Gospodarske stvari.
Kako naj gospodar obdeluje senožeti.
Ni vsaka zemlja za vsako travo. Po vlažnosti zemljišča se morajo izbirati trave; ene hočejo suho, druge bolj vlažno (mokrotno) zemljo, v mokri zemlji pa se naše boljše trave cel6 ne sponašajo, — takošna se mora poprej v suho predelati. Kdor tega ne pomisli in seje brez pomislika to ali uno travno seme, tak slabo glešta svojo senožet. Ce gospodar seje kihec ali kihecno pahovko (agrostis stolonifera, Fioringras) ca suho senožet, bo pač slabo opravil, in vendar ta trava na vlažnem in močvirnem svetu daje prav dobro seno; — nemška detelja (lucerna) neprecenljiva je v debeli, globoki zemlji, — če pa jo deneš v plitvo peščenko, kakošna bo!
Kakor se obilniši ali pičliši pridelek mrve in otave ravna po lastnosti zemlje, tako se tudi dobrota ravnd potem, kdaj se sen6 (mrva) kosi. Nekatere trave imajo o cvetji največ redivnega v sebi in take se imajo tudi takrat kositi. Nekatere nasproti so pred cvetjem, druge po cvetji, kedar seme delajo, najbolj tečne; tako, postavimo, je pred cvetjem senožeška tratnica (poa pratensis, Wiesenrispen-gras), in repulja (bromus erectus, Riesentrespe), — o cvetji pa senož. bil ni ca (festuca prat., Wiesen-schwingel), — kmalu po cvetji mačji rep (Timoth.), — ob nastavljanji semena pa mehki gljstnik (bromus moli., weiche Trespe) najbolj tečen. Če bi te trave kosili drug čas, bi namesti prav dobrega sena nakosili prazno slamo.
Dobro dobro je tedaj treba paziti, da zgodnjih trav ne sejemo s poznimi skupaj, temuč da mešamo take, ki so ob zel6 enakem času najbolj tečne.
Za zgodnjo senožet, kamor se voda napeljuje, z nekako vlažno pa močno zemljo je sledeča zmes naj-pripravniša: pasja trava (Knaulgras), lesičji rep (Wiesenfuchsschwanz), navadna divja ljulika (eng-lisches Raigras) in rudeča detelja  (rother Klee).
Na zgodnjo šotno senožet pa naj se sledeče trave vkup sejejo: senožeška tratnica, medena trava (Honiggras), kihecna pahovka, stročnata detelja ali marijni šolnici (Hornklee) in rosula (Ruchgras).
Za zgodnje suhe senožeti je najbolj pripravna sledeča zmes: navadna divja ljulika, ros ulja, plotna grašica (Zaunwicke), korninšica, mala bela detelja in rumena detelja.
Veliko bolje je tudi vselej več tacih trav skupaj sejati, ki zorijo ob enakem času, in da so nekatere više, nekatere niže, ker le tako se napravi prava gosta trava, kajti če sejemo le visoke trave, bo mrva redka, kakor žito, — če pa sejemo le nizko (spodnjo) travo, bo sicer senožet gosta, pa nakosilo se ne bo mrve veliko, ker je trava prekratka bila.
Dobrotljiva natora nas je z vsim oskrbela: z visokimi in nizkimi travami, le umno nam je izbirati treba, kedar si napravljamo travnik.
Vse to pa še ne zadostuje, če ne dobimo dobrega semena, ki rado kali, in ga ne posejemo v pravi meri. Kakor gospodarji skoparijo včasih, ko je sko-parija njih lastna škoda, tako je večidel tudi s setvijo travnih semen. Ne! da bi svetovali semen trositi nemarno — al med „premaio" in „preveč" je srednja pot in ta je prava pot.
Naše boljše trave imajo že tako natoro, da iz začetka rastejo prav počasi, tedaj jih plevel lahko zamori; če pa so preredke, jim vročina, veter in moča lahko škoduje.
-v                                  if
Ce smo dobili frišno, dobro kaljivo seme, je za 1 oral ali joh 50 funtov travnega semena in pa 10 do 15 funtov rudeče in bele detelje ravno prava mera, zlasti če na tako obsejano senožet še ob časa velike suše moremo vode napeljavati. Ce pa si je gospodar seme sam nabiral, se lahko zgodi, da tudi nezrelega vmes vjame, — ali če je senožet taka, da je ne more močiti, bo pa vselej najbolje opravil, če na 1 oral 90 funtov ali 1 cent semena vzame.
Kdor hoče tako senožet, na katero se voda napeljuje, obsevati s travami, katere so za tak svet najpri-pravniše, naj zmeša sledeča semena skupaj in jih po-seje v sledeči meri: navadne divje ljulike 12 funtov, lesičjega repa 10, laške ljulike 8, trat-nice8, mačjega repa 4, visoke bilnice4, pasje trave 4, bele deteljce 10, rudeče detelje 5 funtov.    To je 65 funtov na oral.
Bolj vlažni senožeti z močno zemljo se prilega sledeča zmes: navadne divje ljulike 16 funtov, laške 10, ovsu le (pahovke) 10, mačjega repa 8, tratnice8, senožeške bilnice6, pasje trave 5, lesičjega repa 5, bele deteljice 10, rudeče 8, stročnate detelje 2, oskopernatega terpotca 1, korninšice 1 funt. To je 90 funtov za 1 oral.
Suhim senožetim se pa prilega najbolje sledeča zmes:   ovsule  25 funtov,   divje ljulike  20,   me-
dene trave 10, mehkega g listni k a 5, ros ulje 2, pasjega repa 1, bele deteljice 12, rudeče 10, hmeljnate detelje 10, korninsice 2, pim-pinelice 2, polžarce 1 funt. To je 100 funtov na 1 oral.
Pri posevanji teh mnogovrstnih semen naj se 1 o-žeje seme loči od težjega in samo za-se seje, sicer se ne bo lepo enako razdelilo.
Zemlja pred setvijo semen se mora pridno obdelati in pripraviti za poseV — to je, globoko se mora zrahljati (izorati) , vse kepe prav na drobno razdrobiti, kamenje pobrati, pepčl odpraviti in svet lepo poravnati. Vsaki rastlini se mora poskrbeti pripravno ležišče, — toliko bolj je pa to treba pri tacih nježnih in drobnih semencih, kakor so trave! Ce travno seme le več kakor čez en palec z zemljo pokriješ, ne bo ti kalilo.
Semena pa se sejejo sama ali pa s kakošnim žitom, ki seme prerašča prvo leto. Oboje zna dobro, oboje pa tudi slabo biti. Dobro je, ker žito varuje mlado travico pred prepekom solnca in pred silo vetra; slabo pa je, ker ji žito, med katero travo seješ, jemlje živež. Iz vsega tega je očitno, da se mora žito, ki se s travami vred seje, redko sejati.
Eai svetujejo travna semena sejati spomladi, drugi pa v jeseni. Oboje zna prav biti, kakor je kraj. V jeseni je zato bolje sejati, ker se seme enakomerno in bolj popolnoma zaraste, kakor spomladi, ker ga dolga suša lahko zamori; nasproti pa je spet bolje travna semena spomladi sejati v tacih krajih, kjer se zima zgodaj začne in hud in dolg mraz nježno kal pokonča.
Naj se gospodar po svojem kraji to ali uno izbere iz sledečega:
Travno seme samo naj se v dobro obdelano in lepo poravnano zemljo malega ali velicega srpana (julija in avgusta) seje, le s prav prav lahko brano naj se povleče in tudi z lahkim valjarjem potem povali. Ce travno seme s težko brano povlečes, ga boš pregloboko pod zemljo spravil, da ti ga še polovica ne bo kalila.
V jeseni se seje med ozimino potem, ko je ta povlečena bila; sicer se pa ravna ž njim, kakor s tistim, ki smo ga sejali meseca srpana.
Spomladi se seje med ozimino potem, ko je svet poprej z brano povlečen bil in se povali z valjarjem ; rahla povleka zemlje za setev travnega semena je tudi za žito dobra.
Spomladi se seje samo travno seme na travnik, ki je že pred zimo dobro obdelan bil in se ravna tako, kakor je bilo gori od setve meseca srpana rečeno.
Seje se tudi spomladi med j aro žito, ki ima dozoreli ; tako se sicer navadno ravna, pa ni vselej dobro.
Seje se pa tudi spomladi med j aro žito, ki se zeleno kosi, kakor med oves, ječmen ali ajdo. To je najboljše , ker jarina iz začetka travico, dokler je mlada, varuje in mokroto zadržuje, pa ji vendar dolgo živeža ne krati, ker ne ostane tako dolgo na tistem mestu, da bi zorelo.
Sklenemo pa ta spis z besedami Svercovimi, ki se takole glase: „Dobre senožeti so podpora živinoreji, pomoč kmetijstvu, bogastvo gospodarju, zaklad posestniku. Slabe senožeti pa so s r am ota gos p odar j u, škoda živinoreji in nadloga kmetijstvu."
122