Poštnina plačana v gotovini.
Številka i Pio
V|»rtivo iNeliuiičuik, Gajevo ul l, I elefun 36-55. Cek rećnn Ljubljana 6 te v U (>H Izhaja vsak dan. rtizeu ob ponedeljkih in po praznikih
St. 75.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec |« 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana
Nebotičnik, Gajeva ali-oe ČL l. Telefon 38-55 Rokopisov ne vračamo
Ljubljana, nedelja 29» marca 1936
Leto II.
Samo pri soncu jc toplo, sumo pri materi je otroku dobro.
Ruski pregovor.
Dnevna pratika
Nedelja, L’U. marca 1936. Katoličani: Tiha nedelja. Ciril. Pravoslavni: 10. marca 1930. Arist.
Ponedeljek, 30. marca 1030. Katoličani: Janez. Pravoslavni: 17, marca 1930. Aleksije.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Nedelja: Dr Kmet, Tviševa cesta; Mr. Trnkocty. Mostni trg; Mr. Us tar, Šelenburgova ulica.
Ponedeljek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg: Mr. Kamor, Miklošičeva cesta; Mr. Carlus, Moste — Zaloška cesta.
Vreme
Jugoslavija. Oblačno in deževs no vreme po vsej kraljevini. Tem« peratura je padla. Najnižja Plev« lje 6 C, najvišja Koviljača 21 C.
Napoved za danes: Prevladova« lo bo oblačno vreme po vsej kra« Ijevini. Dež bo po sredini države in v južnih krajih. Razvedritve t e pričakujejo po severnih krajih. Temperatura bo še padla. Sonce vzhaja ob 5.26. zahaja ob 18.00.
Gledališče
DRAMA
Zauetejt ob 20. uri ■ • -'lj.i 29, marca ob 15. uri Vesela božja pot. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tujo dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ponedeljek 30. marca zaprto.
OPERA
Nedelja 20. marca ob 20. uri Kavalir z rožo. Izven.
Ponedeljek 30. marca zaprto.
Radio Ljubliana
Nedelja, 29. marca 1936. Ob 8: telovadba. 8.30: poročila. 8.45: pevski n.tslop zbora »Sava«, 9.10: Postni go-yor, dr. Opeka, 10: cerkvena glasba *z cerkve sv. Cirila in Metoda. 11: Mladinski koncert Glasbeno Matice v Ljubljani, 12.30: poročila, 12.45; Citrarka glasba, tercet Vesna, 13.15: pjo-*če, 10: Kmetijsko predavanje, g. ing. Skubic, 10.20: radijski orkester, 17.40; Razvoj slovenske drame: Ivan Can-kar, Kralj na Betajnovi. Izvajajo čla-nj Nar. gledališča, 19: poročila, 19.30: Narodna ura: Za zdravje naše vasi, L. Zellč, Beograd, 20: Beethoven: Pomladna sonata v F-duru (plošče), <■0.15: Prenos cerkvenega koncerta iz H^rkve sv. Petra v Ljubljani, 21.30: Prenos iz Zagreba: Narodni običaji iz Hercegovine, 22: plošče, 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek. 30. marca 1930. Ob 12: Ploščo, 12.45: poročila, 13.15; plošče,
ll:
Poročila, 18: Zdravniška ura: Obo-
l°uja prebavnih organov, dr. Magaj 18.20:	plošče. 18.40: Ljudevit
jQl:t®ny> šolnik in pisatelj, g. Bojc, ■ • poročila, 19.30: Narodna ura: Ma-1 'a '^roested, švedska pisateljica I: A°^ovanskega porekla, g. Smodla-20: radijski orkesler, 21;
1 r ljubljanskih konzervatoristov, rz.	kUtraški koncert,
Izboljšana konjunktura — Javna tajnost glede vžigalic — Iz prisiljene v svobodno organizacijo — Novo zdravilo proti sifilidi — Zmagoslavje domačega dela — Oglejte si modno revijo — Vlom v cerkev na Kalvariji
Pred odločitvijo Rajha
London, 28. marca. w. Končni rezultat razgovorov med nemško in angleško vlado je še popolnoma negotov. V angleških političnih krogih se komentira izjavo von Ribbentropa, ki jo je dal pred odhodom v Berlin in v kateri je rekel, da ni nič še rešeno, da pa bo končna odločitev padla prihodnji teden v Berlinu. Tudi novinarjem je von Ribbentrop izjavil, da bo ta odločitev glede stališče Nemčije sporočena Londonu v prihodnjih dneh.
Člani nemške delegacije so izjavili, da se nemški protipredlogi tičejo samo onih pogojev, ki bi hoteli nekako zabraniti uveljavljenje zakonitih pravic nemškega naroda. Ti člani so rekli, da se ti nemški protiprediogi tičejo samo sedem točk predlogov7 lokarnSkih sil.
Italijani v Gondarju
Asmara, 28. marca. T. O. po* roča s severnega bojišča, da it ali: janske čete povsod napredujejo in da so že zasedle provinco Gon* dar in se že nahajajo v neposred* ni bližini jezera Tana. Abesinske čete pod vodstvom cesarja so se umaknile v sektor Sokote, dočim so bile v sektor Ambe'-Aladže po* slane druge čete, ki imajo nalogo radii i odpor. Italijanski vojaki so mnenja, da bo kmalu konec voj: ne.
Na južnem bojišču vodi general Graziani ofenzivo. Italijanski avb
oni so včeraj bombardirali kraj Goba, ki se nahaja severno od Magale v provinci Bale. Od Adis> Abebe je ta kraj oddaljen 257 km Pri bombardiranju je našlo smrt mnogo prebivalcev.
Včeraj so italijanska letala bom bardirala švedsko ambulanto ter jo popolnoma porušila.
V Ogadenu so italijanska leta: la tudi danes bombardirala abe* sinske oddelke, ki delajo in gra« dijo postojanke ob cesti Harar— Džidžiga—Berbera.
Muski protest v Tokiu
Moskva, 28. marca. (Tass.) Sov« jetski ambasador v Tokiu je da« nes izročil japonskemu ministr« skomu predsedniku Hiroti uraden protest sovjetske vlade radi ob* mejnih incidentov, ki so se odig* rali 25. t. m. Naslednji dan zjut« raj po sovjetskem protestu v To* kiu pa je japonski ambasador v Moskvi vložil protest pri pomoč* niku komisarja za zunanje zadeve
Stomonjakovu, ki je ta japonski protest odločno odbil, smatrajoč ga za popolnoma neosnovanoga, ker jo dokazano, da so izvršili napad Japonci. Stom on jako v je ponovil protest, ki ga jc vložil Jurenjev pri Hiroti in istočasno še protestiral radi dogodka z dne 26. marca t. L, o katerem smo po* roč ali včeraj.
Teden v verzih
Majhni smo pač vedno in bomo ostali, to že davno dedje naši so spoznali.
Majhni in otročji, še hudobni zraven, kakor po vremenu rad je mali traven.
Dve sta nam lastnost1, zlezli prav v obisti: klečeplastvo podlo in cel koš zavisti.
Takšni se pehamo, takšni svet motrimo, med seboj hinavsko se z lažmi morimo.
Divje se zaganja, da bi nosil venec — in vihti gorjačo konkurent — »Slovenec«.
Se politika se
zdaj tako obr.jči .......
kakor na močvirju — tista bela kača.
Dekle ali kača, vse je le igračka, ki na kraju zlegla hudega bo — mačka.
Francoska
pripravljenost
Pariz, 28. marca. r. Z ozirom na govor Flandina piše »La repu* blique«, da bo Ul and in v svojem govoru opoizoril da je Francija brez nadaljnega pripravljena, da vodi in sprejme vse umestne pred: loge, k! bi mogli učvrsiiti, mir, ki se vedno bolj maje. Medtem ko je Francija molčala, je Hitler uspel, da je s svojimi izjavami naredil učinek na del svetovne jav nosti, katerega je nekako prepri* čal, da jc on edini, ki želi mir, medtem ko druge države žele voj* no. List pravi, da jc nujno potreb« no, da Francija pokaže vsemu sve tu, da je pripravljena prevzeti ini« ? cijativo za ustvaritev velikega ev* ropskoga načrta. <
Revijo modno si oglej, da lepa je naprej povej !
Spremembe v mongolski vladi
London, 28. marca. n. Ministi ski predsednik mongolske ropi blikc Guduna je podal iz zdra\ stvenih razlogov ostavko. Na nj< go v mesto je izbran Amor
Kino
Sloga: Trojni program.
Matica: Zlati otok.
Union: Cio—Cio.
Šiška: Valček na Nevi.
Ideal: Rdeči demon.
Kino Narodni dom Kranj: v ned< Ijo »Dolarski princ«.
L,
Atlet, ki Izrabi sleherno priložnost, pri jutranji toaleti
Bsievsia kronika
— Umrli so: v Ljubljani ga. Franja Belina; v Velikih Laščah g. Fran Peček, učitelj in kapitan v rezervi. N. n. v ui. Prizadetim sožalje.
— Diplomirala, sta na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Kodrič Albin iz Brji pii Rihembergu in Kovačič Stefan V/. Ni .leljice v Pi Vaiiirje. •' i "titamo!
-	Državni strokovni izpit je položi: v Beogradu g. ing. .1. Fklulavaj, tojnik Društva prijateljev poljskega naroda. Čestitamo!
-	Osebne vesti. Prestavljena sta po potrebi službe Alojzij Plovar Iz Maribora na postajo Ljubljana, Štefan Ulčnik z Zidanega mostu na postajo Ljubljana.
Domžale. Pevsko društvo »Lipa« iz Jarš priredi dre-vi ob 7. v Godbenem domu v Domžalah igro »Mimo siiiave iti časti«. — Vsi vabljeni!!
DAME IMAJO DOBER OKUS, ml z njimi tekmujemo. Prinašamo naj-lepše pomladanske plašče, modeli Dunaj in Pariz. Ogled je prost, presenečeni boste z okusno izdelavo. TIVAR OBLEKE.
— Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na redno letno skupščino, ki bo v ponedeljek 30. t.m točno ol) 20. uri v veliki dvorani Tr-govskega doma. Članstvo prosimo, da se skupščine v celoti udeleži. Uprava,
— Za velikonočni izlet v Benetke za Din 655.— in na Plitvice ter v Sen) za Din 425,— sprejema Putnik v Ljubljani prijave do 8. aprila. V cenah je všteta vožnja, vsa oskrba in ogled mesta.
— Na banovinski kmetijski šoli v št. Jiirju pri Celju bo 20. in 21. aprila vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene in dekleta meščanskih slojev. 18. aprila ho pa enodneven zelenjadarski točaj za kmetska dekleta. Ueiteljiee, ki se nameravajo udeležiti dvodnevnega tečaja, naj javijo to upravi zavoda. vsaj do 18. aprila, da lahko preskrbimo prenočišča. Uprava.
— Predavanje o Prlekiji priredi drevi Društvo prijateljev Slovenskih gorio v dvorani Delavske Zbornice ob 20. Predaval bo g. dr. A. Jančič o lepotah Sl o voskih goric. Predavanje ho spremljalo okrog 50 diapozitivov. Predavanje je poučnega značaja ter ni vstopnine.
— Za potovanje v Bolgarijo, ki ga
organizira Jugoslovansko - bolgarska liga v Ljubljani, je še nekaj mest praznih. Zato se rok za prijave podaljšuje do vključno 2. aprila. Pozneje 'lošlih prijav se v nobenem slučaju »e bo moglo vpoštevati. Stroški ce-.ega potovanja (vožnja, prenočišče in prebrana) znašajo Din 1300,- za osebo.
— XV. redni občni zbor T. K. Skala v Ljubljani bo v nedeljo 29. marca t. I. ob 9 v beli dvorani »Uniona«. Vsi člani vljudno vabljeni. Odbor T. K. S.
Dobrna pri Celju
je odlično zdravilišče za srčne, živčne In ženske bolezni, počitka potrebne!
tfSisi—H
vanje, prvovrstna hrana koneli zdravnik in vse takse) za skSo ceno Din 1.100.-, Din 1.250,-fr, Din 1.450— (trije razredi za državne nameščence 1. t. d.)
oziroma
Din 1.300, Din 1.500 in Din 1.650 (trije razredi za vse ostale).
PROSPEKTI NA ZAHTEVO!
Glasovanje v senatu
Proračun sprejet v celoti, finančni zakon pa s spremembami
Beograd, 28. marca. — Za vče-rajšnu.) sejo senata če vladalo izredno zanimati je, ker je bčlo na dnevnem redu deSiititijvno glasovanje v proračunu- Klub senatorjev JNS sc je postavM na sčaPšče, da glasuje za poroči’o večine fiiian-čtragu odbora senata, kli je predlagal, kakor znano, spremembe pri 12 'točkah finančnega zakona. Novo ustanovljeni Delovni klub senata pa je sklenil glasovati za predlagani finančni zakon v obtoki, kakor ga jle sp redčila nar. skupščina.
Glavna govornika na včerajšnji seji senata sta bila predsednik vlade dr. Stojadinovič. ki je podli kritiko govora senatorja Ranjant-na in navede! argumente nroti spremembam finančnega zakona, in dr- Albert Kramer, ki je v daljšem govoru razložil nagibe, ki so vodHi večino finančnega odbora senata v pogledu črtanja oziroma
Tri vodilne ] znamke nogavic:	i
l „Rose d6or44
diskretna, mat nogavica za večer.
„Star44
trpežna, fino pletena nogavica za na ulico.
I
l
UUDd$-4SD|3
„Elast Spann44
najprožnejša, lepo pletena, trpežna nogavica za vsako priliko
sprememb nekaterih pooblastil v finančnem^ zakonu, kakor smo jih tudi v našem listu pred časom našteli.
Glasovanje
Z govorom dr. Kramerda je bila načelna razprava o proračunu končana. Po kratkem odmoru se je pričelo glasovanje o finančnem zakonu- Oni členi finančnega zakona, glede katerih finančni odbor ni predložili nobene spremembe, so bili sprejeti soglasno. Do prvega bojnega glasovanja je prišlo šele pri čl. 35 o nakupu obmejnih posestev po tujcih. Po običajnem glasovanju z vstajanjem in sedenjem je predsednik senata odredil še poimensko glasovanje. Za predlog večine finančnega odbora, torej za predlagano sprc-membo. jc glasovalo. 41 senatorjev n roti predlogu pa 37- Senat
je nai:o v isocm razmerju glasov Izglasoval tudi vse ostale spremembe finančnega zakona, kakor Jih je predlagala večina finančnega odb ira in je nato prešel h končne mi glasovanju o proračunu in f'nančnem zakonu. Rezultat tega končnega glasovanja je bil, da je vseh 77 navzočih senatorjev glasovalo za proračun in spremenjeni finančni zakon. Pni končnem glasovanju je torej glasovat za sp remenje ni finančni zakon tudi vladni Delovni klub.
V podrobnem glasovanju o posameznih spremembah, ki so bnlte kakor smo že povedali', sprejete z 41 proti 37 glasovom, je izmed slovenskih senatorjev glasoval za vlado samo senator dr. Gustav Gregorin, dočim so vsi ostati slovenski senatorji glasovali za spremembe v smislu predlogov večine finančnega odbora-
S končnim glasovanjem je bil dnevni red zasedanja izčrpan in seja zaključena. Proračun pa bo seda: obenem s spremenjenim finančnim zakonom vrnjen nar. skupščini, kakor to določa ustava, da o njem skupščina ponovno razpravlja.
Narodna skupščina je v ta namen sklicana na zasedanje že danes popoldne ob. 17- uri. Dnevm red .prve seije je določitev dnevnega reda.
Prihodnja seja senata pa bo sklicana pismenim potom.
Celje
c— O resnih in veselih zgodbah iz ItoSarske dežele bo v sredo, 1. apTiila ob 20. v mestnem gasilskem domu predaval učitelj g. Branko Zemljič.
c— Nogomet: Danes ob pol 16. bo na Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med ASK Primioir-jem : SK Celje. Sodil bo g. Luike-ži'č. Primorja že več let ni bilo v Celju. Ob 14. pa bo predtekma.
c— Vinski sejem in razstava v Dramljah je bila že v sredo na praznik prav dobro obiskana, zlasti mnogo jv bi’o tujcev. Danes pa bo v Dramlje pohitelo tudi mnogo Celjanov in zvečer bo prireditev zaključena. Okrog 100 vrst vna razstav,ja 60 posestnikov.
c— Z nožem je sunil v levo stran prsi neznan moški v Dobju 32 letnega dininarija Lesjak Marka iz Jezercev pri Planini.
c— S palico je nekdo prebil lobanjo 57 letnemu delavcu Lavfi-nu Firanctt v sredo zvečer v Vojniku. Lavrin e doma iz Ljubljane. Sedaj se zdravi v celjski bolnišnici.
c— Za predsednika mornariške sekcije J. S. v Celju je bil pretekli ponedeljek zvečer izvoljen g. Anton Vlaga, tunelski trgovec iz Celja.
c— 16 let je bil grobar g. A. F.
na bolniškem pokopališču, a je sedaj dobil baije od mestne občine odpoved. Za tako naporno 16 letno delo pač ne zasluži takega plačila.
c— Hišni posestniki v Celju imajo svoj redni občni zbor prihodnjo soboto 4. aprila ob 19.30 v salonu hotela »Evropa«.
Beseda dneva
Prevzetnost srca tvojega te je premotila, ki prebivaš v razporki linah skalnih, sedež imaš na višae vi in v srcu svojem govoriš: Kdo me potegne na tla? Čeprav bi se visoko vznesel kakor orel In ako bi bilo med zvezdami postavljeno gnezdo tvoje: le potegnem doli od tam, govori Gospod.
(Prorok Obadija, 3—5.)
RasiiDiHfi i titaielii
Meja je vse !
Ljubljana, 28. marca.
Na neki dopis somišljenikov:
Prijatelji, jasno je, da nobena strankarsko:politična akcija kot taka ne more podvigniti, razgiba: ti in zajeti celokupnega naroda. To more doseči le pokret, ki je vzniknil na veliki duhovni nacio: nalni ideji. Hitlerjev narodni so: cializem ne bi bil nikoli zmagal, da ga hi nosila ideja nemštva.
Naša majniška deklaracija je bila v bistvu ne politična, marveč nacionalna ideja, zato je zajela ves narod. Samo velike močne ideje morejo sprožiti velike moč: ne pokrete, prevrate, preporode.
Naš narodni preporod l. 1848, doba narodnih taborov v šestdei setih letih, — to vse je bil du* hovni, idejni pokret, iz katerega so se šele potem izoblikovale ma> terijelne politične tvorbe.
S tega vidika treba presojati ■ tudi bojevniški pokret pred dve: ma letoma. Ta pokret je imel sam na sebi duhovni, ideološki značaj. Prelom s preteklostjo, obnova vsega našega državnega življe: nja, splošni narodni preporod, — to je bila iskra, ki je morala vž< gati v duševnosti vsega naroda nabrano netivo. In je tudi vžgala. A tragika tega pokreta je bila, da je zgrešil pot in zašel v politič: no borbo, kar mu je dalo hkratu že tudi neko strankarsko obelež: je — in to ga je tudi pokopalo.
Pripomniti pa moramo, da ni bila napaka toliko v lem, da je la pokret šel v politično borbo, kolikor v tem, da je šel prezgo: daj v to. Pokret bi s bil moral najpoprej ideološko razmahniti tako daleč, da bi bil kot tok za: jel celokupni jugoslovanski narod in tu zavzel vse postojanke, po: Ulične bi bile potem same kapi: lulirale. V tem je bila tista taktiči na pogreška bojevnikov.
Pokret bojevnikov se je razsul, ni se pa razsula ideja, iz katere je vzniknil. Ta ideja — ideja pre> poroda — živi dalje v duševnosti vsega naroda danes morda še močneje kot pred dvema letoma, ker so se te zunanje, materijalne razmere, ki vplivajo na notranje, duševno razpoloženje, še posluh: šale.
Zato za nas ni nobenega dvO> ma, da bi v pravi obliki in od pravih mož podvignjen pokret z geslom duhovnega preporoda tudi danes — in kakor rečeno: danes morda še bolj kol včeraj ;,a* šel odziva v celokupnem naroda in imel vse izglede na uspeh.
Maribor
Kaj bo diities
Narodno gledališče ob 15.:
rumak.A u jagnjeOb -?0.: »Majda- Globoko znižane cene. Zadnjikrat.
Grajski kino:	Prekrasni veie-
filni Pušica«. V glavnih vlogah Hansi Knatech in Hans SiLivve.
Union kino:	Izborna veseloigra
»Rapsodija ljubezni.« V glavni vlo« gi priljubljeni Paul Hbrbiger-Nogometna tekma; ob pol 16. na igrišču ob Tržaški cesVi SK Slavlja (Sisak):SK Železničar.
Delavske prireditve: ob pol 10. članski sestanek Narodno strokovne zveze v društvenih prostorih. Sodna ulica 9./I1I in— Žetev smrti. V .četrtek ie umrla gospa Ivanka Kocbekova, žena ravnatelja »Balkana . Pokopati so jo v soboto popoldne na Pobrežju. Nadalje so umrli: 76-lema žena uradnika Pranja Šk e ritova 69-letni trgovec s klavirji Anton Bauerle. ter 47-letni sodni ' ticijal Rado Kandrič. N. p. S' m. Žahiiočim naše sožalje!
m— Perfektno kiihrrico. ki se razume tudi na srbsko kuhinjo, išče za takojšen nastop Borza dele Gregorčičeva ulica
NE POZABITE, da so čevlji ročnega izdelka najbolj trpežni in higijenični. Priporoča se:
BOBIČ RUDOLF
splošno čevljarstvo, MARIBOR, Koroška cesta 8.
Sprejem vseh vrst popravil po solidnih cenah!
m— Huda nesreča je doletela 26-lcmega delavca Franca Herbc-ja, ki je bil zaposlen pri neki žagi v Puconcih. Po nesreči ga je zgrabilo jcmienje ter ga treščilo ob tik, da je obležal ves v krvi in nezavesten. V bolnici so ugotovili. da je Herboj nevarno ranjen na glavi in vratu.
m— Občinske volitve so danes v mariborskih okoliških občinah Studencih in Radvanju. Za predsednika volilnih komisij st/a bila imenovana dr- Mirko Kejžar, sod-nik, ter odvtiemški pripravnik J. Leskovar, oba iz Maribora.
m »Sveti Anton, vseli zaljub* 'jenih patron« je naslov operete eeškega komponista Beneša, ki ■jo bo v kratkem uprizorilo mari-1 mrsko gledališče. Uprizoritev pripravljata režiser Anton Harasto-vič in kapelnik Lojze Herzog.
.ni— Z avtom v jarek- Med Roš-'bo in Sv. Janžem se je v četrtek Popoldne prevrnil zaradi defekta ^ zavorali tovorni avto g. Jožefa Zupančiča. Zdrčal je v globok ob-°estni jarek. Pri nesreči je zadobil {V/jje poškodbe 28-letni Nikola N°vak, Jože Zupančič, njegov hla* In šc neka ženska, ki so se Jezili z avtomobilom, pa so odne-s,! zdravo kožo-
P 'P— Gnusno dejanje. V Sp. -crjavcih je te dni zalotil 17-letni Plaveč Alojz J. samo doma slabo-.[Pno viničarjevo hčerko 23-lctno . m.i'iio S- Zaprl se je v stanovanjc j izvršil nad njo s silo grdo deja-,Orožniki so fanta aretirali in 0 '»»ra! pred sodišče.
Življenjski jubilej je obhajal lici* um PPPnLmi podnadzornik po-r'i^^m agentov mariborske poli-Gašper Trpin. Dopolnil je ; p deset let življenja, ki je bik)
tudi0 naP°nie službe posvečeno tiru?i,JI^C^^X2vartJU v narodnih hiiiS Vl l' G* Trpinu čestitamo tudi
tu st FUiiii iiui iiiMUiira
To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelemu kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila.
Vsi taki bolniki dobe od nas
popolnoma brezplačno knjigo s slikami,
izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzenkuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?«
Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to len j igo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din 1.75) in jo odposlati na PUHLMANN & Co., BERLIN G10, Mtiggelstrasse Nr. 25-25 a.
Odobreno od ministrstva socialne politike, san oddelenje Sr. br od 12. XII 1933.______________________________________________
2416


Izboljšana konjunktura delavnosti
Omeniti pa je, da so zaslužki in mezde padle!
Ljubljanski mestni proračun pristrižen
Ljubljana, 28. marca.
Kakor znano, je sedanji mestni svet v novem proračunu zvišal več davščin. Zato je trgovstvo po* slalo v Beograd intervenirat svo* j ega zastopnika, predsednika tr* gotskega združenja Karla Sossa, intervenirali so pa tudi drugi go* spodarski krogi ter dosegli vsaj nekaj uspehov.
V petek je namreč finančni mi* nister dr. Dušan Letica podpisal odlok o odobritvi proračuna mest ne občine ljubljanske. V bistvu je ostal proračun nespremenjen, to je tak, kakor ga je sprejel občin* ski svet. Lc doklada na neposred* ne davke je znižana od 65% na 60%, trošarina na sladkor bo zna* šala 20 para pri kilogramu, (ločim bo trošarina na elektronke popol* n cim a odpadla. Kljub temu bo proračun v ravnovesju, ker je dr* žava vstavila svojo podporo za zidanje trgovske akademije.
Domače zdravilo proti hudi spolni bolezni
Zagreb, 28. marca
Na skupščini Zdravniške’ zbornice je predsednik dr. Cepulič poročal tudi o novem zdravilu proti sifilidi, nekem arzeno-benzolovem preparatu, ki po svoji sestavini odgovarja ncosalvazaim in drugim podobnim preparatom In se imenuje novofenarsan. S tem novim preparatom so delali poskuse, ki so dali prav ugodne rezultate. Govorilo je o njem več zdravnikov, ki so soglasno ugotavljali, da jo novo zdravilo naravnost sijajno za zdravljenje te nevarne in hudo bolezni.
Na koncu se je dr. čepulič zahvalil vsem. id so preparat priredili in poskušali z njim. Nagla šal je, da pomeni novo zdravilo za nas velik kulturni napredek. Za nas. kjer je ponekod, n. pr. v Rosni, sifilida endemsko razširjena. je nova iznajdba tudi velikega gospodarskega pomena, ker nam ne im treba uvažati iz tujine dragih tujih zdravil.
ŽELJA JE HREPENENJE PO NEČEM. Mi Vam jo izpolnimo. Prinašamo trenčkote za dame, gospode in mladino, najboljše kakovosti, najnovejšega kroja, najnižje cene. Ogled pri nas je že iz koristi neobhodno potreben. — TIVAR OBLEKE.
— Skozi okno je streljal v stanovanje. Te d mi je nekdo streljal iz hudobije v temi skozi okno v stanovanjfe Lukmana Franca, posestnika na Humu pri Ormožu. K sreči je strel zgircšfij cilj, razbil pa je šipe, luč in posodo. V stanovanju je nastala silna panika. To zmedo je izrabil zločinec ter se izgubil v temno noč. Zadeva je bila seve takoj prijavljena ob-lasvu, ki je uvedlo preiskavo.
Ljubljana, 28. marca Pred nedavnim smo po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani poročali, da se je v prvih dveh mesecih letos šnjega leta zaposlenost znatno po boljšala in da j c v nekaterih pa* nogah število delavstva poraslo. Iz teh dejstev je posneti na splo* šno, da se jc konjuktura delavno* sti izboljšala, dasi je treba obenem naglasiti, da so zaslužki in mezde padle, kar spet na drugi strani ne mere govoriti o konjukturnem iz* boljšanju.
Iz podrobnega poročila O UZD za zaposlenost v februarju je raz* vidno, da izkazuje glede zapo* slcnosti znatno nazadovanje vdi*
Ljubljana, 28. marca.
Prav za prav ne vem, če je moja jezičnost pnimerna, vendar ne morem molčati. Venomer mi brni po glavi tisti naš rak, da »kruha strada, kdor jezik špara«. Pa si mislim to in ono in nazadnje — govorim.
Kriza v denarju in pojmih
Ne imenuj po nemarnem imena nobene oblasti! — To je danes zame naj višji zakon. Spoznal sem ga v praksi, v -razgovorih...
Stopim v trafiko.
— Kakor nalašč, mi pravi prijazna gospa. Pravkar sem mislila na vas.
— To je močno laskavo zame, mi ugajaš gospa pa se poredno nasmeje. Nič naj si nikar prehitro ne domišljam in tako in podobno, kakor se -pač godi reporterju. Nato mi pokaže škatlico vžigalic. Torej bo le nekaj ognjevitega.
Naj kar pomislim, pravi gospa, kaj neki to pomeni.
nole gozdno.-žagarska industrija, v kateri se je število delavstva zmanjšalo za 518. Ta padec jc ra* zumljiv, če pomislimo na usodne posledice sankcij, ki so najobčut* nejše zadele ravno lesno gospodar stvo. V zvezi s tem padcem je na* zadovala zaposlenost tudi v trgo* vini in denarnih zavodih V drugih industrijskih panogah pa jc treba zabeležiti znatno na* p red ovan j e, tako v tekstilni za 968, gradnjah nad zemljo 629, in* dustriji kamenja in zemlje 521, kovinski 477, oblačilni 447. javnih delih 401 itd. Skupen prirast v februarju jo znašal 4.136 zaposle* n ih elanov.
Trafikantke nenadoma niso več dobivali! malih škatlic, ki so v prodaji po 50 para. Ko so jiii radi svojih odjemalcev zahtevali, jim je bilo rečeno, da morajo dobavitelji pošiljati te vžigalice na deželo, ker tam primanjkuje denarja in kmetje ne morejo kupovati dinarskih škatlic. In trafikant je so se morali s pojasnilom pač zadovoljiti.
Drugačen veter
Nenadoma je potem zapihal drugačen veter. Kar na lepem je zmanjkalo velikih škatlic po l dinar. Ker imajo trafikantje različne odjemalce, so po tac j Zahtevali Uidi te vžigalice v prodajo. Sedaj jim je bilo rečeno, da morajo pa te — na deželo, ker iiu naj o kmetje preokorne prste in iz mailili škatlic ne morejo jemat: vžigalic, ne da bi raztrgali, raz-•-trgali Škatijlce ali pa raztresli vžigalice.
Jedro modrosti
Spričo tako temeljno nasprotujočih s/, pojasnil me je le zamikalo slišati, v čem tiči prav za prav jedno te modrosti. In gospa Irti je prtljažno pojasnila:
— Ttb je prav preprosto. Po številu je v resnici komaj v treh malih škatlicah toliko vžigalic kakor v eni veliki. Zato pri kupovanju malih da človek 1.50 Din za isto količino, za katero bi plačal s kupovanjem velikih samo I dinar. — In prti predmetu, ki je tako potreben kakor vžigalice, to nekaj pomeni.
Samo če imate močaiePrvdslavt'v nc'U*jo ob 15., n., 19.
živce in če Vas ni strah...	1,1 31- Uli-
Po romanu Edgarja Altana Poe-ta potem si oglejte senzacijonalni »CRNA MAČKA«	in izredno napeti film
Dobri dopolnilni filmi:	ee	- e v
1. Hnydnovn poslovilna simfonija.TgMlIlStVfcllSl fllStl
2. Veseli kvartet s Szoke Szakallom In naj novejši UFA žurnal.
KINO SLOGA Telef. 27-30
Javna tajnost glede vžigalic
Iz mape našega reporterja, ki ima tanka ušesa
Iz prisilnosti v svobodo
Zanimivosti
Ljubljana, 27- marca. Za današnjo redno skupščino Zveze industriji cev ie med gospodarskimi in industrijskimi krogi vladalo veliko zanimanje. Ta skupščina se je namreč vršila po presledku treh let, ko se je končno posrečilo najti primerno rešitev za spore različnih struj, ki so bile v medsebojni borbi v okviru prisilne stanovske organizacije. Zu-časni kompromis ie naposled spet dal možnost za nemoteno delo, čigar začetek ie bila ravno današnja skupščina.
Otvoritev skupščine
Razmeroma dobro obiskano skupščino je dvoril predsednik g-Anton Krejči, ki je uvodoma pozdravil predsednika zbornice TOL g. Jelačina in tajnika dr. Plesa ter zbrane industrfjce. nato pa predlagal vdanostne brzojavke Ni. Vel-kralju Petru 1!.. ministrom dr. Vrbaniču, d'-. Stojadinoviču. dr-Korošcu dr. Kreku in banu dr. Natlačenu.
Slovenija ni samo agrarna
Iz nadaljnega poročila predsednika je posneti v splošnem, da se ie tudi industrija zadnja leta znašla v težkem položaju- Mnenje, da ie naša država v pretežni meri agrarna in da se preživlja s poljedelstvom, ni v skladu z dejanskim stanjem in je enostransko pretirano. Posebno velja to za Slovenijo, kjer ie lahko trditi, da vsaj polovica njenega prebivalstva živi od delavnosti v industriji. Dejstvo je, da so eksistenčni pogoji agrarnega živlia ogroženi, vendar na je treba odločno pribiti, da poslabšanja eksistenčnih pogojev agrarnega življa industrija ni kriva niti sokriva. Splošno znano te vendar, da je industrija dravske banovine slej ko prej nripravlmnn. da z najboljšimi močmi sodeluje pri gospodarskem ozdravljen iu in zlasti rešitvi osrrn-.-nogt problemi.
Z^rešeuri
finančna politika
V nadaljnem poročilu sc ie predsednik dotaknil f,matičnega vprašanja in povdaril, da je bila finančna poffiifcika zgrešena, ker so se denarna sredstva odvajali v centralne institute, namesto ch h; se nudila podpora ''marnim zavodom izven central Tako kumuliranje finančnih sredstev ie škndliivo 'n bo sledmič privedlo do sk mine vi obubožan ja in kroničnega boleha itia VSegn gnsrvd-ir 'vi.
Vorašanie
brezposelnosti
Važen problem je tudi brezposelnost, kjer pa je treba naglasiti, da se brezposelni > v manjši meri rekrutirajo iz industrijskega delavstva. Koncem leta 1935- ie namreč naša industrija ž; zaoosljevala isto število delavstva kc,t pred krlzp. Pri vprašanju brezposelnosti posebno važno, da je treba preprečiti, da prihajajo v industrijo' brez stvarne potrebe kmetski ljudje z dežele, dočini se kvalificirani delavci uporabljajo kot tc-žnk!.
Davčna nezakonitost in pretirani fiskalizem
Poročilo se je deli pečalo tudi z davčnimi vprašanja'. Sedama dav-
z zborovanja Zveze
čna praksa je večkrat prešla iz meja zakonitosti
Ta preittrani fiskalizem bo končno povzročil trajno škodo. Splošno je mnenje, da so sedanc davčne stopnje previsoke in se šo eeio z vsakim novim finančnim zakonom povišujejo- — Toda tudi o trgovinski in devizni politiki je treba reči, da je v nekaterih točkah bolj v škodo kot korist. Vse države na sveta skrbijo za čim večji izvoz, pri nas pa se izvoz ovira z nemogočimi davščinami in deviznimi predpisi. Tu je treba zlasti grajati nemogoče stanje kli-ringov.
Katastrofalne posledice sankcij
Nadalje je g. predsednik govoril o javnih delih in zlasti o katastrofalnih posledicah sankcij, za katere se doslej za Slovenijo še ni našo nadomestila, kljub znani veliki konferenci v Ljubljani, na kateri so bile podane tako trdne in dalekosežne obljube, kj se pa vse do danes še niso uresn čde-Predlogov glede zaščite lesnega gospodarstva se doslej še ni upoštevalo tako. kot bi to bilo nujno potrebno.
Sodelovanje med delodajalci in delavci
Ob zaključku svojega poročila le g. predsednik še izrazil željo, da naj bi bi!: odnošaii med industrijskim'' delodajalci in delavstvom č;m dalje tem prijaznejši, kajti delavstvo je v industrijski delavnosti najpomembnejši sodelavec. — Vse razlike gledanja ie treba izravnati in združiti vse moči, da bomo služila koristim naroda in gospodarstvu države-
Ljubljana. 28- marca
Toda tudi naši mojstri so se izkazali, d;t znajo ustreči izbirčnim in kritičnim damam, ki znajo ceniti solidno moško delo, dame in gospode »o pa tudi prepričali, da je v Ljubljani tudi gospod lahko za vsako priliko prav tako dobro in moderno oblečen, kakor v kateremkoli velemestu — edino za mnogo manjši denar! Dosti smo napisali, vendar pa bomo jutri nadaljevali, da ne bo krivice.
Tako je gotovo najstarejša krojaška tvrdka v deželi K. Pučnik pokazala prav mičen dekliški temno rjavo naškropljen kostum krem barve poleg s svojo enostavnostjo učinkujočih damskih plaščev, ogrnil je pa s plaščem tudi konfera ustje ja Jelačina. Bogme, tako je zadovoljen z njim, da njegove čudodelne voronov-ske uplive opeva kar v verzih!
Tudi Lombar Alojzij je med damami prav cenjen krojaški mojster in jim dela skomine s finim angleškim kostumom in plašči, kjer še posebno mika svetlo-sivi športni plašč z rjavim pasom, gospode pa rjava sacco-ob- j leka in praktični sivi raglanč Tu- I di Ivan Dovžan ima preprbst •
industrijcev
Za enakopravnost dobav
Pb predsedniškem poročilu se je javil k besedi generalni ravnatelj TDP g. Skubec, ki je govorili o Sistematični de montaži slovenske industrije, tako zlasti železarske in še posebej premogovne. Tu je opozoril na izjavo prometnega ministra v senatu, češ, da iz splošno državnih interesov slovenski premog ne more dobiti enakega kontingenta kot drugi. Zboru je predlagal, naj se naprosi vlado (iz vrst zborovalcev so tu pričeli padati
, da to upošteva m da tudi Sloveniti možnost dobav.
Prehod iz obvezne v svobodno organizacijo
Po odobritvi proračunov in izdatkov je sledila glavna točka dnevnega reda: sprememba pravil. Tu je predsednik navajal, da je bilo ravno različno gledanje na prisilno in svobodno organizacijo povod za različne nesporazume, ter je dejal, da bo brez dvoma bolj odgovarjalo svobodno udruženje, ki bo kot tako spadalo pod zakon o društvih in shodih. Po novih pravilih bo ukinjena pluralna glasovalna pravica, tako da bo imel vsak član ne glede na prispevek samo no en glas.
Liberalizem nas ne bo rešil
Ko so bila prečiitana nova pravila, je povzel besedo inž Lenarčič, ki je deloma zagovarjal obvezno članstvo, češ. da ie v teh težkih časih treba združiti vse drobce v
damski plašč, že večkrat je pa prodati njegov trenčkot, kar je pač najboljše priporočilo za tega mojstra, športniki pa hvalijo njegovo siKiTtno obleko.
Ostali k rogaški saloni so nam na tej revij pokazali samo stvari za gospode. »Chevalier« Josip Boc ima ležeren površnik za pomlad, posebno podjeten je pa maneken v zelenkasti športni obleki, ki jo je izdelal predsednik okrožnega odbora in podpredsednik Obrtniškega društva Fran Iglič, splošno zanimanje pa zbuja tud'! drap površnik tega reiivtiurancga mojstra. Posebno lepo izdelani stt tudi obe sacco obleki znanega mojstra Josipa Jelovška, da smo na tej modni reviji gospodje zadovoljni prav z vsemi krojači.
Na sredi med saloni za dame i11 gospode so pa naše vodilne modne trgovine Kette L, Lesjak V. in Soss K., saj damam in gospodom postrežejo s svojimi najmodernejšimi specialitetami. Da, specializirati sc mora. kdor hoče imeti uspel ie!
Najbolj privlačne
točke za gospode
sta pa gotovo pokazala I. Kette in K. Soss! Ali ni res dražesten tisti: ves z rožica mn' postiti Ketie-
močno in odporno celoto. Res je, da smo bili doslej pristaši liberalnega gospodarstva, toda danes je treba pribiti, da liberalno gospodarstvo ni več v stanu, da nas ohrani. Dosedanji uspehi obvezne Zveze so bili zadovoljivi. — Nato je govoril še g. Avsenek, ki je pov-darill, da je prehod v svobodno organizacijo kompromisno delo, ki ima sicer temne in svetle plati-Nikakor pa seveda ni mogoče izključiti, da bi to ne pomenilo spet prehoda v prisilno organizacijo. Za enkrat pa je ta kompromis potreben.
Borba
za domačo industrijo
Po nekaterih pojasnilih predsednika je nato g. Lajovic prečita! krajšo izjavo, v kateri pojasnjuje, zakaj je pravzaprav pričela v Zvezi industriijccv borbo in kočno naglasil, da je do te izpremembe nujno moralo priti, ker je namreč Zvezi pretila postavitev komisarja. Izjavi g- Lajovica se je pridružil v celoti tudi g. Stane Vidmar, ki je še dodal v temperamentnih izvajanjih. da se je pričela borba v Zvezi zato, da delo Zveze ne ho usmerjeno zgolj v interesu veleindustrije. ki je povečini v tuiih rokah, temveč v interesu domače nacionalne industrije. Sedanji kompromis jc že v svojem zarodku bolan in bo bolezen preij ko slei sneit izbruhnila. Pri stvari oa je dobro to, da ne bo več obveznega članstva in se bo človek lahko svobodno orientiral- -- Po tej iziavii sta gg. Lajovic in Vidmar zapustila dvorano.
Novi odbor, ki ga ie predlagal g A. Praprotnik, je bil nato soglasno izvolien. na čelu mu kat predsednik inž. Milan Lenarčič, ki ie pozval članstvo k složnemu delu In se tonlo zahvalil dosedanjemu predsedniku za tvegovo neumorno
jev komplet za plažo? In pa :ni-pc z-antni mavričasti komrle*, ki kar pričara jadransko so n. e v dvorano! Neodoljiv jc pa tisti Sosscv fantek s srčki, da se ga kar ne upamo opisati l>on podrobno. Sploh, razne zapeljive copr-nije za na morie, jezera in zi ob reke in senčne potočke, prav tako pa seveda tudi razne pižame hi halje za dom, prav vse take nvlkavosti Imata pripravljene za dame in gospode! V. Lesjak pa spet mika z najtanjšimi nogavičkami, da dame kar drhte od poželenja pri teli vedno lepših novostih, gospodje pa računajo na pirhe. Tudi najapartnejše rokavičke l>o treba pred prazniki iti k Lesjaku izbrat za darilce, za revanšo bomo pa dobili aparlno kravato, ki ji je Kette posveti slavospev v posebni knjižici. Vse. kar je na reviji moškega perila, kravat in drugih pritiklin mošk' garderobe je namreč Kctte evo. dame je spet z vsemi naiefekt-neišimi nvtikliuaimi opremil Lesjak. a J. Slatnar ie s svojimi n v-raznovrstneišimi damskim'' torbicami spet dokazal d t mt" m teni polu ni treba Pkati hmh i/'1' v-Med vso in o n-tv dragoceno in res krasni d - hir-rijo p«
Še je čas, da si ©gledate veliko modno revijo v Kazini
Zmagoslavi® domačega dela
moremo diskretno skriti »materinsko srečo« madamc Stuzzi, zlasti pa mamljive) skrivnost Irene Salajeve, saj so te tajnosti najuspešnejše pomočnice slovite idealne stasitosti naših lepotic. Ogrnimo jih torej s kožuhi gospe Rothove, da se ne prehlade. Zakaj pa ne, saj je celo slavni Rubens napravil tako! Česa si pa srčece lepe dame tudi bolj želi, kakor božajočega krzna! Zlasti pa, če ga izbere sama gospa Rotil ova.
Ker pa modna revija skrbi za
popolnost
od pete do temena,
ne smemo pozabiti čeveljčkov in klobučkov, teh najbolj izpremen-Uivili in sila pomembnih atributov ženskih zmag in vladanja.
O čeveljčkih, njih oblikah, eksotičnem in domačem materijalu od prozaične domače kravine in svinjine, ki jo imajo pa sedaj v največji časti rokavice in torbice, Pa tja do kož kač klopotač in drugih strupenih in gnusu,h grdob, bi se lahko razpisali brez kraja in konca, tako raznovrst-Uost nam je pokazala tvrdka »Jaja« Ješeta Janka. Vs,e je izdelano na roko m tu imate najlepšo Priliko, da se prepričate o prednosti ročnega dela pred strojnim. tVavijo, da ima ročno delo dušo v sebi, in gotovo znajo dame z mpiim čeveljčkom odkriti vse skrivnosti svoje zagonetne duše.. Tudi Lovro Mulej, Mihael Petcr-ufl, Alojzij Zalokar in Anton Zarnik so mojstri v najboljšem pomenu besede. Oglejte si vendar te prvovrstne izdelke, ki so prav tako trpežni, kakor so lepi, in Poskusite jih pa boste nosili na 'roko delane čevlje!
In naposled naše iznajdlijve mod stke! Vsaka dama ima pač svoj okus in — oprostite — tudi sV"oje muhe, zato pa te atelijeje oglejmo kar po alfabetu. Da ne '10 zamere, saj so vse dame. kar se izbire rrrodistinj riče, nezmntlji-^'e- Toke pestrosti, kakor pri klobučkih, ni na rcviili v nobeni dru-
stroki, imam pa tudi vse odlije, ki smo jih že podčrtali nri o timskih salonih. »Chic« Morije
OČKA IN MAMICA! Rabimo obleke, aedanjc so bile lepe in trajne. Saj Se dobijo že od Din 60.— naprej, mornarske pa že od Din 90. Vsi °Ški in mamice kupujejo obleke : a Ujihove ljubljence vsled dobre kako-v°sti in nizke cene pri — TIVAR °BLEHE.
Kajfeževe jie izpopolnil modele salonov Anke in K. Pučnika, Lombarja, Seljakove, Selanove im tudi srčkane talentirane umetnice »Lady«, Stana Gregorc pa je pod črtala kreacije Line Kuclerjeve, prav velike pohvalo je pa deležen tudi »Klobuček« Podbojeve M., saj je dopolnil aiparfcnost toalet Živke Severjeve in Vide Renčelj, zlasti je pa originalen klobuček iz samih nožič. Prav izrazito se uveljavlja Marija Slabina, vse naše ženstvo pa pozna nepogrešljivi okus Ivanke Stegnarjeve, ki je napravila klobučke k efektnim toaletam Malči Ravniharjeve. Izredno močno se odražajo na reviji tudi dela »Trude« PeteTnove, ki je s svojimi večkrat prav originalnimi pokriva® sijajno pomagala k uspehu salonov B'azanel-fe, »Vogue« Danice Ravniliade-žulm L. Rothove. Njena raznolikost je občudovanja vredna.
Sedaj pa še k popravljanju! Kancler in Kucler sta podobni imeni, zato se pa ne izgovarjamo na glbanost Jelačinovega jezika, ko smo včeraj Knelerjevi pripisali tisto obilno damo. Ne, oblekla jo je Irena Kancler in je torej ta odlična mojstrica dokazala, da poleg najbolj slokih viržimk zna dobro obleči tudi najobilnej-šo damo. Gospa Kanclerjeva 'robovo ne bo užaljena, če simo jo s tem danes priporočiti tudi ornim damam, ki niso več tako ^srečne, da bi se ponašale z božanskim stasom milonske Venere. Menda je okroglim in slokim najteže u-streči! Gospa Kuclarjeva nam pa razkazuje med drugimi stvarmi tudi črno večerno obleko, kjer zlasti opozarjamo na izredne rokave. Prosojno močno orname-lirano čipkasto blago je namreč silno zamudno ročno delo iz istega blaga, kakor obleka. 1 ud. krasne toalete »Danice« Pelčeve in Olge Selanove s;i oglejte prav pozorno, saj boste na njih odkrili marsikaj, kar ste doslej morda pregledali.
Da ima Obrtniško društvo z modno revijo navzlic sijajnemu obisku iti vedno večjemu zanimanju vendar še vedno težke skrbi, je popolnoma naravno pri tako velikih stroških. Predsednik pri-rediteljakega odbora g. A. Pučnik je vpošteval prav vse. kar je V.i.o mogoče, vendar pa Obrtniško društvo še ni dobilo gotovo zasluženega priznati ja ni ti od banske uprave niti od mestne občine. 'laka atrakcija, ki koristi direktno vsem oblačilnim strokam, pač zasluži tudi javne podpore!
'Ha§aj (k HvaCiteti
amrantriB
Posestvo zelo rentabilno, na Dolenjskem pri Mokronogu, lepa sončna lega. sesto-ječe iz vile s stanovanjem za lastnika In drugim za oskrbnika gospodarska poslopja, bbSirni sadonosni-xi. vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih štiriletnih plemen-ikih trt. mešan gozd za sekanje, se proda radi družinskih razmer, le proti gotovini Din 115.000.—, Ponudbe poslati na ogl. oddelek lista pod »Vse novo«.
SREČK
državne razredne loterije
RiEšN IH 0806
ZAGREB
Žrebanje:
7. i« s.»pm« Gajevo 8-lika 15
Koliko stane bitka
Italijanski listi poročajo iz Asmare: Italijanske čete so v šestdnevni krvavi bitki, ki je končala z osvojitvijo vrha Amba Aradam, porabila veliko več živil in pijače kakor ob normalnih dneh. Morale so si dobesedno priboriti vsako ped tega gorskega-sveta, ki je eden najtežavnejših na svetu,— in so v tem času použile 10 ton marmelade in 20 ton makaronov več kakor sicer v taborišču.
Poleg tega so čete med bajonetnimi naskoki in točo krogel popile. 352.000 litrov namiznega vina, 40.000 steklenic boljših vin in 44.000 litrov konjaka.
Višja poirošnja na drugih pijačah in tekočih hranilih je znašala 150.000 steklenic mineralne vode, 150.000 doz kondenzirenega mleka in 5 ton olivnega olja. Limon so vojaki použili 700.000 več kakaor sicer, za pomirje-nje živcev v sovražnem ognju pa je bilo razdeljenih med bojevnike 15 milijonov cigaret več.
Moštvo je nadalje pojedlo preko normalne potrošnje še 50 ton fig in suhih sliv. eno tono sirovega masla, 15 ton kruha. 30 ton zmrznjenega mesa in 500.000 mesnih konzerv.
Bitka pa je povzročila še druge izdatke: 30.000 uniform, 50.000 parov čevljev. 30.000 srajc je morala inten-datnra še posebej razdeliti. Poljskih lazaretov je bilo postavljenih z 2000 posteljami, za dovoz municije in pro-
i ' i mil li ni iiiiii i im
vijanta pa je bilo treba več ko 000 tovornih avtomobilov. Ena cela divizija je bila prepeljana v 18 urah od Massaue, glavnega pristana Italijanov ob Rdečem morju, do Adigrata — 300 km daleč — in 120 km dalje do Ma-kale pa v desetih urah. Kolona 050 tovornih avtomobilov je zmogla ta prevoz.
V filmu najden
Iz Rige poročajo: Neka ruska emigrantska rodbina, ki je gledata v klinu film »Ana Karenina« (ta lilrn je narejen v Hollywoodu), je v nekem prizoru med množico ljudi zagledala obraz nekega^ sorodnika, bivšega carskega častnika, kli je med svetovno vojno na zagoneten način izginil. Vsi so mi silili, da je že davno mrtev, zdaj se je pa nenadoma pojavil na platnu živ in zdrav. Rodinu a se je zdaj obrnila na ameriške oblasti, d,a bi pcCzvedcle zn nio-gov naslov.
Gospodična Krna je s svojim psičkom na promenadi. Psiček popade nekega gospoda za hlače.
Gospod: »Gospodična, vaš pes me je pravkar ugriznil v hlače!«
Pravi gospodična Brna prezir-lijavo:
»Opustite take neumne pribli-ževalne poskuse!«______________
Vlom v cerkev na Kalvariji
Vlomilci pa zlate cerkvene posode niso našli
Maribor, 28. marca Danes proti poldnevu so opazili sprehajalci na Kalvariji, da so vrata v cerkvico sv. Barbare vlomljena- Tudi v cerkvi je bilo vse v neredu. O vlomu so takoj obvestili orožnike v Košakih ki so začeli iskati drzne vlomilce.
Cerkvena vrata so bila s silo odprta. Vlomilci so jih močno poškodovali;. Ker so irh "metinško iz-
delana, so naredili s tem precejšnjo škodo- V cerkvi pa so vlomilci razbili pušico, kjer pa najbrže ni bilo kaj več denarja, ker so jo pred dnevi izpraznili.
Vlomilci so seveda tudi Stikati po zlati cerkven' posodi, katere pa niso našli, ker je v cerkvi ni bilo. Shranjena je namreč v stolnem župnišču in jo prenesejo v cerkvico samo ob slavnostnih pril kali.
Prometne nesreče
Maribor, 28. marca Na \ gulu Batnavske in Jezdar-ske utice je nek zagrebški avtomobilist povozil 15 let starega dijaka Mirka Lešnika, ki se je vozil s kolesom. Poškodbe na srečo niso hude. V Studenc h na Aleksandrovi cesti je neki avtomobilist podrl 8 let s-tarega delavčevega sina Josipa Danjka. Golo nakliu-čje .it preprečilo katastrofo. Kljub temu so dečkove poškodbe resne. — Na Glavnem trgu sta se nepri-
_____________	. . jetiki srečala kolesarja Lovrenc in
OBEIĐĐĐ I ključavničar J. Horvat. S poško-
dovanima kolesoma in lažjimi poškodbam1 sta se po karambolu zopet ločila-
Dvanajstine za MariboiS
Maribor, 28. marc4 V Beogradu še niso odobrili novega proračuna Maribira. zaradi česar bodo od V aprila še vedno veljale stare proračunske dva6 najstine do odobritve. Zanimiva je. da je M ljubljanski proračun že odobren, čeprav je Maribor svojega poslal v Beograd že pred Ljubljano. Sklepati je; da bo mariborski proračun močno korigiran ali poslan nazaj zarad spremembe*
Stran o
»GLAS NARODA«;
29. IH. 193(5
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	77
/l'o vtMii. Veni pa tudi to, da jo hoče Jack ubili! ;<
NEZADOVOLJIV ODGOVOR iB'ila je že tem im noč. ko je pri-§j,a MagK.N- na Carnbt idgesk: most in vtaknila pismo v špranjo pri četrtem stebiru.
Pirevidno sc jv ozrla na vse strani, potem pa sc je skrila za sosednji steber in č.uk-ala, kdaj pride Terezin odpaislanee po pismo. Ker je bil most zavit v gosto meglo, je bila povsem varna v svojem skrivališču, saj je sama komaj še ločila obrise stebra, pn katerem je bila spravila pismo.
Dolgo časa je zaman čakala n požoirno opazovali vsakega mimoidočega — a nihče sc m i>st i-vil pni stebru. Po eni umi nesrrip-iiega pričakovanja pa je opazila reko mlado dekle, ki je hitelo preko mostu, potem sc vrnilo in sc ustavilo pri četrtem stebru.
iMiaggv je stegovala vrat in videla, kako se je dekle nekajkrat ozrlo, potem pia iivtiro sklon v! a in odhitelo z mosta.
iMaggy ji je previdno sledila po drugi' strani ulice in videla, kako se je dekle večkrat ozrlo, končno pa obstalo pri neki načni svetilki.
Da ne bi vzbudila suma, je . Maggy mirno nadaljevala svojo pot. Ko pa je bila vštric z dekletom, je z začudenjem videla, kako je dekle šlo pireko utice — naravnost k njej.
Š-e p redno se je -Maggy zavedla, kaj naj to potnem, ji je neznanka zastavila pot:
»Vi me zasledujete, kaj	n e ? ;>
jo je ogovorila, — bila je Terezina sobarica.
Maggy od presenečenja ni vedela, kaj naj odgovori.
»Gotovo ste v:i prinesli tisto pismo?« je govorila ona.
Maggy je nehote prikimala. »Tako. Potem vam svetujem, da se takoj vrnete. Ne daleč od tu, me pričakuje nekaj ljudi, ki Se ne bodo prav nič ozirali na vaše lepe oči, ampak vas pošteno premikastili. Prepričani bodite, da ne boste zvedeli, kje stanuje moja gospodarica.«
Zdaj se je Maggy šele prav znašla.
-Pa vseeno bi vas prosita, da mi poveste, kje' stanuje vaša go-spbdanlica«, je odločno odgovo-vprila. »Jaz nisem njena nasprot-tvda, čeprav sem prinesla tisto pismo, ampak sem le nesrečno bitje, ki pa lahko vaši gospodarici mnogo koristi!«^
Sobarica sc -je začudila.
•To mi morate pa že malo ^bliže razložitli«, je -rekla, motreč jo po. stiraiii.
»O, vsega vam ne morem povedati. Toda če poveste _ svoji gospodarici, da ..e mož s krinko zvedel, da dekle, ki je o njem mislil, da je umrlo, še živi, potem me bo ona sigurno sprejela.«
»Kaj? 0,n -je to zvedel? Ali, saj ni mogoče!«
»Da, da, tako je, kot pravim! P,a še marsikaj drugega bom povedala vaši gospodarici. Najbolje ibo, če grem takoj z vami.«
»Ne, tega pa ne morete. Najprej moram vse sporočiti gospodarici. sicer se bo pa moja go-■spodarim itak sestala z njim.«
»Tega ne verjamem. Jack ji mo ra biti za marsikaj hvaležen. ALučv se je zasmejala.
.»Ko bi vi to \ edeli, kar vem jaz, tedaj ne bi tako govorili! Vaša Španjolka je v veliki zmoti in samo jaz ji lahko vse pojasnim. M- ram govmti z njo, če ne je izgubljena!«
Sobarica je nekaj časa premišljevala, potem . pa odvrnila: »'Dobro. Pridite jutri, ob istem času sem. Potem vas bom popeljali k svoji gospodarici, če bo trna pridala 'na to.{ seveda. Ako resno miši,‘.'te, pojdite zdaj domov in mi nikar ne sledite. Potem bi bilo vse vaše prizadevanje, priti do moje gospodarice, zaman. Zbogom! in že je urna soba'rica izginila v noč.
Muggv pa je počasi'odšla domov.
TEMNI NAKLEPI
Tistega poznega večera je Tereza nemirno hodila po sobi, dočuti je M.a-nuela leno ležala na divanu.
»Zdaj bi pa že lahko bila tu« je nestrpno vzkliknila Tereza. »Bojim se, da je sploh ne bo. Jaz jo 'P,a kemaj čakaint, da bi zvedela kaj več u Jacku.«
! »Saj bo prtišla,« je maliomarno odgovorita Mamuela. »Ona je Ja-ckova nasprotnica, sicer ne bi. hotela govoriti s ; teboj. Zakaj ? To boš pa krni atu zvedela od nje same.«
»Zdi se -irJ, da dobro vem, zakaj. Zaira pala se je v njega, on je |Sa najbrže niti pogledal ni ip zdaj ;se pa hoče maščevati,« je odgovoirffla Tereza.
»Torej m/iisliš, da je ljubosumnost. prignala to deklic tebi?«
»Prav goitovo. Sicer se meni santi zdi to zelo neumen korak, toda — no, saj se bo pokazalo, kaj je na stvari.«
»Alti si ukazala, naj se voz ne ustavi pred hišo?«
»Seveda — ustavil se bo precej daleč od tu.«
Ta liijp se je zaslišalo škripanje Vinfcnih vrat.
»Ona je!« je vzkliknila Man tlela.
Tereza je hotela iti gostu naproti. toda Man neki je hitro skočila z divana in jo zadržala.
»Tereza, ali si neumna? Ti se ne smeš izdati, koliko tli je na tem, da ilzveš vse Jackove skrivnosti! O st a nli hladna in mirna, tako boš lažje vse izvedela in potem —- «
V sobo je stopila sobarica in najavila »tisto gospodično«. »Naj vstopi!« je velela Tereza. In je sprejela Maggv samo z nemim pokimam glave, roke ji ni podala.
Nekaj časa so vse tri molče stale itn se nezaupno gfedale. Tereza se je trudila ostati mirna in je po kratkem molku vprašala s hladnim glasom:
»Želeli ste govoriti z menoj, gospodična?«
»Da«, je ravnodušno odgovorila Maggv. »Rada bi vam povedala nekaj zbio važnih stvarni.« Tereza ja je ostro promotrila. Ali je to dekle Jackova vohunka? — Ali se tako pretvarja, ali ga res sovraži?
»Kako vam je ime, gosp j Tena?« je vprašala.
»Meje ime je pni tem brez pomena,« je odgovorila Muggy. »Prišla sem k vam, da povem nekaj, kar vas gotovo zalo zanima. Nisem se ustrašila nobene nevarnost, čeprav vem, da sem zdaj v vašUt rokah!«
Tereza zdaj ni vedela, kaj naj si misli o teni dekletu.
»Včeraj ste povedali maji sobarici. d,a tisti mož s krinko ve. da njegova zaročenka še živi. Od kod veste v: to?«
»Jaz sem Jackova zaupnica!« je mirno odgovorila Maggv.
Krneč romana
Iz New-Y()'ika poročajo;
Bo sedmih letih sta bila te dni 'Odpuščena iz . e miš ir ve v Mad-sortu Dcrotliea Anderson in Edvard Saistead. Kdo sta to?
Njuna zgodba ju zbudila pred osmimi leti ogromno senzacijo po vsej Ameriki. Saistead je bi’ bogat podjetnik In je vzel Do rotit eo kot tajnico v svojo službo. Med mirna se jc razvilo ljubavno razmerje. Saistead pa je bil oženjen in je imel dva otroka.
Da bi se osvobodil, pri te,m pa svojo rodbino preskrbe’, si je izmislil ta-le načrt: Imeti je sorodnika, ki mu je bil zelo podoben in ki je bil pred kratkim tunrk Skupno s svojo ljubico jc izkopa’ rti rtiča, mu nataknili svojo obleko, ga posadil v avto in na samotnem kraju avto zažgal. Pri preiskavi je bila nato uradno ugotovljena njegova — Salsteadovo — smrt in njegova žena je dobila od zavarovalnice premijo 100 tisoč dolarjev.
On sam pa se je s svojo prijateljico skrili v New-Torku. Toda že čez pol leta so ga spoznali in oba zaprli. In ker je za oskrunjenje mrliča v Ameriki težka kazen, sta imela računati z 20 let: ječe. Toda časopisje se je zavzeto za njuno stvar. Obširna poročila o vroči ljubezni med njima in o veliki skrbi moža za svojo družino so spravila na noge vse javno mnenje Amerike, k,ar j c vplivalo na sodišče, da je priznalo olajševaikne okolnosti »n ju Dosodilo na samo sedem let ječe.
Po prestani kazni. — med tem je Salsteadova žena privolila v ločitev — sta se zaljubljenca zdaj mogla poročiti._________________
Astrološka napoved
za 29. marec.
Na nebu prevladujejo slabe konstelacije, ki ustvarjalk) med ljudmi nervozno, razdraženo in spremenljivo razpoloženje, povzročajo nesoglasje in vsakovrstne razprtije. Zlasti bo prizadeto danes zakonsko in ljubavno življenje. Zenske bodo doživljale razočaranja pri moških. Naj zato danes moškim nikar ne verjamejo, predvsem pa naj se varujejo novih poznanstev. Ne bo sreče! Danes je dober dan samo za duševno delo im za majhne poslovne zadeve.
za 30. marec.
■Dan enak včerajšnjemu, za ljubezen skoraj še slabši, za denarne zadeve pa nekoliko boljši. Ženskam priporočamo v odnosa-jih do moških čim več previdno-| stil, ker je moški značaj danes pod zelo slabimi vplivi,
Iz domacISi gajev
ammmBaesiiBiBSBBEiafflsroaB®!«!
LEOPOLD TURSIĆ:
Kmeliška
Pii de pomlad in kmet ne Ji če,di: Co/di. šumijo pesem mogočno, zemljo Ogrin ju si huljo poročno »Duj, zaželeni mi, njivica moju!,.
Pride puielje, upanje niste:
Kakor nevesta v blažene čase v zlatem niikilu njiva smehlja se — »Oh, le smehljaj se, njivica mojui«
Pride jesen, vsa težka bogastva:
Zlati nakit svoj njiva vračuje upniku kmetu, krnel se raduje — »Lezi k počitku, nji\'ica mojuir
' !
Zimt’.-potrka, dobro jc kmetu:
V biserih streha žari mu domača, z mize ga vabi bela pogača -»Hvala ti. Zna 'a, njivica moje!«
Leopold Turšič' je bil duhovnik. Svoje pesmi je pribčcvaJ v »Do> mu in Svetu«, zlasti mnogo pa po mladinskih listih Naša pesem jo značilna za estetično«romantično gledanje na kmetsko življenje. Če« prav jc po svojem občutju topla, se nas dojmi nekam naivno, kakor odsvit iz dobe, ki jo poznamo samo šc po pravljicah.
KAKOR LANI, tako tudi letos otvorimo prvega aprila naš oddelek za cenejše obleke. Pri neverjetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti. Vhod v ta oddelek je iz Prešernove ulice 54. na dvorišču. TI VAR OBLEKE.
Vzor prometnih redarjev
Kakor ponooauo iz Pariza, pode po 20-lctnem vestnem službovanju zdaj v pokoj prometni redar Leclerc na Porte St. Denis, važnem prometnem križišču pariških bulvarjev. Leclerc je skoz 16 let dnevno opravljal tam svojo službo im je bil po vsem mestu znam,a osebnost. Svojo slavo Pa ima zahvaliti največ svoji ogromni rdečil bradi. Vsi avtomobiliste lahko prisežejo, da so ta plamteči prometni znak razločneje videli kot pa redarjevo belo palčico. — Leclerca so avtomobilisti naravnost oboževali. Kajti čeprav so se naravno tudli na Porte St. Denis često dogajale majhne prometne nezgode, nfl policija' o tem skoz vseh 16 let nič zvedela; kajti Leclerc je znal vse spore na licu mesta zlepa poravnati, in ni nikoli nobenega vzel na zapisnik. Zato so šoferji vse turiste opozarjali na Lecler-covo impozantno postavo in mož je bil bogve koliko tisočkrat fotografiran, tako da je postal naravnost znamenje Pariza. Nekoč je sodeloval tudi v filmu, v katerem ni urejal samo cestnega prometa, marveč tudi krogotok zvezd; njegova dvignjena palica jc zastavila sonce! Ta film je zbujal svoj čas v Parizu veliko smeha.
»Ali ste z vašim čevljarjem zadovoljni?«
»Zeto. Mož stori vse, kar mi more brati na motilh kurjih otielv
Za dobro „ ^ nOrW0
«elife<||B,cnof*lw
jamčijo izdei _
DrOeiken
OGLASI
50 par. Najmanjši esek 5 Din. Drž. In ban. davek i iSčejc par ra
vprašanja je priložiti s ,odgovor 8 Din Mali oi
MALI
V saka beseda tnesek 5 Din.
I Din. Oglasniki, ki Iščejo slnžbe, plačajo samo po 35 par m besedo. Na pismena vprašanja je priložiti fdgovor 8 Din v znamkah. — oglasi so plačljivi lakoj pri naročilo
Knjigovodja — bilapcist,
popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten In natančen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za nekaj ur dnevno. - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cen j. ponudbe pod »Sigurnost 251« na upravo lista.
Ženitve
in možitve boljših krogov posredujemo najvest neje. Razpošiljamo informativne prospekte proti preo-Plačllu Din 10.— v Poštnih znamkah • diskretno. Velika ‘2blra odličnih par-obojega spola mročite takoj prospekte! »Rezor« ^asjreb ~ pošta 3
PREMOG
»Stanovsko«
,	(^900 kal.)
,()0 kg. Din 36— Ustavljeno na dom
Lojze resman
R t|"g- kuriva °°ritnikov trg 2 .33-53
JJLADI - STARI!
2mrace tridelne 4()r.u—• otomane vloge žične
blazinjene, rolete,
Salf?" POP'«"
raa,itd Pohištvo s«ui<5no' moderno, ^Ud»o in eeno. -
»Ar.rriporoča se Vo^^. Maribor, vojašniški trg
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi r Glasa naroda«.
Perje,
kem. očiščeno, polnjene pernice In blazine, dobite najceneje pri »Posteljina« Zagreb — niča 76/32. Zahtevajte brezplačne cenike in vzorce.
Amaterji! ■azvlja - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno.
Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in puha pri F. Novak. Maribor, Koroška c. 8	— Veterinj-
ska 7
Poznanstvo želi 23 letna služkinja, simpatična, z gospodinjsko šolo, brez premoženja, z boljšim gospodom, ki ima eksistenco.
- Tajnost zajamče- . ,	...
na. Resne ponudbe Pr»date ali kupite s sliko, ki se vrne, haJ.bo,je potom
MntknjlijtE
prosim lista pod »Poroka«.
upravo šifro:
moje pisarne Solidno poslovanje Priložite znamko I Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
'VE IB M ©UT HI
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOLIĆ - Dubrovnik
veletrgovina z vinom
VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.—
0BQBBQBBQGE!7i
GOSTILNA
na Aleksandrovi cesti $
nudi vsak dan sveže in izborne če-vabčiče in ražnjiče, kakor tudi razna druga prvovrstna, tečna in cenena-jedila. Iz svojih kleti toči pristna kvalitetna vina. Specijaliteta: beli in črni dalmatince po 10.— Din liter.
Se priporoča
MARIJA KMETIC.
0BBEH0EEHEEK1
eSm
FRANC PLEVČAK
čevljar
Gosposka ul. 9 v Celju
Nizke cene, solidno delo, v zalogi čevlji vseh vrst. Se priporoča.
SADNO DREVJE
la. in II. vrste po znižani ceni, sorte: pisani kardinal, Jakob Lebel, Schmldtbergerjeva reneta, besniška voščenka, Baumova reneta, beli astrahan, ontario, beličnik, damason, kanada, bojkovo jnbolko, bos-kopski kosmač Itd. Dalje najfinejše hruške strogo odbran material. Zahtevajte cenik!
DREVESNICA KMETIJSKE DRUŽBE - Ljubljana, Novi trg 3.
VSE DENARNE ZADEVE
terjatve v hranilnih knjižnicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo)
NAKUP IN PRODAJA Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino.
IZPOSLUJE IN VNOVČI vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku In jamstvu.
VLAGATELJI IN DOLŽNIKI Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje In naložbe kapitala Vam daje brezplačno In jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih.
ALOJZIJ PLANINŠEK bančna poslov, pisarna,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11.
Telefon 35-10.
Zelo ugodno
kupujemo zlato in srebro pri Ig. Jan, — grajski urar — Maribor.
j^i&tida
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih
poravnav
Nasveti v kon-1 kurznih zadevah lin vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske ' revizije, sestava in aprobacija bilanc. ; Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in pln-f siranje istih. — I Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijoni-rana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
fflSSS
nesigurnost 1 starih in mladih
' ZDRAVI SE NEŠKODLJIVO
Z V PARIZU
Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI
l PILULAMI ZA MOŠKE
IKHeSe
l 30 kom Din 64.-llOO kom. Din 217.-008U0 SE V APOTEKAH.
S povzetem
diakj-ebio poiUf’a:
APOTEKA
p> JELAČIČU BANU>
(JELAČIČEV TRG 12-
j Z AGREB
MORA
BIT'
POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VASI MIZI !
OD 16. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON
V	PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV, ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE
V	RADENCE.
ABOZA
moških kamgarn šport in delavskih oblek, p umparic n odnih hlač /etnili jopičev Trench plaščev pomladnih plaščev Hubertu« plaščev otroških mornariških /n šport obleke tirolskih hlačlc in fi umparic
prinaša za velikonočne praznike največio izbiro;
?
Maribor:
PRODAJALNE:
J. PREAC,
Glavni trg
(Kino palača)
Grajski trg
Maribor:	M. KOTNIK,
Celje: A. DROFENIK, Kr P*“ra c- 11
»GLAS NAROPA«
29. ni. 1915
3222 -44801 Deški športni čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatov:-.
4945-03
Dekliški čeveljček iz govejega boksa z lepim okrasom.
2967- 44800
Nenadomestljive sandale za toplejše dni, z usnjenim podplatom in gumijasto peto.
5841 -64805
Za deco čeveljček iz najboljšega laka.
4844-24 Lakast čeveljček z okusnim okrasom iz kačje kože.
1937 66022
Močan in praktičen čevelj iz govejega boksa z elastičnim gumijastim podplatom.
6622-44709
Za živahne dečke iz najboljšega telečjega boksa z usnjenim podplatom.
2695-16
Za pomladanske izprehode naše udobne in moderne'troter-čeveljčk".
•	1637-44742
NAJNOVEJŠI MODEL, čevelj iz najboljšega telečjega boksa s perforlranim ok -som in širokim robom.
1
BI 16 Ž. A V JV A RAZREDNA LOTERIJA!

Kdor seje — žanje! Mala vloga — velik dobitek! Kdor tvega — dosega
Kdor igra — dobi!
Pomnite! Tudi 32. kolo ima 9 velikih dobitkov. Navečja premija Din 2,000.000.— Z mogočo spojitvijo premij največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,700.000.—
Po tem takem imate zelo lahko tudi Vi svojo hišo z lepim vrtom in moderno urejenim stanovanjem, svoj avto, da poletje preživite na našem sinjem Jadranu, na lepih gozdnatih slovenskih planinah ali v kakem slovitem domačem kopališču, da potujete okrog sveta In spoznate in uživate vse zemeljske lepote, da sebi in svoji družini zagotovite srečnejše in zadovoljnejše življenje — »ko vložite samo Din 50*— mesečno in si tako tudi za 32. kolo nabavite srečno srečko pri znani najsrečnejši prodajalni KONSTANTINA L. JEŠIĆA-BATUJK, BEOGRAD, Zanatski dom Pošt. pred. 152.
Ne pozabite! Žrebanje L razreda 7, in 8. aprila 1086, Zato naročite takoj z dopisnico novo srečko, katera se Vam takoj odpošlje z načrtom in Ček. položnico.
Diskrecija zajamčena) Vse dobitke Izplačujem takoj brez vsakega odbitka.
izdajatelj: Josip Fr, KnafUč. —. Urednik: Milan Zftdnek, «— Za Narodno tiskamo d. d, kot tiskaruarja Franc Jezeršek. — Vel V Ljubljani.