Kako naprej?
Pred problemsko konferenco o mladinskih delovnih akcijah
Ker se vsako leto spopadamo z vse večjimi problemi okrog mla-dinskega prostovoljnega dela, bo-sta v decembru organizirani dve problemski konferenci s tega pod-ročja in sicer na mestnem (4. 12. 84) in republiškem nivoju (okrog 10. 12. 84). Da bi bili problemi čim-bolj objektivno in konkretno prika-zani, bodo na problemski konfe-renci vabljeni tudi predstavniki de-lovnih organizacij. šol in družbe-nopolitičnih organizacij. Čeprav se bomo o problematiki mladinskega prostovoljnega dela obširneje po-govarjali na samih problemskih konferencah, pa bi bilo vendar po-trebno že zdaj nakazati nekaj pro-blemov in smernic za naprej.
Ugotavljamo, da je splošen druž-beni odnos do dela (predvsem fizi-čnega) slab, da težka družbenoe-konomska situacija sili mlade v iskanje plačane začasne zaposli-tve, da se ostale družbenopolitične organizacije vse premalo ukvarjajo z mladinskim prostovoljnim delom, da so finančni stroški priprave bri-gad vse večji, razlike med sloven-skimi brigadami in brigadami iz drugih republik pa vse očitnejše.
Vemo, da marsikdaj slaba orga-nizacija mladinskih delovnih akcij in brigad odbija mlade. Tu se mo-ramo tudi sami bolj potruditi. da ne bi prihajalo do napak. Ob tem pa bi morali mladinske delovne ak-cije bolj pnbližati mladim, saj so dosedanje oblike akcij že prežive-le. Počasi bi morali akcije razvijati v smislu delovnih taborov (brez uniform, priznanj, ki povzročajo nesporazume, brez vojaške disci-pline in ocenjevanj). Poleg tega bi morali poiskati nove možnosti udejstvovanja mladih kot so spe-cializirane oblike dela (brigade et-nologov, sociologov, arheologov, planincev, itd). S tem bi mlade pri-tegnili h konkretnemu delu, učen-cem pa omogočili opravljanje de-lovne prakse (udeležba v brigadi se jim zdaj pač ne prizna kot praksa).
Verjetno bi se veliko mladih od-ločilo za akcije, če bi trajale krajši čas - in ravno te nove oblike bi to omogočile.
Seveda pa ob tem ne smemo prezreti same priprave brigad, ki niso na visokem nivoju - v prvi vr-sti zaradi finančnih težav, po drugi strani pa zaradi kadrovskih proble-mov.  Ker do  zadnjega  ne vemo
končnega števila brigadirjev, ne moremo zagotoviti dobre struktur-ne brigade, niti primerno izobraže-vati brigadirje in vodstva MDB. Da bi pritegnili čimveč mladih pa mo-ramo najli tudi nove, bolj atraktiv-ne načine informiranja, predvsem preko osebnih kontaktov, ki so najbolj učinkoviti. To lahko stori-mo v ZSMS. Kaj pa drugje?
Predvsem bi se morale vse druž-benopolitične organizacije vključiti v reševanje te problematike, saj mladinsko prostovoljno delo ni le stvar ZSMS ampak je splošnega dmžbenega pomena. Tako bi mo-rali na zborih skupščin občin raz-pravljati o tem še pred začetkom MDA - torej v času evidentiranja. Za Bežigradom bomo to poskušali izpeljati v februarju ali marcu.
Poleg tega bi morali v delovnih organizacijah zagotoviti delavcem izredni plačani dopust za čas, ko je na MDA, predvsem pa ustvariti pozitiven odnos do brigadirjev. Mladi delavci imajo namreč še vse preveč težav, če se hočejo udeleži-ti MDA.
Večina delovnih organizacij je podpisnik samoupravnega spora-zuma o mladinskem prostovoljnem delu, pa se le-tega ne držijo. Ce bi se ga, ne bi imeli problemov s 5te vilom brigadirjev.
Učencem bi tnorali udeležbo na MDA priznati kot prakso. ker jih bomo tako pntegniii na akcije
To je seveda le del problemov in rešitev na področju mladinskega prostovoljnega dela. Vendar je tre-ba še enkrat poudariti, da bomo le skupaj z družbenopolitičnimi orga-
nizacijami, daružbenimi organiza-cijami in društvi lahko kaj spreme-nili. Dokler ne bo sodelovanja, tudi vidnejših izboljšav ne bo.
Da pa se ne bi ustavljali samo pri težavah, pa vam lahko povemo kaj smo konkretnega že storili v cen-tru za mladinsko prostovoljno delo pri predsedstvu OK ZSMS Lj.-Beži-grad. Ob tem, da smo analizirali uspehe iz letošnjih brigad in same-ga centra za MPD, smo v novi se-stavi že organizirali dve lokalni mladinski delovni akciji. Konec septembra smo pomagali basebal klubu pri izgradnji igrišča in kon-čali s piknikom, oktobra pa stno v sodelovanju z 00 ZSMS SGP Gro-suplje, sektor I. pomagali pri adap-taciji restavracije Triglav.
Ker sta obe akciji lepo uspeli upamo, da jih bomo lahko brgani-zirali še več. Še nabolj pohvalna pa je udeležba dveh naših članov (Slavka Lazareviča in Ivana Bišofa) na MDA Kopaonik, kjer sta s svo-jim delom pokazala pripravljenost vseh nas pomagati prizadetim po potresu.
Na seminarju občinske konfe-rence ZSMS smo se dogovorili za razgovore v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, prav tako pa bomo izvedli predavanja po šo-lah. Seveda se bo pravo delo zače-lo šele po novem letu, ko bo v teku evidentiranje. Takrat nameravamo organizirat: srečanje bhgadirjev, razstavo o mladinskem prostovolj-nem delu in pa več enodnevnih in vikend lokalnih akcij.
O vseh naših aktivnostih bomo sproti obveščali in upamo, da bo tako naše delo rodilo sadove in da se nam bo še kdo pripravljen prik-Ijučiti.
NATAŠA BIZJAN