skem Štajerskem pokniti, bili so zbrali in nekoliko obo- rožili Tatenbahovi oskrbniki prilično število hmetov. Tako so čete čakale na konjiškem gradu, v Statenbergu, Pod- četrtku, na Račjem itd. Posebno v Konjicah je bil Simon Stupan lepo četo skupaj zbral na Tatenbahov ukaz. Tu sem je bil Tatenbah tudi ukazal svoje izbrane zaklade z Račjega pripeljati, ker se je bal za poslednji grad kot či* sto na planjavi stoječ in (tačas) samo z močvirjem okoli le nekoliko zavarovan. Eden in dvajsetega marca je bil on v Gradcu zaprt, 22. marca so, kakor protokoli kažejo, trije težko obloženi vozovi v Konjice dopeljali te dra.goce- nosti. Ali že črez tri dni, namreč 25. marca, so prišli v Ko- njice in potem precej na druge Tatenbahove gradove Sajer- jevi dragonci s cesarskimi komisarji na čelu, kateri so vse dragocenosti in celo premoženje zapečatili in odvzeli. Strah je obšel Simona Stupana, ko je čul, da je njegov .gospodar zaprt. Dasi je imel na konjiškem gradu zbranih trikrat toliko oboroženih, kakor je prišlo iz Maribora in Slovenske Bistrice cesarskih dragoncev — ni se upiral, temveč takoj izročil komisarjema vse ključe, dal svoje podložne razorožiti ter jih poslal domov. Za cesarska ko- misarja sta bila namreč imenovana Gašpar Kelersi)erg in grof Adam Ditrihštajn. Da bi svojo vernost cesarju in svo- jo nedolžnost v celi zaroti dokazal, pozival se je Stupan na svedočbo gospoda Pavla Ahaca, toda ta je mora! slabo zanj pričati, kajti prijeli so tudi Stupana in ga odpeljali v Gradec kot pričo v veliki pravdi, ki se je imela s Taten- bahom goditi. Isto se je zgodilo z oskrbnikom v Statenbergu, nekim Krištofom .Tamnikom, s starim Jurijem Gornikom in Avgu- štinom Smidom, oskrbnikom na Račjem. Ko so Tatenbahovi prijatelji o njegovem zaporu culi, podvizali so se, sledove sporazumi jen ja in prijateljstva z njim uničiti, povsod zatajevati ga in sopokomo in priliz- njeno lazili svojo vdanost cesarju dokazovat. Drugi so na- glo deželo zapustili. Med temi je bU Tatenbahov bratranec Oton Tatenbah, kateri je bil (ne ve se kam) ubegnil. Ru- dolfi se je umaknil v £:akovec. Tretji pa, med temi najod- ličnejši, grof Karel Turn, deželni glavar goriški, so bili možje dovolj, tudi v skrajni nesreči Tatenbaha ne zatajiti, a so «ato njegovo usodo delili, to je, zaprti bili. Grof Tum je bil celih osemnajst let, namreč do svoje smrti 1. 1638 na gradu v Gradcu zaprt. Tatenbah je bil komaj šest dni na gradu, ko je bila sodna komisija za njega sestavljena. Med svojimi sodniki je Tatenbah našel večjidel svoje sovražnike, in to mu je moralo upanje podirati, da bi srečno izšel iz zapora ali da bi življenje otel. Sodstvo, katero je bilo sestavljeno sa- mo za ta slučaj in je imelo skrivne seje ter se imenovalo tudi skrivni svet, bil» je sestavljeno iz sledečih mož: pred- sednik grof Brajner, grof Žiga Herberštajn, kancelar baron Hehlinger grof Stubenberg, Stirk, Ditrihštajn. Auespeg, baona Tirndl, Javornik Argento, Hiršfeld Markovič, Ka- lanci, Prentek in Kelersperg. Cesarski tožnik o veleizdaj. st\'u Tatenbahovem je bil komorski prokurator dr. Me- gerle, nevaren protivnik, ker eden najjezičnejših pravnikov svojega časa. Branili so Tatenbaha trije odvetniki, doktor- ji Jan Pfajfer, Matija Patricius in Julij Tencius. Preiskovanje in sodnijsko presliševanje se začne vršiti z vso odločnostjo. Tatenbah je bil kasneje zopet pogum dobil in upanje v svojo srečo se mu je zopet povrnilo. Nadaljevanje prihodnjič 17. september 1969 ^i« STRAN B I Mluda katoliška poslan- ka Bernadette Devlin iz El- stra je v ZDA zbirala mili- joni dolarjev za tiste, ki so jim zgoreli domovi. Sprejel jo je tudi newyoräki župan Lindsay, Zdaj je tudi največ- ji protestantski rogovileš, lan Paisley odpotoval v New York in je zelo hud, ker ga JAnd- say ne sprejme. Ce ne bo drugače, se bom sam pova- bil^ je zagrozil. .. . Izraelski obrambni minister Mose Da- jan je takole pojasnil, v čem je bistiH) izraelske politike: »Imamo najboljšo armado ne samo na Srednjem vzhodu, ampak tudi v Evropi. Boljša je od francoske armade, nemške armade, britanske ar- made itd. Kako morejo po- temtakem zahtevati od nas, da bi ostali v kopalnici in ■prepustili stanovanje Arab- cem?« ... še/ fužnovietnam- thega režima Thieu je bil jezen zaradi premirja, ob smrti Ho Si Minha. Vzkliknil je: »Ali bo Hanoi razglasil praznik in premirje, ko bom jaz umrl?« Thieu je najbrž pozabil, kdo je bil Ho ši Minh in kdo je Thieu. . .. Park čung Hi je predsednik Južne Koreje in je bil že dvakrat izvoljen za predsednika. Tretjič ni mogel biti izvoljen, ker mu je to prepovedovala ustava, ki jo je sam zagovarjal, ko so spodnesli starega Sing Man Rija. Ker pa je prijetno biti 'predsednik, je dal Park Čung Hi po svojih številnih poslan- cih ustavo kratko malo spre- meniti. Opozicijski poslanci so sicer odšli iz parlamenta, toda do:niselni predsednik bo verjetno že tretjič izvoljen za predsednika. ... V Budim- pešti so imenovali ulico po Györgyju Pälffyju, ki so ga pred dvajsetimi leti po stali- nističnem procesu obesili sku- paj z Laszlom Rajkom. Očit- no je to najboljši in najce- nejši način oddolžitve »otro- kom revK)lucije, ki jih je po- žrla revolucija«. . . . Zaloge vina se kopičijo Gostišča prodajo veliko manj kot pred leti, regi- strirani odkup se zmanjšuje, alkoholikov pa ni nič mani — Prometni davek bi bilo treba znižati Zu vinogradnike že nekaj let ni nikoli prav. Kadar ve- liko pridelajo, težko proda- jo, kadi-a malo pridelajo, pa hododek ne more biti velik. Tako letos tarnajo v Sloven- skih goricah, kjer bodo ime- li dober pridelek. Tudi dru- god ni nič boljše. Po poro- čilih iz raznih krajev države je v kleteh veliko več vina kot lani pred trgatvijo. Kaj storiti z njim? Kam pospra- viti novi, obilni pridelek? Zakaj imamo v kleteh pre- več vina? že dve leti ga sko- rajda ne uvažamo več, ker se uvoznikom ne splača. Ali se je pridelovanje toliko zvečalo ali se poraba zma- njšuje? Pridelek vina se le počasi zveöuje. V novih sodobnih vinogradih so hektarski pri- delki sicer večji, toda vino- gradov je vse manj. Pridelek pa je močno odvisen taidi od vremena. V Sloveniji imamo okrog 20.01)0 ha vinogradov. Teta 1966 smo pridelali — po ocenah, ker pridelka ni nih- če natančno popisal — 4560 vanogov vina (en vagon je 100 hektolitrov), lani pa 4820 vagonov. Leta 1966 je bilo odkupljeno 1013 vagonov — 22 odst. vsega pridelka — la- ni pa le 983 vagonov — 20 odst. pridelanega vina. Se bolj je nazadovala registrira- na prodaja vina na drobno. V gostiščih v Sloveniji so la- ni prodali za 43 odst. manj vina kot prejšnje leto, v tr- govini na drobno pa za 6 odst. manj. Izvoz vina se je zmanjšal za 28 odst. V vsej držAvi so lani pro- dali v gostiščih, trgovinah in izvozili za 15.300 vagonov vi- na, leta 1967 pa še 19.3000 vagonov. Ali prodaja vina tako na- zaduje zaradi uspešnega zati- ranja alkoholizma? Podatki kažejo, da ne. Alkoholikov ni nič manj, prej jih je ce- lo več kot pred leti. Name- sto dragega vina se mnogi raje opijejo s sorazmerno cenejšimi žganimi pijačami. Vino je torej predrago. Tega pa niso krivi vinograd niki. Vzlic velikemu zveča nju stroškov pri obdelavi vi- nogradov — močno so se podražila gnojila, škropiva m vse drugo — je bila lanska pK>prečna prodajna cena vina pri njih za okrog 10 odst. . nižja kot leta 1966. Poprečna cena za vsa vina v državi je bila za liter le 2,26 din Gostišča pa ao v istem času zvišala svoje cene poprečno za 1,43 din pri htru. Njihova pKJprečna cena je lani doseg- la že 9,34 din, kar je več kot štirikratna odkupna cena. Pri prodaji vina igra po- membno vlogo prometni da- vek, ki ga v nekaterih obči- nah podraži tudi za pol- drugi dinar. Občine potrebujejo denar. Zbirati pa bd ga morale dru- gače. Približno toliko vina, kot je registrirane prodaje, se proda namreč mimo vad- nosti občinskih organov in brez plačila prometnega dav- ka. Tak davek naj bi bil to- rej nižji, plačali pa bi ga vsi prodajalci vina. Po pred- logu, ki so ga sestavili pri zvezni gospodarski zbornici, naj bi od litra vina plačali le 30 do 50 par. Ob nižjem prometnem davku bi bilo manj prikritih prodaj, na vinskem trgu pa več reda. Tudi poraba vina bi se (go- tovo zvečala. Ljudje pa pili manj močnih, žganih pi- jač. JOŽE PETEK TELEGRAMI TRIPOLI — Po nekrvavem držav- nem udaru v Libi'-" ki so ga iz- vedli dvajs^ do trideset 'et stari oficirji in odsta .11 kral/) Idrisa, se je položaj povsem umiril. Do- slej je nad 30 držav priznalo novi režim, med njimi elesile BELFAST — V aadi;jih dneh sta bila ubita na Sevemenr Irskem dva britaaiska vojaka in ponoči so se vnemali pouli'5ni boji. V Lon- donu so zelo zaskrbljeni zaradi položaja in nameravajc poslati okrepitve v Ulstei Zdaj ^ na Se- vernem Irskem brita-iskih vo- jakov. CIUDAD MEXICO - Kubanski zunanji minister Raul Roa je na hitro odpotoval ir. Havi-iie v me- hiško glavno mesto, kjer se je sestal s predsednikcKn Diazom Or- dazom. Tako so izgiadili spor, ki je nastal, ko je Havana obtožila mehiškega diplomata, da vohuni za Američane BIAFRA — Biafrski voditelj Oju- kvni je zavrnil najn,>ve}?' spora- zum med nigerijsko vlade ir Med- narodnim Rdečim križem o poletih letal s pomočjo z. Biafro, ker »bi Lagos poskušal izkoristiti ta spo- razum v vojaškp namene« DETROIT — Ameriška avtomo- bilska družba P'^nl, druga v Ame- liki, je te dn. izdelala stomilijon- to vozilo V 66 atf*-, je dala na tržišče 78 milijwiov o.-.ebnih avto- mobilov, 18 milijonov tovornjakov in 4 milijone traVarlev. NACISTIČNI POZDRAV — V Nümbergfu so se zbrali na predvolilnem shodu staši neonacistične stranke NPD, da bi poslušali svojega »firerja« Adoitj Thatldena. Da bi dali duška svojim »patriotičnim čustvom«, so dvigali ^ nacistični pozdrav in vzklikali »Sieg Heil«. Telefoto; tedenski zunanjepolitični pregk j Vsi so bili začudeni in pre- senečeni. Morda celo sovjet- ski premier Aleksej Kosigin, ki je že priletel na sovjet- sko ozemlje, ko so mu spo- ročili, da je Peking »voljan«. Kitajci bi mu bili lahko spo- ročili že v Hanoj, kjer se je bil udeležil pogreba Ho Si Minha, da lahko pride v Pe- king na kratek pogovor s ki- tajskim premierom Ču En La. jem. Od Hanoja do Pekinga je samo tri tisoč kilometrov. Ta- ko je moral Kosigin leteti osem tisoč kilometrov daleč, da se je na pekinškem le- tališču lahko tri in pol ure pogovarjal s Cu En Lajem. Pravijo, da so bili pogovori »zadržani«, a da je Cu En Laj kljub temu »pridržal« Kosigi- na it.i njegovih nekaj sprem- ljevalcev na večerji. To je približno vse, kar ve- mo o sestanku med Kosigi- nom in Cu En Lajem. 11. sep- tembra letos, sestankom, o katerem zdaj ugibajo po vsem svetu. Nihče pravzaprav zatrdno ne ve, kdo je posre- doval med Rusi in Kitajci, da je do tega sestanka prišlo. Eni pravijo, da so bili to Romu- ni, drugi, da so bili to Sever- ni Vietnamci. Nihče pa seve- da ne ve, o čem so se pogo- varjali, čeprav je lahko ugi- bati. Poklicni »opazovalci« in tu- ji dopisniki, ki mukoma išče- jo kako novo »drobtino«, ka- ko zanesljivo informacijo, so prisiljeni poročati o ugiba- njih, Ugibati morajo tudi vo- ditelji komunističnih partij tako na Vzhodu kakor na Zahodu, ki pozdravljajo to srečanje kot morebitno rahlo upanje, da se utegne sedanja propagandna vojna med obe- ma velikanoma in obmejii incidenti vsaj omiliti, če že ne bodo prenehali. Toda tudi oni lahko samo ugotavljajo, da je že dejstvo, da sta se moža sešla, pomembno in ko- ristno. Medtem so ^ v nekaterih nstih celo pojavila ugibanja, da vlada med kitajskimi vodi- telji nesoglasje in da je Mao Ce Tung bolan. Brez dvoma poskušajo s tem nekoliko po- jasniti sestanek, češ, 6e bi bi- lo popolnoma po volji Mao Ce Tunga, da do sestanka sploh ne bi prišlo. To je lah- ko res, lahko pa tudi ni, in potemtakem tudi ta »teorija« sodi v množico tistih s katerimi si razni dog in pisci člankov v pot| jega obraza služijo vsaj kruh. Vendar nekaj ni doi najsi je bilo srečanje Kosigä wm in Cu En 1 še tako koristno in doi šlo, je popolnoma got« samo ob sebi ne |i skoraj nič, če ne bodoi znamenja dokazovala, i je v kitajsko-sovjetskih sih nekaj premaknilo i Ije. Za zdaj v Pekingu še tako divje in strupeno i dajo ZSSR kakor prej, čl je kitajski tisk na kratta ročal o sestanku. V tea gledu — vsaj za zdaj • ni še nič spremenilo. I ni ugibanje. Prejšnji teden so se Ü ske sile s tanki in ob V ri letalstva izkrcale ns tovski strani Rdečega I južno od Sueza in des< povzročale Egipčanom ä kolikor so jo pač mogk da povzročanje škode sf niku očifi.K) ni bil gla^ men te nenadne akcija kateri so Izraelci — P* jem zatrjevanju izgubOi mo eno letalo, medtem li imeli le enega ranjen» nejasnem egiptovskem ' nem sporočUu je skoraj ti, kakor da se Izraelci ^ niso izkrcali in da so ji^ pregnali. Toda to ni v»«" Važno je, da se je * secih po junijski voj« 1967 položaj na Sre<0 vzhodu tako poslabšal,® tam že skoraj stanje vojne. Izraelci so se ^ prepričani, da so kos ^ nemu egiptovskemu skemu napadu — ž®** sovjetskimi tanki i"®^ mi migi — Arabci o^ njihovi voditelji pa oc'^J vedno niso prepričai^^ ne bi spet skupili v ^ ni (.Kovi »pravi« vojni- In tako se ta nesrecj deva vleče naprej i» , še vlekla. Dokler ne ^^ eksplodiralo. NevarnoS* v tem, da je bila vsaij splozija hujša od P^® j di nevarnejša ne sa^ mir na Srednjem ^ ampak tudi za mir vJL sredozemskem obm®*'^ celo v svetu. WASHINGTON - Pr Kiatkem premirju Je predsedn.k Nixon za- ukazal, naj bombniki B-52 sp»» za- čno bombardirat, .iTiini Vietnam. Slišati je številne kritike, češ da je prav takr zabre-'el v ietnam- sko »močvirje« kak'>r njegov pred- hodnik Johnsor NEW PELHl — Predspiunica in- dijske vlade Indiri, Gandhi je po- e'Ala, da so desničarski voditelji v kongresni stranki zahtfvali od nje, naj spremer svoja stališča, če hoče osta' predsednica vlade, ndira Gandhi Je to zahtevo ozna- čila kot žalite tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SREČANJE SLOVENSKE MLADINE V KOZJEM — Ob 50 letnici ustanovitve SKOJ in KPJ je bilo v soboto in nedeljo v Kozjem srečanje slovenske mladine, ki se ga je udeležilo kakih 1500 mladih. Na zborovanju v nedeljo je govo- ril član izvršnega biroja predsed- stva ZKJ Edvard Kardelj. Najprej je orisal revolucionarno pot SKOJ, pretresljivo zaznamovano z boji, uspehi in velikokrat tudi s krvjo. Dejal je, da je zgodovina SKOJ-a tudi danes prepričljiv učitelj mla- CUrr rodovom socialističnih bor- cev. Nato je Kardelj opozoril na očitke nasprotnikov socializma, ki pravijo, češ: Marks, marksizem in socialistična revolucija so obljub- ljali delovnemu človeku, raj na zemlji, zdaj pa tega raja ni. V res- nici pa nihče ni tega obljubljal, marveč so marksisti vedno opozar- jali, da napredek družbe nima kon- ca in da zato tudi ni dokončanega modela ideala družbe^ idealne so- cialne pravičnosti. Pač pa je naša revolucija obljubila delovnemu člo- vefeu, da bo njegov današnji in ju- trišnji interes v socialistični družbi tista vodilna in vladajoča sila, ki bo usmerjala družbo. V večji meri kot kjerkoli na svetu je naša revo- lucija uresničila načela: tovarne delavcem, zemljo tistim, ki jo ob- delujejo. Sredstva in sadovi dela so torej v rokah tistih, ki delajo. Kako in s kakšno hitrostjo se bo- do ta načela uresničevala, pa ni od- visno samo od naših želja, marveč od gospodarskih in drugih možno- sti. Doslej je bil ta tempo razme- roma hiter. Jugoslavija spada med štiri, pet dežel v svetu, ki so dose- gle v povojnem obdobju najhitrej- ši tempo gospodarskega razvoja. Nato je Kardelj poudaril, da mo- ramo biti zelo budni nasproti vsem »idejicam«, ki hočejo dokazovati, da delavskega razreda ni več in da ni sposoben za samoupravljanje. Naša usmeritev je zelo jasna: vztrajno se moramo boriti za vse širše dimenzije socialistične demo- kracije, da bi dokončno zajamčili interesom delovnih ljudi vodilno vlogo v družbi. To so cilji, proble- mi in naloge, ki so predvsem tudi pred mlado generacijo. In prav za- to mora družba odločneje odpirati odgovorna mesta družbenega upravljanja mladim ljudem. ■ TITO OBISKAL ZAGREB IN SISAK — Pretekli teden je pred- sednik republike Josiip Brocz Tito z ženo Jovanko obiskal Zagreb, Si- Cilji in naloge mlade generacije sak in še nekatere druge kraje na Hrvaškem. V srečanju s predstav- niki tamkajšnjih družbeno politič- nih in gospodarskih organizacij je poudaril, da želi z obiskovanjem nekaterih krajev na kraju samem ugotoviti pomanjkljivosti v našem sistemu, zlasti v gospodarskih, pa tudi v političnih odnosih, da bi nato lahko poiskali najustreznejše rešitve. O teh problemih bodo lonalu razpravljali tudi na sejah izvršnega biroja in predsedstva ZKJ. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM — V četrtek, 11. t. m. so v Zagrebu odprli jesenski velesejem, na kate- rem razstavlja 6000 domačih in tu- jih razstavljavcev več kot 250.000 proizvodov. Velesejem si je že na otvoritveni dan ogledal tudi pred- sednik Tito z ženo Jovanko. V svo- ji izjavi novinarjem je dejal, da je letošnja jubilejna razstava dosegla v razvoju velesejma najvišjo ra- ven. Tokrat sodelujejo na sejmu razstavljavci z vseh petih celin. ■ DAN PLANINCEV — V nede- ljo je slovenska planinska organi- zacija praznovala dan planincev. V gorah je bilo na tisoče planin- cev. Na številnih planinskih posto- jankah so bile prisrčne proslave. ■ VZROKI PREZADOLŽENO- STI — Najti bo treba take rešitve, da bodo podjetja in drugi prisilje- ni dosledno spoštovati prevzete ob- veznosti, medtem ko zdaj mnogi ne poravnavajo svojih finančnih obveznosti in s tem izkoriščajo svoje upnike. Tako so poudarili na skupni seji odbora za finance in proračun republiškega zbora in od- bora za finance gospodarskega zbora republiške skupščine. Opozo- rili so na to, da nelikvidnost prav- zaprav odseva slabosti našega go- spodarstva, nesmotrnega investira- nja in delitve dohodka, prevelikega uvoza, preveč popustljive politike do podjetij, ki poslujejo z zgubo O tem bo še ta mesec razpravljala zvezna skupščina. ■ POCENITEV KMETIJSKIH STROJEV — Zvezni izvršni svet je sklenil poslati zvezni skupščini predlog za spremembe in dopolnit- ve zakona o tarifi zveznega pro- metnega davka, s katerim se znižu- jejo davčne stopnje za drobno kmetijsko mehanizacijo. To naj bi omogočilo poceniti kmetijske stro- je. ■ SLADKOR BO DRAŽJI? — Poslovno združenje jugoslovanske industrije sladkorja je zahtevalo od zveznega izvršnega sveta, da odobri zvišanje tovarniške prodaj- ne cene sladkorja za 0,25 din pri kg, ker so se povečali predelovalni stroški. Zvezni zavod za cene pa je predlagal, da se prizna le zvišanje za 0,15 din pri kg. Spričo večjega pridelka sladkorne pese se bo le tos povečala proizvodnja sladkorja od lanskih 361.000 ton na 460.000 ton. I NAPAD Z MESARSKIM NOŽEM iVA DELAVCA V ŠENTJURSKI KLAVNICI FIZIČNO OBRAČUNALA S SEKRETARJEM IN ANALITTIKOM KK ^ šentjurakega kme- ^ kombinata Stane jp analitik Edo Bo- jjjj se 28. avguista od- V klavnico, ki jc ^av obrat kombanata, jq]o garderobnih oma- Ijvcev. Takšna kontro- jila nekaj povsem nor- vsaj za delovne po- , Ravnici, ker se je že flgosto dogajalo, da so ijci tu in tam prisvoji- la^ kos mesa, klobaso i podobnega. Nista mo- ji slutiti, kako se bo ^ končal... letno je kontrola, ka feivajala Kozjan in Bo- bila zelo temeljita, lyeni rezultati so se 1 pokazah: v si/raniščni j sta našla 3,20 kg sve- pinjskih rebrc zavitih v äßo embalažo in 0,80 ki- ja prekajene krače, jfcrbno prekrito s tre- jgoanimi cekri. Izkazalo , da je meso skrila sna- julijana Veber, ki le ta- jjavila, da jd je meso mesar Leopold žibret. lala je, da je meso skri straniščno školjko, ker bala, da ji ga oo nekdo imela pa je namen ga dnji dan prijaviti, pre- odnese domov. DtiTola se je nadaljevala l»egledom garderobnih jc delavcev. V omarici eme Stanka je Kozi.ian lu odkril telečji jezik :n kranjske klobase. Na šanjo, odkod vse lo v ovi omari, je škoberne [voril, da mu je jezik dal Leskovšek, tudi delavec ^ici in da ga je imel b plačati, klobase pa, je dobil prejšnji dan za i», ker je delal preko ^ega časa. ■To bomo preverili, — itkel Koejan, nakar se je beme začel jeziti in me- i klobase po tleh. Na ho- ta, pred garderobnim *orom, pa je Kozjajia fi- le napadel. Iz prisotne pine delavcev se je iz- >jil še Leopold žibret ter Sana in Bohorča napadel »uge strani. Nekaj tre- |kw pozneje je v roki imel nož in grozeč z P je šel proti Bohorču. V jjöJnem trenutku je po- P^l Mirko Bohorč in ^Ica prijel za roko- bteri je imel nož, kar je Ediju in Kozjanu omogoči- lo, da zbežita ven. Napadal- ca sta pohitela za njima ta- ko, da je Skobeme še uspel Kozjana zrušiti na tla pre- ko nakladalne rampe. Vse skupaj je verjetno zelo spo- minjalo na divji Zahod, le revolverji so manjkali in k sreči, nd bilo mrtvih. V zvezi s tem smo obiska- li skoraj vse glavne akterje dog(xi:ka, razen Žibreta. Ko simo se oglasili na njegovem domu, v Jakobu 11, je žena povedala, da je Leopold od- potoval v Hrastnik in ga ne kaj dni ne bo naaaj. Sosedje pa so povedali, da je ravno- takrat bil doma... Stanko škoberne je bil do- ma; našli smo ga na njivi. — Ne, jaz ndsem Stanko škoberne, toda pozaiam ga. Kaj bi radi od njega? — Radi bi se p>ogovorili z njim. — Povejte meni... — Ne, govoriti moramo osebno z njim. — No, pa naj bo. To sem jaz — je čee nekaj časa pri- znal. Ko je slišal za kaj gre, je bdi takoj pripravljen na po- govor. — Cisto resnico vam bom povedal, vi pa napišite kar hočete. Po poti proti domu je na eno nogo močno '-.apal, živčno je mahal z rokami, preskakoval z ©ne teme po- govora na drugo, govoril o očetu, ki je bil ustreljen kot partizan, o materi, ki je umrla v nemškem koncen- tracijskem taborišču, o sebi in štirih letih, katere je kot otrok preživel v taborišču, o sklepni reumi, s katero že vrsto let ima og^mne teža- ve in o tem, da so ga že pred leti, kot delavca v štorski že- lezarni, nameravali invalid- sko upokojiti, toda bil je premlad, saj je st^ir koma; 37 let. — In kako se je zgodilo? — smo vprašali. Pokazal je odločbo o od- stranitvi z dela in odgovoril, da se je vse zgodilo točno tako, kot je napisano v ob- razložitvi. — Zakaj ste napadli Koz- jaaia? — Veste, Kozjana osebno sploh ne cenim, bilo mi je izi>od časti, da me kontroli- ra in obsoja po nedoižne a. Bolan sem, živčen, veliko sem delal, niliče se pa ni spomnil, da bi mi bilo po- trebno dodeliti kakšno lažje delo. Opravljal sean delj, ki zahteva visoko kvalificira.iega strokovnjaka za 550 dma^jtv mesečno. Lansko leto smo v klavnici imeli 80-odstotne plače, delavci v upra .'i ;>i) so dobili trinajsto plačo. Za sindikat redno plačujem čla- narino, od t^a pa nimamo nobene koristi, delavci upra- ve pa lahko hodijo na iz- lete. .. — Kako «e je začelo ij«?te- ga dne v klavnici? Kozjana ste napadli in potem? — Ne vem. Se abso.utno nobene stvari ne spom-njam več. Bil sem živčen, razbur- jen... Ubijte me, ampak res ne vem. Klobase sem dan prej dobil za malico. Je- zik pa sem imel namen po- šteno plačati. To je vs3. Julijana Vetoer se pogovoru ni izmikala, celo je pustila vt.is. da želi biti i>opolnoma odkrita. — Tist^a dne mi je Ži- bret dal meso in jaz sem ga vzela, čeprav sem vede a, da mi ga on ne bi sm^el dat: Ker sem se bala, da mi ga bo kdo vzel, sem ga skrila v straniščno školjko. Nasled- nji dan sem ga mis'ila dati na vago, da mi ceno obra- čunajo pri plači. — Zakaj ste me-o skrili ravno v straniščno šk0!j!'0? — Skrila sem ga!. Zave- darv. se tega, da je to zelo neprimeren pro.=;tr>" za kaj takega in da ne morem do- kfi7ati, da sem, kljub temu, imela poštene namene. Nek-' do je verjetno videl, dn sein m( so dobila in je prijavni. Sioei pa, kako naj tieson ven skoraj 3,5 kg mesa če je kontrola na izhodu iz klavnice zelo stroga? — Ce bd imeli možnost, da meso nesete ven ne da vam ga najdejo, ali bi to na- redili? — Saj sem rekla, da to ni mogoče. — Ali drugi delavci to de- lajo? — O ja! Nekateri so bili kaznovani seveda tisti, ka- tere so dobili. — Kaj veste o napadu na Kozjana in Bohorča. — Mene takrat ni bilo tam. Obdolžili so me, da sem ja« poklicala žibreta, kar ni res. Smatram, da so vodilni ljudje v kombinatu Stanka in Leopolda imeli »na piki«, ta primer pa je prišel kot naročen, da se znebijo enega in drugega. Upravnik klavnice. Kari Vrečar, je izjavil, da sta Skobeme in žibret bila zelo dobra dedavca, imela pa sta razne napake, žibret je bil zelo grob, v jezi je metal vse okrog sebe, raiabijal in iaai- val, Skobeme pa je v pija- nosti bil zelo napadalen. Vrečar je kategorično trdil, da so if^ave Skobeme Stan- ka v zvezi s trinajsto plačo delavcev r upravi in lansko- letnima SO-odstotnimi plačami delavcev v klavnici popol- noma neresnične, ker so de- lavci dobivali cele plače, kair je primer tudi v letošnjem letu. I^eresnična je tudi nje- gova izjava, da je opravljal delo, ki je za, visoko kvalifi- ciranega delavca, ker je ved- no delal po navodilih stro- kovno usposobljenih ljudi. Sekretar, Stane Kozjan, je vse to potrdil in dodal, da bd izlete, o katerih je govo- ril Skobeme moral organizd- sindikat klavnice, ki se je rajši odločal za interne zabave, kot pa za iaüete. Direktor kombinata, Peter Hlastec, je dal predlog za izključitev vseh treh kršite- ljev iz delovne skupnosti za- radi kršitve delovne discipli- ne in fdeačnega napada. Tak uifcrep smatra popolnoma upravičenim. Povedal pa je, da bodo, ne glede na to, kar se je zgodilo, izkoristili vse možnosti, da Skobeme Stan- ku, z ozirom na bolezen in zelo težko preteklost, omo- gočijo, da se invalidsko upo- koji pod kar se da boljšima pogoji. Končno besedo v aveei s celim dogodkom bo kmalu dal centjralni delavski svet. MILE SAVIC KNJIŽICA, KI BO PREŽIVELA SPOMIN NA XIX. HMELJARSKI KONGRES Kratek oris hmeljarstva na Slovenskem ozemlju Odlomek izpod peresa Jake Slokana v publikaciji »XIX. kon- gres Evropskega Hmeljarskega Biroja« v Ljubljani. Znanstveno je dognano, da sodi območje današnje Jugoslavije oziroma pokrajin, ki so jih bili •^i predniki v IX. stoletju pose- dli najdlje proti zahodni Evropi, ?ied tista, v katerih je človek zdavnaj spoznal posebne la- ®|nosti hmelja ter jih začel ko- ristno uporabljati in z rastlino smotrno ravnati, se pravi, naj- prej v glavnem pripravljati v jjaravi prosto (divje) rastoči ^elj za predelavo. Od kdaj je na svetu hmelj? Nemara bo še najbolje, če reče- ''^o: Ko se je na zemlji razvilo Rastje, je med njim bil vsekakor '^^di — hmelj! O )»prvem^< pivu pravi Jat«. pLsov ne vračamo. ^ posamezne številke W letna naročnina ^.„iUi' poUetna 15 din. Z» •"Ji» znaša naročnina 6® Teko« račun SOI-l-.^, TELEFX)N1: ured^-, 23-69, maU oglasi ročnine, ekonomsk» J^ pagand« 31-05, podr«««^ ^ 2«-00. Besedo ima: TOM HEIHHIER Te dni me .je pot zane- sla v enega izmed celjskih nebotičnikov na Otoku. 2e pri samem vhodu sem se zgrozil nad umazanijo, ki kaže, kot da bi tu živeli jamski in ne civilizirani in kulturni ljudje. Pravijo, da je tako v \'«eih veijüi blokih; da so v drugem nebotičniku odtrgali celo železno ograjo na stopni- šču, da dvigalo deluje po mili ali božji volji itd. Ko Se torej nekateri vozijo v luksuznih limuzinah, sta- novalec iz desetega ali e- najstega nadstropja nima niti možnosti, da bi se pe- ljal z dvigalom. Povem vam. da je čisto nekaj drugega stanovati v vili. Šentjurski občan mi je rekel, da nima smisla, da mladina kritizira sociali- stično zvezo, češ da ne de. la, ker pravi, da je tako tudi v nekaterih drugih občinah. Navsezadnje, je rekel, so vsi člani socia- listične zveze in je res ško- da, da ne delajo, ker bi lahko sicer kaj naredili in bi bilo seveda narejeno. Pritožil se Je še, da danes ljudje tako bolj malo de- lajo, ampak vsak gleda, kako bi čim manj nare- dil. Potem je omenil pri- mer iz nekega drugega podjetja iaven šentjurske Dibčine, kjer se recüiK) štir. je predstavniki podjetja peljejo v kakšno republi- ko z avtom aU vlakom in si vsi štirje zaračunajo ki- lometrino in potegnejo kar lepe denarce. In tako dalje. Izvedel sem tudi, da so naorali streho na hudinj- ski Soli obnoviti, kor je prepuščala vodo, kar je stalo skupnost 15 milijo- QOT starih dinarjev. To seveda nI veliko za obno-. vo tako velike strehe in bi bili lahko stroški še več- U, öe W strelia še bolj pre- puščala. V bodoče naj bi gradili ölm več ravnih streh, ker je to, kot vidi- mo, zelo pametno. Denar- )a imamo tako dovolj, 6e posebej öe upoštevamo de Clcit. Bo že bolje — skli- cali bomo nekaj sestankov in stvar bo kratkomalo rašenal