Vojni vihar y Evropi vzhodu lialijansko-grška vojna v ospredju z«niiniaiija Zakaj se položaj ob albansko-grški meji bistveno ni spremenil? Poloiaj ob albansko-grški meji se od našega za&njega poročila bistveno ni spremenil, a kljub temu je italijansko-grška vojna v ospredju zanimanja vsega sveta. Italijani sami javljajo z albansko-grške fronte, da je iskati vzrok za počasno prodiranje italijanske vojske v slabih prometnih zvezah na grških tleh. Pravih cest Iz Grčije proti Albaniji sploh ni, saj so dobre ceste v Grčiji še v nižavah redke. Grčija ima le dve glavni prometni žili, eno na vzhodu, drugo na zahodu države. Obe sta v zelo slabem stanju in vezani na promet Albanije. Vzhodna zveza loči grško pokrajino Epir od Makedonije ter sega do Aten, Lerina ali Florine (11.000 prebivalcev) in Korice (albansko Korča). Zahodna sedniku Metaksasova črta. Pričenja se pri Janini v severozapadnem delu dežele in gre do Marice, ki predstavlja mejno reko med Grčijo in evropsko Turčijo. V tem pasu je, kakor navajajo, do 300 betoniranih utrdb, topovsldh položajev, strojniških gnezd in opazovališč. Gradili so Grki te obrarnbne pasove tri leta in so izdali zanje šest in pol milijarde drahem. Ob Metaksasovi črti v Epiru pričakujejo sedaj najsrditejše boje, ker se pripravlja velika italijanska ofenziva ob obali Jonskega morja. Zaradi težavnega ozemlja ni pričakovati nenadnih uspehov ter bo treba osvajati ped za pedjo. Na osrednjem odseku se položaj od prvega dne italijanskega vpada ni spremenil in se drže Italijani v gornjem delu doline reke Vojuše. prometna žila je le nadaljevanje ceste, ki vodi iz Argirokastra v Albanijl v grško Janino (središče pokrajine Epir z 21.000 prebivalci) ter dalje k obali Jonskega morja. Del ceste vodi iz Lerina k Solunu. Izven teh zvez so le brezpomembne poti, ki jih ni mogoče uporabljati za vojna kretanja. Italljanskl pionirji delajo noč In dan, da zboljšajo zveze za dovoz iz zaledja v predele, kjer so hudl boji. V gorovju opravljajo tovorni promet še vedno z osli, mezgi in konji. Italijani in Grki na zahodnem, osrednjem in severnem odseku Na zahodnem bojižču v grški pokrajini Epir se je posrečilo italijanskim četam prekoračiti najprej reko Kalamas. Nato so bile grške čete prisiljene, da so se umaknlle še ob obali za nadaljnjih 24 km do reke Acheron, ki teče vzporedno z reko Kalamas. Skupno so napredovali Italijani v tem odseku za 32 km. Grki 80 v tem delu v utrdbah Metaksasove obrambne črte, kl poteka s prvim pasom severno od grškega mesta Janina. Grčija poseda napram Albaniji tri obrambne črte, katere se imenujejo ¦ flkupnim imenom po ministrskem pred- Na severnem odseku stoje grške čete na vrhovih vzhodno od reke Devoli, italijanske pa branijo višave Morove planine zahodno od reke Devoli, na koje zahodni strani leži albansko mesto Korča ali Korica. Grško topništvo drži Korčo pod stalnim ognjem ter nadzorstvom. Boji med Grki in Italijani se razvijajo na 150 km dolgi fronti. Medsebojna bombardiranja Angleži nudijo Grkom glavno pomoč z letalstvom, katero bombardira razna italijanska oporišča v južni Italiji in ob Sredozemskem morju že z grških letališč. Angleška vlada je vzela na znanje italijansko objavo, da so sodelovali italijanski letalci pri bombardiranju Londona ter si je zato pridržala popolno pravico svobodnih rok glede angleških napadov na Rim. Tako je izjavil v angleškem parlamentu državni zunanji podtajnik Buttler na vprašanje, ali namerava britanska vlada smatrati Rim še nadalje za odprto in neoboroženo mesto, ki ne bo bombardirano. Angleške in grške letalske napade vračajo italijanske letalske skupine s stalnim bom- Daljn em bardiranjem grških pristanišč, letališč in železniških zvez ter postaj. Turčija ščiti Grčijo napram Bolgariji Zadnjič smo beležili, da so grške sosede: Jugoslavija, Bolgarija in Turčija za nevmešavanje v italijansko-grški spor. Kljub stališču nevtralnosti hoče biti Turčija stalno pripravljena in se ne bo dala od nikogar presenetiti. Carigrad je postal važno prehajališče za turške čete, ki prihajajo iz Male Azije v Evropo in z njimi se prevaža tudi orožje s potrebnim vojnim materialom. Z zbiranjem Čet in vojnega materiala na bolgarski meji hoče Turčija držati Bolgarijo, da se ne bi vmešala v sedanjo italijansko-grško vojno. Na merodajnem mestu izjavljajo, da bi dobila turška vojska takoj nalog za korakanje, ako bi se Bolgarija hotela vmešati v vojni spopad na Balkanu. Zrradi tega Turki ne verujejo, da bi Bolgarija tvegala kak tak korak. Obenem se nadaljujejo v Turčiji vpoklici vseh tistih za vojno sposobnih moških, ki ~e niso prekoračili določene starosti in še niso služili. Pri tem je prizadetih 20 letnikov. Poleg tega se kličejo rezervisti na orožne vaje. Gibraliar in Tanger Gibraltar postane otok Angleško trdnjavo Gibraltar v južni Španiji, ki je ključ iz Atlantskega v Sredozemsko morje, smo v našem listu že natančno opisali. V napadalnem načrtu Nemčije in Italije je iztrganje Gibraltarja iz angleških rok. Za osvojitev Gibraltarja prihajata v poštev dva vojna pohoda: po morju in po suhem preko Španije. Pomorski napad bi bil preveč tvegan, ker je angleška mornarica veliko premočna. Po zasedbi Holandije, Belgije in dela Franclje ter radi prijateljskega razmerja Nemčije do Španije sili v ospredje glede zavzetja Gibraltarja suha pot preko španskega ozemlja. To nevarnost dobro predvidevajo Angleži. V zadnjem času niso Gibraltarja s kopne španske strani samo zavarovali z najtežjimi in najmodernejšimi topovi, ampak bodo spreraenili gibraltarsko skalovje v otok. V kratkem bodo končana dela pri kopanju prekopa, 8 katerim bo odcepljen Gibraltar od celine in bo postal otok. Gibraltarjev afriški sosed Tanger v španskih rokah Nasproti Gibraltarju leži ob afriški obali Tanger, ki gospodari s svojo vojaško lego daleč naokrog. Mesto Tanger šteje 50.000 prebivalcev. Angleško-francoska-španska pogodba z dne 27. novembra 1923 je rešila tangersko vpra- šanje na mednarodni osnovi. Tako zvani tangerski statut z dne 18. decembra 1923, ki je bil leta 1928. dopolnjen še s pristopom Italije, je določil, da upravljajo navedene sile mesto z zaledjem sporazumno s pristankom maroškega sultana. Španske čete so že letos junija zasedle Tanger »zaradi vzdrževanja reda«. Zdaj je španska vlada dokončno priključila mednarodno tangersko ozemlje k španskemu Maroku. V mednarodnem svetu so mnenja, da je došlo do tega ukrepa zaradi naraščajočega odpora v francoskem Maroku proti francoski vladi v Vichyju. Francoski general Weygand je nezadovoljen s pogajanji francoske vlade z Nemčijo. Angleške vojne ladje križarijo še dalje pred Tangerjem. Vojjna na ilaljfnem vzEiodu Japonci na umiku pred Kitajci Naše čitatelje smo obvestili, da so odprli Angleži radi pristopitve Japonske k zvezi z Nemčijo in Italijo dne 17. oktobra birmansko cesto. Po toj poti sta založili Anglija in Amerika kitajskega maršala Čankajšeka tako z vojnimi potrebščinami, da je začel s silovito ofenzivo proti izčrpanim .Taponcem v južni kitajski pokrajini Kvangsi. Kitajci so dosegli v zadnjih dneh tako odločilne zmage, da bodo v kratkem prepodiH Japonce iz vse pokrajine Kvangsi. Kitajci že ogrožajo Jaučav na južni obali. Japonci se morajo umikati iz doline reke Jangce. Ta umik se vrši tudi zaradi nemirov, ki jih zadnje čase Kitajci povzročajo v Šanghaju in Nankingu. Kitajci so zasedli tudi že Matang, ki leži južno od Kiukjanga, ter bombardirajo mesto Ičang. Japonsko vrhovno poveljstvo je odpoklicalo 500 bombnih letal, ki so bila na letališču v Hankovu. Letala so morala nazaj na Japonsko, kjer morajo biti pripravljena za druge potrebe. Zemljevld itaUjansko-grSkih bojiM terifa ^j — — ".^T* '' *1 *^ ¦-'' ' tePc;r^V~/Łk PtarJelafllmma P^mfŠ}M A R O KKOk^^ntohnen _