BRIDGE NAJBOLJŠI MI SELNI Š PO RT THE #1 MIND SPORT BRIDGE THE #1 MIND SPORT BRIDGE THE #1 MIND SPORT BRIDGE THE #1 MIND SPORT Namnlöst-1 1 2017-03-15 12:14:23 OSNOVNI TEČAJ Licitacija pri bridžu Kazalo 1. Odprtj a in odzivi .... . .......................................... ..... . .......................................... 3 2 .Odz ivi brez podpore............. .................................... ................... ... . ............... 10 3. Licitiranj e v brez adut u ............................... .................................................... 13 4. Brezadutne napov edi in nadklici (vmešavanje) ........................... 15 5. Različni tipi r ok .................................................................................................... 20 6. Kontr a ........................................................................................................................ 24 7. Zaporna licita cija ................................................................................................ 28 8. Močne rok e ............................................................................................................ 32 9. Več o licitaciji v breza dutu ........................................................................... 35 10. Sprašev anje po asih ......................................................................................... 38 © 2018 by the World Bridge Federation Slovensko izdajo založila Bridge zveza Slovenije, Šmartinska 106, Ljubljana, marca 2022 Kataložni zapis o publik aciji (CI P) pri pravili v Na rodni in uni verzi tetni knjiž nici v Lj ublja ni COBISS.SI-I D 100087043 IS B N 9 78 -961 - 95709- 0- 6 (PDF) All rights reserved. Publishe d b y th e Worl d Brid ge Federation. It is ill egal to repr odu ce any por tion of this material without per mission. A vtorja: Micke Mel and er and Janne Malmstr ö m Prevod v a ngl ešči no: Jan Eric Larsson Prevod v slovenš čino: Ksenija Čare Ilustracije: Dick Holst www.worldbridge.org Stran 2 1. LEKCIJA 1. Odprtja in odzivi Uvod Ponovn o dobrodošl i v čudovite m sve tu bridž a. V deset ih lekcij ah uvodnega tečaja s mo se na učili igrati min ibri dž . Ci lj je bil s poznati pra vila igre ter n ekatere o snovne metode izv ajanja in o bramb e. Ubrali s m o bliž n jico in s mo v glavn em preskočili fazo lici tac ije, da smo se lah ko osredo točili na s a mo igro. Zdaj je č as, da podr obneje s poz namo licitacijo pri bridžu. Igra v dveh fazah Bridž je igra v dveh fazah – najprej licitiramo, nato igramo. Tako pridemo do rezultata, primerjava rezultatov pa nam pove, kdo je zmagovalec razdelitve. Licitacija poteka približno tako kot dražba. Delivec (igralec, ki razdeli karte) začne, drugi igralci pa mu sledijo v smeri urnega kazalce, dokler napovedi ne sledijo trije pasi, kar pomeni, da noben igralec ne želi licitirati višje. Zadnja napoved zmaga na dražbi in določi kontrakt, ki se bo igral. Mimogrede, v bridžističnem izrazju je pas (pass) govor, ne napoved. Licitacijska škatlica Pri minibridž u sm o preprost o pov edali, kak o moč n o roko ima mo, mo č pa smo izra čunali, tak o da smo se šteli svoje točke (HCP – Hig h-Car d Points). Na to je m očnej ša roka v paru, ki je zma gal v p rv e m delu licitacije, i zved ela dolžine partnerjevih bar v. S pomočjo licita cij s kih stopnic smo se odločili, koli ko vzetk ov b om o skuš ali osv ojiti in ali želimo igrati z adut om ozir oma b rez njega. Zd aj bomo naredili isto, le da bomo ko nčni kontr akt dos egli p o drugi poti. Vsak ig ralec ima licit cijsko škatli co, ki jo upo rablja mo za sporoč anje svojih g ov orov in napov edi, s katerimi opisujemo svojo ro ko. V tem pogl avju se b omo osredotočili n a a) začet ek licita cije (odpr tje) in b) na to, kako se odzovemo, kadar partner odpre ej mo znanili (odziv), tor se bo se z osnovnimi načeli preproste licitacijske sekvence. Stopnice V fazi licitacije pri ‘pravem’ bridžu si ne smemo več pomagati s stopnicami. Točkovne meje za posamezne bonuse ostajajo enake, zato se jih moram o naučit i na pamet . Ponovim o pra vila: za igr o z adutom (adutno igro) rabim o osem kart v bar vi; ka dar imam o skup aj v saj 2 6 toč k, napove mo manš o, tor ej 3 NT ali 4 / . Če imamo vsaj osem kart v majorski barvi, raje igramo v majorju kot 3 NT. Če imamo dovolj adutov, se lahko z vsaj 29 točkami odločimo za manšo v minorju, torej 5 / , vendar je pogosto bolje igrati 3 NT. Za mali slam rabimo vsaj 33 točk, za veliki slam pa 37. Opažanje Učenje licitiranja pri bridžu je nekako podobno učenju novega jezika, težava pa je, da ne smemo govoriti. Pri opisovanju kart, ki jih imamo v roki, smo omejeni na uporabo kartic z govori in napovedmi v licitacijski škatlici in temu se bomo posvetili v tečaju. Stran 3 1. LEKCIJA Začetek licitacije Za začetek si poglejmo majorsko odprtje, se pravi 1 ali 1 . Kot smo že omenili, lahko par svojo skupno mo č (skupno število točk) in morebitno zadostno število kart v barvi za igranje adutnega kontrakta ugotovi le s pomočjo licitacijske škatlice. Enako kot pri minibridžu je tudi tu to na š prvi cilj. Poznavanje skupne moči nam bo pomagalo pri odločitvi za napoved manše, slama ali delnega kontrakta, pač tistega, za kar menimo, da nam utegne prinesti najboljši rezultat. Odprtja Z a odprtj e e na v majo rju (1 ali 1 ) moram o im eti 12 toč k in v saj pet kar t v bar vi odpr tja. Poglejmo primer: sedimo kot West in imamo naslednjo roko: Imamo 19 točk (4 v piku, 8 v srcu, 4 v kari in 3 v križu) in petkartno v srcu. Licitacijo začnemo z 1 srce – to je naše odprtje, zato smo odpiralec. Odprtje! ! Š! t e ! vilo kart Šte vilo točk 1}/ 1{ 3+ 12+ 1]/ 1[ 5+ 12+ Prvi nasprotnik, ki je na vrsti (North), ne želi licitirati in pasira. Nato je na vrsti East, ki ima naslednje karte: East prešteje svoje točke. Kadar partner odpre licitacijo, moramo odzive prilagoditi svojemu številu točk. Z največ 5 točkami pasiramo in s tem sporočimo partnerju, da imamo od 0 do 5 točk. Z vsaj 6 točkami moramo licitirati nekaj drugega kot pas. Tu ima East 8 točk in mora licitirati. Stran 4 1. LEKCIJA Nato pogledamo, ali imamo podporo za partnerjevo bravo, v tem primeru srce. Adutna podpora pomeni, da zvemo za vsaj osem kart v določeni barvi. Če je partner pokazal pet kart, mi pa imamo tri v tej barvi, pomeni, da imamo podporo. V spodnjem primeru ima odzivalec štiri srca, odpiralec pa jih je pokazal najmanj pet, torej imamo adutno bravo. Odzivalec ima naslednje možnosti: ! Odzi ! vi s ! popor! o po odpr tju ! !" ! " Pass 0-5 točk 2]/ 2[ 3+aduti 6-10 točk 3]/ 3[ 3+aduti 11-12 točk 4]/ 4[ 3+aduti 13+ točk V prikazanem primeru bi se morala licitacija nadaljevati takole: Z Eastovo napovedjo 2 dobi West informacijo, da ima njegov partner od 6 do 10 točk in adutno podporo (vsaj tri karte v srcu). West ima 19 točk in ve, da imata s partn erjem skup aj v saj 25 točk ,zato napove manšo v srcu. W est tore jnapov e 4 .Eas t je d obil informacijo, ki jo je rabil. Nima česa dodati, zato pasira. Stran 5 1. LEKCIJA Prevod v govorjeni jezik bi bil slišati nekako takole: Naslednji primer: Tu ima East 11 točk in to sporoči partnerju, tako da skoči v 3 (11–12 točk). Odpiralec West vidi, da imata s partnerjem vsaj 26 točk, in napove manšo, East pa nato pasira. Stran 6 1. LEKCIJA V zgornjem primeru lahko East licitira 2 (6–10 točk). West vidi, da imata skup aj manj k ot 2 6 točk, tu di če ima partn er največ točk v obsegu svoje napovedi, zato pasira. Tu ima East 14 točk. Ko prišteje odpiralčeve točke (najmanj 12), vidi, da seštevek zadošča za manšo, in skoči neposredno v 4 . Brez petkartnega majorja Kadar imamo vsaj 12 točk in želimo odpreti (začeti licitacijo), nimamo vedno pet kart v eni od majosrskih barv (srce ali pik). Na primer: Stran 7 1. LEKCIJA S samo štirimi piki ne moremo odpreti 1 , zato odpremo 1 . Kot lahko vidimo, moramo včasih odpreti licitacijo s ‘samo’ štirimi kartami, vendar velja, da imamo za odprtje v minorju (1 ali 1 ) lahko celo samo tri karte. Morda se zdi to nenavadno, a recimo, da imamo takole roko: Tu moramo odpreti, saj imamo 12 točk, vendar ne smemo odpreti 1 ali 1 s samo štirimi kartami v barvi – odpremo torej 1 . Po odprtju 1 ali 1 se licitacija nadaljuje kot prej, vendar mora odzivalec upoštevati, da ima lahko odpiralec v barvi odprtja samo tri karte. Še vedno potrebujemo skupaj vsaj osem kart v barvi, če želimo igrati z adutom, kar pomeni, da mora imeti odzivalec po minorskem odprtju vsaj pet kart, da lahko pokaže adutno podporo. Odzivi s poporo po odprtju ! !" ! " Pass 0-5 točk 2 }/ 2 { 5+adutov 6-10 točk 3 }/ 3 { 5+adutov 11-12 točk 5 }/ 5 { 5+adutov 13+ točk West je odprl 1 , kot East pa imamo: Stran 8 1. LEKCIJA Tu licitiramo 2 . Temu pravimo enojni dvig, ki – enako kot prej – pokaže moč 6–10 točk, vendar z vsaj petimi križi. Če bi bili močnejši, bi lahko licitirali 3 ali celo 5 . Licitacija se vrne k Westu, ki bo seštel točke in preveril, ali imata s partnerjem morda dovolj moči, da napove manšo. Kadar je adutna barva minor, je pogosto bolje igrati 3 NT, torej v brezadutu, saj je za brezadutno manšo treba osvojiti devet vzetkov, za minorsko pa kar enajst. Devet vzetkov je dva manj kot enjast in zelo pogosto lažje osvojimo devet vzetkov v brezadtnem kot enajst v adutnem kontraktu. Dolžine barv S po tremi kartami v vsakem minorju odpremo 1 . S po štirimi kartami v minorjih odpremo 1 . Govori in napovedi Napoved vsebuje nivo in bravo ali brezadut. Govor je bodisi napoved bodisi pas, kontra ali rekontra. Stran 9 2. LEKCIJA 2. Odzivi brez podpore V prejšnji lekciji smo se naučili, kako licitiramo, kadar imamo adutno podporo. Zdaj se bomo naučili, kako licitiramo, kadar nimamo adutne podpore. Privzemimo, da je West odprl 1 . V roki imamo: Imamo več kot 6 točk (v tem primeru 8), zato moramo licitirati, da ne bi zamudili manše, če ima partner dodatno moč. Razmislimo, kaj je pokazal West. Odprtje nam je povedalo, da ima vsaj pet src in 12+ točk. Imamo manj kot tri srca, zato vemo, da srce ni dobra adutna barva, če jih ima odpiralec samo pet. Licitirati moramo torej nekaj drugega. Ker imamo pet pikov, licitiramo 1 pik, s čimer povemo, da imamo 6+ točk, vsaj štiri pike in manj kot tri srca. Odzivalčev govor po napovedi 1X v barvi Pass 0- 5 točk 1Y 4+ Y 6 + točk Forsing Licitacija se vrne k Westu, ki je odprl. Premisliti mora, kaj so napovedi do sedaj povedale. Razmišljati mora nekako takole: “Partner ima 6+ točk in vsaj štiri pike, nima pa vsaj treh src, saj ni podprl moje barve.” Pomembno je zadnje. Pogosto lahko tudi iz dejstva, da nekaj ni bilo licitirano, potegnemo pomembne sklepe. Stran 10 2. LEKCIJA Odpiralec West ima: Eastova moč ni omejena, zato ne smemo pasirati, temveč moramo licitirati. Ker vemo, da ima East vsaj štiri pike, smo našli adutno bravo. Vprašanje je, koliko vzetkov v piku naj napovemo. V našem primeru licitiramo 2 . S tem pokažemo 12–14 točk (odprtje obljublja 12+ točk) in vsaj 4 pike. Z boljšimi kartami bi morali skočiti v 3 , s čimer bi pokazali 15–17 točk, z 18 točkami pa bi napovedali manšo, torej 4 . Odpiralčev drugi govor po 1X - 1 / 2]/[ 4+ ]/[ 12-14 točk 3]/[ 4+ ]/[ 15-17 točk Vabilo 4]/[ 4+ ]/[ 18+ t očk Licitacija se spet premakne do odzivalca (East), ki zračuna, koliko točk utegneta imeti s partnerjem. Sam ima 8 točk in tudi 14 točk, kar je največ, kar ima lahko West, ne more biti dovolj za manšo, zato pasira in zaključi licitacijo. Če bi bil East malo močnejši (10–11 točk), bi lahko vabil v manšo, tako da bi licitiral 3 , s čimer bi predlagal Westu naj s 14 točkami licitira manšo, z 12 pa pasira. Če ima West 13 točk, lahko izbere bodisi pas bodisi 4 . Če bi imel East 12+ točk, bi lahko sam napovedal manšo, torej 4 . Stran 11 2. LEKCIJA Poglejmo še en primer: Tu East odpre 1 (12+ točk, vsaj trije križi). West nima podpore v križu in licitira svojo najdaljšo bravo, 1 . East ima srce podporo in ko je na vrsti, z veseljem licitira 2 (12–14 točk). West ima 15 točk in ve, da skupna moč zadošča za manšo, zato napove 4 . East pasira, saj ve, da je imel West na voljo dovolj informacij za pravilno odločitev o končnem kontraktu. Stran 12 3. LEKCIJA 3. Licitiranje v brezadutu Začeli smo z odprtji v barvi na nivoju ena (1 , 1 , 1 , 1 ), zdaj pa si bomo ogledali še odprtje 1 NT, ki pokaže 15–17 točk in uravnoteženo roko. Uravnotežena roka ima v vsaki barvi najmanj dve karti, torej nobenega enojca (ene same karte) ali praznine (nobene karte). Poleg tega vsebuje največ en dvojec (dve karti v barvi). Tri uravnotežene porazdelitve kart so torej 4333, 4432 in 5332. Odprtje 1 NT pokaže ozek točkovni obseg (v primerjavi z 12–21 točkami pri odprtju v barvi), zato se odzivalec lahko običajno takoj odloči, kako visoko bo licitiral. Pogosto lahko tudi takoj vidi, ali kaže igrati adutno ali brezadutno igro. Odprtje 1NT S spodnjo uravnoteženo roko in 15 točkami odpremo 1 NT. # Odiv # alev gov # or po odprtu 1NT Pass Balanced hand 0-8 točk 2NT Balanced hand 9- 10 točk V !abilo 3NT Balanced hand 11-1 5 t očk Končni kontrakt 4NT Balanced hand 16- 17 točk Vabilo 6NT Balanced hand 18- 2 0 točk Končni kontrakt 7NT Balanced hand 2 1 + točk Končni kontrakt Pri odločanju na poti proti manši ali slamu se spomnimo stopnic, saj želimo dobiti bonus, če je le mogoče. Odločiti se moramo tudi, ali bomo igrali z adutno bravo ali v brezadutu. Kot odzivalec imamo, na primer, spodnjo roko: Imamo 12 točk in vemo, da je s partnerjevimi 15–17 točkami naša skupna moč 27–29 točk, to pa je dovolj za manšo. Skočimo neposredno v 3 NT, kar postane končni kontrakt. Stran 13 3. LEKCIJA Imamo 10 točk in vemo, da jih ima partner 15–17. Za brezadutno manšo (3 NT) rabimo 26 točk, imamo jih 25–27, torej lahko partnerja povabimo v manšo (glej prejšnje poglavje), tako da licitiramo 2 NT. Odpiralec mora zdaj ugotoviti, ali je njegova roka minilmalna ali maksimalna v svojem obsegu: s 15 točkami bo pasiral, s 16 ali 17 točkami pa bo licitiral 3 NT. Tu imamo 18 točk in vemo, da jih ima partner 15–17. Skupna moč je 33–35 točk, za mali slam rabimo 33 točk, torej skočimo neposredno v 6 NT. Imamo samo 6 točk. Skupaj imamo 21–23 točk, kar ni dovolj za manšo, zato pasiramo in igramo v končnem kontraktu 1 NT. Stran 14 4. LEKCIJA 4. Brezadutne napovedi in nadklici (vmešavanje) Uravnotežene roke so precej pogoste, uravnotežene roke v obsegu 15–17 točk pa so manj običajne. V tej lekciji se bomo med drugim naučili, kako ravnati z uravnoteženo roko v obsegu 12–14 točk. Tu imamo 14 točk in uravnoteženo roko. Kot 'običajno' odpremo 1 , s čimer pokažemo 12+ točk in vsaj pet src. Recimo, da se East na naše odprtje 1 odzove z 1 – ima torej 6+ točk, vsaj štiri pike in nima treh src. Preverimo, ali je pik morda adutna barva, in odgovor je ne: če ima East samo štiri pike, imamo skupaj samo sedem pikov. Licitirali bomo 1 NT, kar pokaže, da imamo 12–14 točk in uravnoteženo roko brez štirih pikov (sicer bi pokazali podporo v piku). Privzemimo zdaj, da imamo močnejšo roko: Tu imam o 19 toč k in uravnoteženo roko. Odpremo 1 . East se odzove z 1 . Z 12- 14 točkami, bi licitira li 1NT. Ke r imam o 18-1 9 toč k in uravnotežen o roko ,licitiramo 2NT. Stran 15 4. LEKCIJA V zgornjih primerih bi licitacijski sekvenci izgledali takole: Nadklici (vmešavanje) Doslej je licitiral samo en par in licitacija ni bila motena, vendar pri 'pravem' bridžu običajno ni tako. Kadar igralec odpre licitacijo, nasprotnikom ni treba pasirati. Licitiranju po nasprotnikovem odprtju pravimo vmešavanje, napovedim pa nadklici. Slednji pogosto olajšajo obrambo, nasprotnikom pa otežijo licitacijo. Kljub temu se jih moramo lotiti z določeno mero previdnosti, saj si z njimi kaj lahko tudi škodimo. Stran 16 4. LEKCIJA Vm eš amo se takol e: i gralec pr ed nami je odprl 1 , mi pa ima mo: Če bi nasprotnik pred nami pasiral, bi odprli 1 . Licitacije ne moremo ve č odpreti, še vedno pa lahko licitiramo 1 (se vmešamo oziroma nadkličemo). Za nadklic v barvi na nivoju ena rabimo 10+ točk in vsaj petkartno barvo. Nadkličemo lahko tudi 1 NT. S tem pokažemo enako mo č kot pri odprtju 1 NT (15–17 točk), uravnoteženo roko in zadržek v barvi odprtja. Nadklici 1 v barvi 10+ točk 5+ kart v barvi 1NT # 15-17 točk Uravnotežena roka Zadržek Celotna licitacijska sekvenca je videti tak ole: Stran 17 4. LEKCIJA Opažanja West (tu partner igralca, ki se je vmešal) licitira, kot če bi bili nasprotniki tiho. To pomeni, da se na partnerjev nadklic 1 odzove z 2 , če ima podporo in 6–10 točk, skoči v 3 z 11–12 točkami itd. Kot veste, tekmujemo za vzetke, ki prinesejo točke, njihovo število pa je odvisno od višine kontrakta, ki smo ga napovedali in naredili. Te točke se primerjajo s točkami, doseženimi na vseh drugih mizah, in par, ki doseže največ točk, zmaga. Pri razdelitvah, kot je zgornja, lahko NS pogosto osvoji osem vzetkov, če sme igrati na drugem nivoju (tu 2 ). East je nadklical 1 , South pa je z napovedjo 2 pokazal 6–10 točk in 3+ srca. A licitacija se tu ni končala. Po partnerjevem vmešavanju lahko West licitira 2 , s čimer pokaže enake vrednosti kot pred njim napoved 2 , torej 6–10 točk in podporo v piku – in točno to ima. Vidimo, da lahko par EW z ustreznim izvajanjem osvoji osem vzetkov. To pomeni, da lahko par EW s prelicitiranjem nasprotnikov osvoji 110 točk, namesto da bi jih prav toliko izgubil – razlika je kar 220 točk! Pri obračunu rezultatov tekmovanja bo par EW zagotovo dosegel boljši izid. Četudi izvajalec ne uspe narediti 2 in enkrat ali dvakrat pade (–50 ali –100), je izguba še vedno manjš a od za pisa 110 , k i bi pripa del nasprotnem u pa ru, č e bi igr al i n naredil 2 . Vidimo torej, da lahko tudi kontrakt, ki ga n e uspem o nar editi, prin ese dobe r rezultat ; v take m prime ru pravimo, da branim o kontrakt. Tu je še en primer nadklica. Imamo: S 16 točkami in uravnoteženo roko smo nameravali odpreti 1 NT (15–17 točk), vendar je igralec pred nami odprl 1 . Še vedno lahko licitiramo 1 NT, torej se vmešamo oziroma nadkličemo. Edina razlika med odprtjem in vmešavanjem 1NT je, da nadklic obljublja vsaj en zadržek v barvi odprtja, v tem primeru v srcu. Zadržek je visoka f igura, ki preprečuje nasprotnikom, da takoj poberejo vse vzetke v določeni barvi. Stran 18 4. LEKCIJA West prešteje svoje točke in ugotovi, da je seštevek njegovih 11 in partnerjevih 15–17 točk 26–28, torej je treba igrati manšo. Skoči v 3 NT, s čimer zaključi licitacijo. Še eno opažanje V tem primeru je licitacija izvajalcu prinesla veliko dragocenih informacij. North je z odprtjem obljubil 12 točk, kar pomeni, da South ne more imeti več kot fanta: izvajalec ima 16 točk, miza 11, odpiralec 12, skupaj 39 točk. V kompletu kart je 40 točk, 40 – 39 = 1, torej ima lahko South največ točko. Izvajalec ve, da ima North asa in kralja v piku, asa in damo v srcu ter kralja v kari, zato lahko brez tveganja impasira v vseh treh barvah. Osvojil bo štiri vzetke v piku, dva v srcu, tri v kari in tri v križu, skupaj 12 vzetkov, torej tri več, kot jih rabi za manšo. Stran 19 5. LEKCIJA 5. Različni tipi rok Ogledali si bomo še več odzivov in odpiralčevo nadaljnjo licitacijo z drugačnimi tipi rok, kot smo jih videli do sedaj. Veliko smo se naučili, a še vedno je precej stvari, o katerih nismo govorili. 2 po 1 (2-over-1) Licitiranje nove barve na nivoju dva (brez skoka) po partnerjevem odprtju se imenuje "2-over-1" oziroma 2 po 1 (odziv na nivoju 2 po odprtju na nivoju 1). Tak govor pokaže 12+ točk in je forsing do manše, sicer pa sledi istim načelom kot licitiranje 1 po 1 (odziv na nivoju 1 po odprtju na nivoju 1). Začnemo z licitiranjem svoje najdaljše barve. Odzivalčev 2-over-1 2 v novi bar vi 12+ točk Barva 4 + (najdaljša) Forsing do manše 2 p o 1 12 + točk 5+ kartno Forsing do manše Kadar odzivalec licitira 2-over-1, oba igralca vesta, da se mora licitacija nadaljevati do manše. Vsak govor pod manšo je namenjen ugotavljanju, kateri kontrakt je najboljši, oziroma iskanju adutne barve. Nihče v paru ne sme pasirati pod nivojem manše, igralca pa morata drug drugemu zaupati, da bo res tako. V zgornjem primeru mora odpiralec po partnerjevem govoru 2 licitirati naprej. Najprej preveri, ali ima podporo za partnerjevo barvo (križ). Ugotovi, da je nima, pokazal pa je že svojih pet src. Lahko pove še kaj? Da. Ima tudi štiri kare, ki jih še ni omenil, zato licitira 2 . Partnerju je tako sporočil, da ima srce in karo, nima pa podpore za križ – skupne adutne barve torej nimata. Odzivalec bo sedaj seštel točkovna obsega obeh rok in zaključil licitacijo z brezadutnim govorom na ustreznem nivoju, torej 6 NT. Stran 20 5. LEKCIJA 1NT po 1 Verjetno ste že opazili, da imamo težave z rokami v določenih točkovnih obsegih. V težavah smo, kadar imamo 6–11 točk, nimamo pa barve, ki bi jo lahko licitirali na nivoju 1. S 6+ točkami ne moremo pasirati, 2-over-1 pa pokaže 12+ točk. Partner odpre na primer 1 : Imamo 10 točk, naša najdaljša barva je srce. Ker nimamo dovolj točk, da bi licitirali na nivoju 2, moramo licitirati nekaj drugega. Pravilen govor je 1 NT, ki pokaže 6–11 točk brez pik podpore. 1 “Imam vsaj 12 točk in vsaj pet pikov.” 1NT “Imam 6–11 točk in nimam podpore (vsaj treh kart) v piku.” 2 “Imam tudi vsaj štiri srca in 12–17 točk.” 3 “Dobro, tudi jaz imam vsaj štiri srca in 9–11 točk (s 6–8 točkami bi pasiral).” 4 “Imam več kot 12 točk, ki sem jih pokazal, zato napovem manšo.” Odzivalčev 1NT po 1 1NT po 1 6- &11 točk Bre $ z adutne podpore Vse roke, s katerimi ne moremo licitirati 1 po 1 v barvi Stran 21 5. LEKCIJA Dvobarvne roke Tu je še en primer dvobarvne roke. Privzemimo, da imamo: West odpre 1 . Partner, ki ne more licitirati 2-over-1 (2 ), ker ima samo 11 točk, se odzove z 1 NT. West bi lahko po partnerjevem 1 NT licitiral 2 , da bi pokazal svojo drugo barvo, vendar se odloči za skok v 3 , s čimer pokaže močnejšo roko (18+ točk). Odprtje obljublja 12 točk, West pa pokaže svojo dodatno moč s skokom na višji nivo (podobno kot v drugih licitacijskih sekvencah). East tako ve, da morata igrati manšo, in se brez adutne barve odloči za napoved 3 NT. Še eno opažanje: če poskusimo povzeti namen licitacije, lahko rečemo nekako takole: »Drug drugemu opisujemo svojo roko. Iščemo adutno barvo in hkrati ugotavljamo skupno moč, da najdemo najvišji kontrakt, ki ga še lahko igramo.« Tu je primer: Westova licitacija je v tem primeru nekoliko drugačna. Ker ne more odpreti 1 oziroma 1 , začne z 1 . East se odzove z 1 (6+ točk, vsaj štiri kare, brez vsaj petih križev), West pa nima karo podpore, zato licitira svojo naslednjo barvo, 1 . East nima podpore za srce, zato nadaljuje z 1 NT. West zdaj ve, da s partnerjem nimata dovolj moči za manšo, saj se je East z napovedjo 1 NT omejil na največ 11 točk, torej imata lahko skupaj največ 24 točk. Ve tudi, da East nima štirih pikov, saj je preskočil 1 in napovedal 1 NT, torej ni razloga, da bi z nadaljnjo licitacijo iskal skupno adutno barvo (pik), zato pasira. Stran 22 5. LEKCIJA Če bi East imel pik fanta namesto nizke karte, ne bi licitiral 1 NT, temveč 2 NT kot vabilo v manšo. Kot druga vabila tudi napoved 2 NT sprašuje, ali ima partner minimum ali nekaj dodatne moči v do tedaj licitiranem obsegu, in ga poziva, naj z dodatno močjo licitira manšo. Če nizko karto v piku nadomestimo s pik asom, bo imel East 14 točk. Skočil bo neposredno v 3 NT, saj ve, da je manšo treba igrati, adutne barve pa ni. Enobarvne roke Videli smo, kako se razvija licitacija, kadar ima odpiralec dve barvi, torej dvobarvno roko. Poglejmo zdaj naslednji primer: West je tu prijavil roko z dovolj točkami za odprtje in vsaj petimi piki. East nima podpore in ima manj kot 12 točk (potrebnih za licitacijo 2 po 1), in napove 1 NT. Na vrsti je West, ki ne more pokazati svoje druge barve, ker je nima, ima pa dodatno karto v piku, zato lahko ponovno napove pik. Ponovitev barve obljublja vsaj eno dodatno karto v tej barvi: odprtje je obljubljalo vsaj pet pikov, torej jih ponovitev barve v tem primeru obljublja vsaj šest. East v prvem krogu ni vedel, da ima pik podporo, zdaj pa ve, da jo ima, in lahko napove 3 . S tem pokaže podporo v piku in vabilno roko. West ima nekaj dodatne moči in se odloči licitirati manšo, torej napove 4 . Responder’s bid without trump support Pass 0-5 hcp 1-over-1 6+ hcp 4+ in suit Forcing one round 1NT-over-1 6-11 hcp 2-over-1 12+ hcp 4+ in suit Forcing to game 2]-over-1[ 12+ hcp 5+ in suit Forcing to game Ponovimo Namen licitacije je opisati svojo roko partnerju, poiskati adutno barvo in hkrati ugotoviti skupno število točk, da vemo, do kam lahko licitiramo. Stran 23 6. LEKCIJA 6. Kontra V določenih okoliščinah bi po nasprotnikovem odprtju radi licitirali, vendar še nimamo orodja za to. Za vmešavanje rabimo vsaj petkartno barvo. Včasih imamo močno roko, a nobene barve z več kot štirimi kartami – takrat lahko uporabimo govor 'kontra', pokažemo pa ga z rdečo kartico, na kateri je velik X. Kontro odprtja imenujemo informativna kontra, z njo pa sporočimo partnerju, da imamo a) vsaj po tri karte v vsaki nelicitirani barvi in b) 12+ točk, torej moč običajnega odprtja na nivoju 1 v barvi. V bridžističnem izrazju je kontra govor in ne napoved. Informativna kontra Poglejmo primere: Imamo 16 točk, vendar brez karo zadržka ne moremo licitirati 1 NT, vmešati pa se tudi ne moremo, saj nimamo nobene vsaj petkartne barve. Uporabimo rdeči X in prijavimo informativno kontro, s čimer povemo partnerju, da imamo vsaj po tri karte v vsaki od ostalih barv in moč odprtja, torej 12+ točk. V našem primeru ima partner (West): West licitira svojo najdaljšo barvo (pik) in našli smo svojo najboljšo adutno barvo. Stran 24 6. LEKCIJA Naslednji primer: North odpre 1 srce, East pa se sooči s spodnjo roko: East ima 14 točk in želi licitirati, a nima nobene petkartne barve. Kontrira, saj ima v vsaki od nelicitiranih barv vsaj tri karte. West ima: Odzivanje na informativno kontro je zelo podobno odzivanju na partnerjevo odprtje. West ima petkartnega pika in torej ve, da je pik sprejemljiva adutna barva, saj je partner s kontro obljubil vsaj tri karte v vsaki od nelicitiranih barv. Z 11 točkami skoči v 3 , s čimer partnerju pokaže 11–12 točk in ga povabi v manšo. Ko East sešteje točke, ugotovi, da je skupna moč 25 ali 26 točk in napove manšo 4 . Doubles Opponents open 1X and partner doubles TO, take-out double 12+hcp 3+ in all unbid suits 1Y 0-5 hcp 4+ suit PD, penalty double All strengths All hands 2Y (jump) 6-10 hcp 4+ suit 3Y (jump) 11-12 hcp 4+ suit 4Y (jump) 13+ hcp 4+ suit Kadar v odzivu na partnerjevo kontro skočimo na nivo tri ali štiri, imamo običajno pet kar t v tej ba rvi, kljub temu, da naša napoved obljublja le štiri karte. Stran 25 6. LEKCIJA Kazenska kontra Informativna kontra od partnerja običajno terja, da licitira, vendar se v določenih okoliščinah lahko odloči, da pasira. Kontrakt v kontri prinese paru v obrambi več točk, če ga izvajalec ne uspe narediti, vendar bo večji tudi izvajalčev zaslužek, če bo uspešen. Informativno kontro lahko pasiramo samo in edino takrat, kadar imamo dolgo in močno adutno barvo. Par NS je ranljiv, North odpre 1 . East bi rad licitiral, a brez lastne petkartne barve in s po štirimi kartami v vsaki od nelicitiranih barv namesto tega kontrira. Westova najdaljša barva je pik, zato se odloči za pas in upa, da bodo nasprotnikovi padci v kontri donosnejši od kontrakta, ki bi ga utegnila narediti s partnerjem. V kontraktu 1 bo North osvojil dva karo vzetka in dva ali tri pik vzetke. To pomeni dva ali tri padce, ki prinesejo paru EW 500 oziroma 800 točk. Če West tvega in se odloči za kontrakt 3NT, ga lahko nasprotnika z dobro obrambno igro zrušita. Tudi če uspe narediti brezadutno manšo, mu to prinese samo 400 točk, saj sta s partnerjem na tej razdelitvi neranljiva. West je s pasom spremenil partnerjevo informativno kontro v kazensko. Še en primer: Stran 26 6. LEKCIJA Pasiramo (s samo dvema kartama v križu se nismo mogli niti vmešati niti kontrirati) in levi nasprotnik dvigne v 4 . Po dveh pasih smo spet na vrsti: Zdaj je čas za kontro. Vidimo, da kontrakt zelo verjetno ne bo uspešen: nasprotniki ne morejo osvojiti desetih vzetkov, če imamo tri gotove adutne vzetke in srce asa. Kontra tu ni informativna, temveč kazenska, saj nam bo ob nasprotnikovem neuspehu prinesla več točk. Zapomnimo si Kontra v prvem krogu po nasprotnikovem odprtju v barvi je informativna. Po informativni kontri naj partner licitira svojo najdaljšo barvo. V vseh drugih primerih je kontra kazenska in od partnerja pričakujemo, da pasira. Kadar nasprotnik odpre 1 NT, pokaže naša kontra vsaj 15 točk in je prej predlog kaznovanja kot iskanje lastnega najprimernejšega kontrakta. Zelo koristen govor Kontra je lahko koristna, tudi kadar se nasprotniki vmešajo. Privzemimo, da imamo naslednjo roko, partner odpre 1 , South pa se vmeša z 1 . West ve, da mor ata s partnerjem igrati manšo, a ne še, katero. Lahko bi napovedal 1 in tako začel isk ati ustrezen kontrakt. Boljši govor je kontra, ki pokaže natančno 4–4 v majorjih. Partner se lahko glede na svojo roko odloči, ali je najbolje igrati v majorju, brezadutu ali križu. To je vrsta informativne kontre, ki podaja informacijo o nelicitiranih barvah. V tem primeru pokaže kontra vsaj po štiri karte v srcu in piku. Opiše torej osem kart v svoji roki, napoved (1 srce) pa bi lahko zajela samo štiri. Stran 27 7. LEKCIJA 7. Zaporna licitacija Odpremo lahko tudi na drugih nivojih, ne le na prvem. Z odprtjem na višjem nivoju odvzamemo licitacijski prostor nasprotnikom, s čimer jim otežimo iskanje najustreznejšega kontrakta. Na višjih nivojih se lahko tudi vmešamo. Licitacijo na višjih nivojih imenujemo zaporna (tudi baražna) licitacija. Zaporne napovedi so v osnovi destruktivne, saj želimo z njimi zagreniti življenje nasprotnikom, včasih pa utegnejo biti koristne tudi za našo licitacijo. Ogledali si bomo dve vrsti zapornih napovedi: Odprtja 2 , 2 in 2 pokažejo šest kart v barvi in 6–11 točk. To so t. i. odprtja 'weak 2' oziroma 'šibko 2', saj pokažejo manj moči od odprtij na nivoju ena. Zgoraj prikazana roka je popolna za odprtje 2 . Poleg obsega moči 6-11 točk in ustrezne dolžine je dobro, da je večina točk v barvi odprtja. Primera 'dobre' barve: K-Q-10-9-7-4 ali A-J-10-8-7-6. Ni strogih pravil, zato smo prepuščeni lastni presoji, vendar naj bo vsaj nekaj točk v barvi odprtja. Weak two openings 2{/ 2]/ 2[ 6-11 hcp 6-card suit Odprli smo 2 . Recimo, da ima East, naš partner, takole roko: Kaj naj licitira East po našem odprtju 2 karo? Ima 15 točk, za nas pa ve, da jih imamo 6–11, torej jih najverjetneje skupaj ni 26, kar bi zadostovalo za manšo. Bolje, da se East osredotoči na vzetke in ne na točke: če ima West K-Q in štiri nizke karte, bomo zelo verjetno osvojili šest vzetkov v kari. Z Eastovima dvema vzetkoma v piku in enim v srcu naštejemo devet vzetkov. Tudi če bodo nasprotniki začeli z asom, kraljem, damo in fantom križ, bodo osvojili samo te štiri vzetke, ostali pa bodo pripadli nam. Naša stran bo torej s pridom izkoristila odprtje, ki je v glavnem namenjeno oviranju nasprotnikov. Stran 28 7. LEKCIJA Poglejmo še en primer: par EW je ranljiv, na Southu pa imamo: Nimamo običajnega odprtja, saj manjka nekaj točk, vendar je roka zelo primerna za 'weak 2' odprtje 2 . West, ki je na vrsti za nami, se mora nekako znajti z naslednjimi kartami: Če bi pasirali, bi West lahko odprl 1 , po naši napovedi 2 pa mora West začeti iskati pravi kontrakt šele na tretjem nivoju – paru EW smo vzeli dva licitacijska nivoja. Ko vas nasprotniki s svojo licitacijo zaprejo (zbaražirajo), se morate kar najbolje znajti, kot veste in znate; z Westovimi kartami se je najbolje vmešati 3 . North pasira in pod pritiskom se znajde East, ki se mora odločiti, kaj bo storil: East vidi 2 (6–11 točk, šestkartna barva) na Southu, 3 na Westu in pas na Northu. Razumno je dvigniti partnerjevo barvo na 4 in upati, da bo manša uspešna (oziroma, da 'bo notri'). Tu je celotna razdelitev: Stran29 7. LEKCIJA East dvigne v manšo 4 , sledita dva pasa, nato pa je na vrsti North, ki mora malo preračunati. Par EW je ranljiv. To pomeni, da bo dobil 620 točk, če uspe osvojiti deset vzetkov. South ima šest kart v piku. V pik kontraktu bosta s partnerjem najverjetneje izgubila šest vzetkov. Trije padci v kontri prinesejo nasprotnikom 500 točk. Splača se torej licitirati 4 , čeprav bodo nasprotniki najverjetneje kontrirali, saj bomo s tem zmanjšali izgubo. V takem primeru rečemo, da 'branimo kontrakt'. Poglejmo celotno razdelitev. Če igra West 4 , bo izgubil vzetek v križu in dva v kari, kar bo paru prineslo 620 točk. Če igra par NS 4 v kontri, bo izgubil po en vzetek v piku, srcu in kari ter dva v križu. South bo osvojil preostalih osem vzetkov, torej bo dvakrat padel, kar prinese paru EW le 300 točk. Cilj igre je osvojiti kar največ točk oziroma jih čim manj izgubiti. Včasih je torej dobro braniti kontrakt ali poskusiti poriniti nasprotnike na višji nivo, kjer kontrakta ne bodo mogli narediti. Spoznali boste, da je to včasih loterija, saj je precej težko ugotoviti, kdo lahko uspešno naredi kateri kontrakt. Morda so nasprotniki že licitirali previsoko in kontrakta ne morejo narediti, vi pa boste zaradi napačne domneve, da utegnejo biti uspešni, branili za prazen nič. Stran 30 7. LEKCIJA Zaporne (baražne) licitacije na višjih nivojih Podobno kot 2 / / lahko licitiramo zaporno oziroma baražno tudi na višjih nivojih. Vsa odprtja na tretjem in četrtem nivoju so zaporna, torej z manj kot 12 točkami in z vsaj nekaj točkami v barvi odprtja. Razlika je samo v dolžini barve. Spodaj je povzetek zapornih odprtij: Weak two openings and preempts 2{/ 2]/ 2[ 6-11 hcp 6-card suit 3}/3{/ 3]/ 3[ 6-11 hcp 7-card suit 4}/4{/ 4]/ 4[ 6-11 hcp 8-card suit Ustrezno zaporno odprtje v zgornjem primeru je 3 . S karto več v piku (torej s karto manj v ostalih barvah) bi odprli 4 . Tovrstna odprtja zelo otežijo življenje nasprotnikom pri iskanju pravega kontrakta. V premislek Zelo lahko se zgodi, da bomo namesto nasprotnikov zaprli oziroma zbaražirali partnerja, zato partnerjeva licitacija nove barve pod manšo obljublja vsaj petkartno barvo in je forsing za krog. Najšibkejše nadaljevanje je ponovitev barve zapornega odprtja na najnižjem možnem nivoju. Stran 31 8. LEKCIJA 8. Močne roke Do zdaj še nismo omenili, kako licitirati z zelo močnimi rokami. Včasih imamo tako močno roko, da je smiselno licitirati manšo, ne glede kako šibek utegne biti partner. To bo vsebina današnje lekcije. Spoznali bomo prvo umetno* napoved, ki jo bomo lahko s pridom uporabili v našem licitacijskem sistemu. Tu imamo 22 točk in roko, s katero bomo osvojili veliko vzetkov. Verjetno imamo po en zgubitek v piku in kari ter enega ali dva v križu, torej smo zelo blizu temu, da sami naredimo 4 . Odprtje 1 s to roko je tvegano, saj mu kaj lahko sledijo trije pasi in naša manša bo splavala po vodi. Vsa odprtja na nivoju dva so zaporna oziroma šibka, razen 2 , ki smo ga prej izpustili. To je edino zares močno odprtje in sporoča, da moramo igrati manšo (z eno izjemo). Kot partner se moramo odzvati, pa če smo še tako šibki. Cilj je najti adutno barvo. Odzivalec v večini primerov licitira 2 , s čimer zgolj terja več informacij od odpiralca. Če imamo vsaj 6 točk in dobro petkartno barvo, jo licitiramo namesto 2 . Če imamo vsaj 6 točk in dobro karo barvo, moramo torej licitirati 3 , da ustrezno opišemo svojo roko. Privzemimo, da smo odzivalec: Partner odpre 2 in mi licitiramo 2 , saj nam je partner nakazal, da moramo igrati manšo. Moramo licitirati, pa četudi imamo nič točk in izjemno šibko roko. *Umetno pomeni nastalo kot rezultat človekovega dela, nenaravno oziroma neresnično. V bridžu pomeni napoved, ki ne obljublja omenjene barve, temveč ima nek drug pomen. Stran 32 8. LEKCIJA West odpre 2 , East se odzove z 2 , kar je zgolj vmesna napoved. West zdaj licitira 2 , s čimer sporoča, da nima uravnotežene roke, želi igrati manšo in je njegova najdaljša barva pik. To Eastu zelo ustreza. Ima adutno podporo in skoči v 4 , kjer se bo licitacija najverjetneje zaključila, saj bi bila napoved 3 v tem primeru močnejša od 4 . Nižja napoved (v tem primeru 3 ) sporoča, da ima odzivalec nekaj moči (morda asa ali kralja), ki bo zelo dobrodošla za morebiten slam. Poglejmo obe roki. Izgubili bomo pika. Nizko karo na Westu bomo lahko rezali v Eastovi roki. Imamo tudi možen zgubitek v križu. Če impasiramo v križu in ujamemo damo, bomo osvojili dvanajst vzetkov in naredili mali slam. Še en primer: Tu ima East dobro srce barvo in 7 točk. Odprtje 2 priča o zelo močni roki; 2 je naravno (vsaj petkartna barva in vsaj 6 točk); 3 zanika trikartno podporo v srcu in pokaže kri ž barvo; 3 kaže dodatno dolžino v srcu. Zdaj ima West podporo za srce. Lahko našteje dvanajst verjetnih vzetkov in se odloči, da bo tvegal z napovedjo malega slama. Stran 33 8. LEKCIJA Izjema Ko odpremo 1 v barvi, v naslednjem krogu pa licitiramo 1 NT, pokažemo 12–14 točk in uravnoteženo rok o. Z odprtjem 1 NT pokažemo 15–17 točk in uravnoteženo roko. Če po odprtju 1 v barvi v naslednjem kr ogu skočimo v 2 NT, pokažemo 18–19 točk in uravnoteženo roko. Tu imamo 21 točk in odpremo 2 NT, s čimer pokažemo 20–21 točk in uravnoteženo roko. Nadaljnja licitacija je podobna kot po odprtju 1 NT. Odprtje 2 NT lahko pasiramo. Imamo 22 točk, torej odpremo 2 , v naslednjem krogu pa licitiramo 2NT, s čimer pokažemo 22–24 točk in uravnoteženo roko. Nadaljnja licitacija je podobna kot po odprtju 1NT. Izjema je torej, da lahko napoved 2NT, ki sledi odprtju 2 , pasiramo – napoved 2NT ni forsing. Vse ostale napovedi v drugem krogu po odprtju 2 so forsing do maše, torej jih odzivalec ne sme pasirati. Zaključili smo z učenjem našega licitacijega sistema. Obdelali smo vse otvoritve in tipe rok. Poglejmo povzetek vsega, kar smo se naučili do sedaj: Opening bids 1} / 1{ 12+ hcp 3+ suit 2{/ 2]/ 2[ 6-card suit 1] / 1[ 12+ hcp 5+ suit 2NT Balanced hand 1NT 15-17 hcp Balanced hand 3}/3{/ 3]/ 3[ 7-card suit 2} 22+ hcp Forcing to game Unless 22-24 NT 4}/4{/ 4]/ 4[ 8-card suit Stran 34 9. LEKCIJA 9. Več o licitaciji v brezadutu V 3. lekciji smo spoznali odprtje 1NT in njegovo nadaljevanje. V tej lekciji bomo predstavili nekaj zelo uporabnih umetnih napovedi, ki lahko sledijo partnerjevemu odprtju 1NT. Privzemimo, da partner odpre 1NT, mi pa se soočimo s takole roko: Imamo 10 točk, West pa je pokazal 15–17 točk in uravnoteženo roko. Imamo šestkartno barvo in vemo, da je to ustrezna adutna barva, saj je partner obljubil vsaj dve karti v vsaki barvi. Namesto 4 licitiramo 2 . To je transferna (prenosna) napoved, ki zahteva od Westa, da licitira 2 . Razloga za tako licitacijo sta dva: želimo, da izvaja močnejša roka in je posledično šibkejša roka zaščitena pred napadom. Transfer tudi olajša nadaljnjo licitacijo, vendar se s tem še ne bomo ukvarjali. V zgornjem primeru se licitacija nadaljuje takole: Če bi bil East nekoliko šibkejši, bi lahko povabil v manšo s 3 , West pa bi vabilo sprejel, če bi ocenil, da je njegova roka na zgornjem delu licitiranega obsega. Podobno licitiramo tudi v piku, le da je tam transfer (prenosna napoved) 2 . Transferje uporabljamo, tudi ko partner odpre 2NT (20–21 točk) ali 2 in nato 2NT (22–24 točk), vendar je tu transfer na nivoju višje, torej 3 oziroma 3 . Transferje lahko uporabljamo tudi po vmešavanju 1 NT. Responder transfers with 5+ in a major, when opener has shown NT and 15-17 hcp, 20-21 hcp, or 22-24 hcp 2{ 0+ hcp 5+ suit Partner must bid 2] 2] 0+ hcp 5+ suit Partner must bid 2[ Stran 35 9. LEKCIJA West odpre 1NT. Imamo zares šibko roko in prihodnost kontrakta 1NT ni prav nič obetavna. Če je adut pik, bomo s svojo roko morda lahko osvojili nekaj vzetkov, zahvaljujoč dolžini adutne barve; morda bomo kontrakt 2 celo lahko naredili. Napovemo torej 2 , da prenesemo licitacijo k partnerju, ki mora licitirati 2 . V naslednjem krogu pasiramo, saj smo prešibki, da bi lahko upali na manšo v piku. Spraševanje po majorjih z napovedjo 2 (stayman) To j e š e en o nov o licitacijsk o or odje v naš em sistem u. Napov ed 2 (stayman) je zelo uporaben um etni govor, s katerim lahko partnerja povprašamo po njego vi porazdelitvi v majorjih. Privzemimo, da partn er odpr e 1NT, mi pa imamo v roki: Imamo 11 točk in želimo s partnerjevimi 15–17 točkami igrati manšo, vprašanje pa je, katero. V srcu ali piku imamo morda dobro adutno barvo, ali pa tudi ne (če je nimamo, moramo igrati 3 NT). Kako lahko to izvemo? Z umetno napovedjo 2 lahko partnerja povprašamo po štirih (ali petih) kartah v majorju, torej srcu ali piku. Odpiralec odgovarja takole: Answers to Stayman’s 2 } 2{ No 4+ card major 2] Four hearts (may have five), may or may not have four spades 2[ Four spades ( may have five) Kadar ima odpiralec po štiri karte v obeh majorjih, odgovori 2 . Če ima odzivalec štiri srca, lahko licitir a 3 ali 4 , odvisno od moči roke. Če ima štiri pike, licitira 2NT ali 3NT. Stran 36 9. LEKCIJA Odzivalec, ki je uporabil stayman, ima vsaj enega štirikartnega majorja, torej lahko sklepamo, da ima v tem primeru štiri pike. Če ima odpiralec poleg štirih src tudi štiri pike, lahko popravi v 3 oziroma 4 ( spet odvisno od moči). Še enkrat poglejmo prejšnji primer: West je pokazal 15–17 točk in uravnoteženo roko; 2 je bilo vprašanje po majorjih in odgovor 2 je pokazal štiri ali pet src (in dopustil štiri pike). East, ki ima prav tako štiri srca, ve, da je to ustrezna adutna barva. East sešteje točke. Westovih vsaj 15 in njegovih 11 bi moralo zadoščati za manšo, zato skoči neposredno v manšo 4 . West ima 15–17 točk in uravnoteženo roko; 2 je vprašanje po majorjih, ki pa jih West z 2 zanika. East skoči v 3NT, saj skupna mo č zadošča za manšo. Šibkejši East bi lahko licitiral vabilo 2NT. Podobno bi lahko v prejšnjem primeru East partnerja povabil v manšo, tako da bi licitiral 3 . Responder’s bids after the opening 1NT Pass Maximum 8 hcp No 5+ ]/[ 3NT 11-15 hcp No 4+]/[ Final contract 2} 9+ hcp Stayman Forcing 4NT 16-17 hcp No 4+]/[ Invitational 2{ 0+ hcp Transfer, 5+] Forcing 6NT 18-20 hcp No 4+]/[ Final contract 2] 0+ hcp Transfer, 5+[ Forcing 7NT 21+ hcp No 4+]/[ Final contract 2NT 9-10 hcp No 4+]/[ Invitational Stran 37 10. LEKCIJA 10. Spraševanje po asih Prišli smo do desete in zadnje lekcije. Osvojili smo že precej znanja za igranje in tekmovanje v bridžu. Za konec smo prihranili še eno konvencijo (umetno licitacijo). S to metodo lahko partnerja vprašamo, koliko asov ima, in tako lažje presodimo, ali naj licitiramo slem. Poglejmo primer, kjer je koristno vprašati po asih: West odpre 1 ; East se odzove z 1 ; West skoči v 3 , s čimer pokaže 15–17 točk. East ima močn o roko, zato vpraša po asih s 4NT . Tako spraševanje po asih imenujem o konvencija blackwood po njenem izumitelju, Easleyu Blackw oodu iz Indianepoli sa v Indi ani v ZDA . Odgovori na vprašanje 4NT po številu asov: Ace Ask - Blackwood 4NT 5} 0 or 4 aces 5{ 1 ace 5] 2 aces 5[ 3 aces V našem primeru se licitacija nadaljuje takole: Napoved 4NT sprašuje, koliko asov ima odpiralec; z odgovorom 5 odgovori, da ima dva asa; East zaključi licitacijo, tako da skoči v mali slem, saj manjka natanko en as. Iz zgornje razdelitve lahko sklepamo o določenih stvareh. West je opisal svojo roko Eastu: ima neuravnoteženo roko (ni odprl 1NT) z vsaj tremi karami in štirimi srci, 15–17 točk in dva asa. East ni pokazal drugega kot 6+ točk in vsaj štiri srca. To so informacije, ki jih imajo nasprotniki, ko pride čas za napad. Stran 38 10. LEKCIJA Če bi vprašali po asih z blackwoodom 4NT in bi zvedeli, da imamo vse štiri ase, bi lahko povprašali po številu kraljev v partnerjevi roki s 5NT. Tako lahko licitiramo, le kadar nas zanima veliki slem – zadoščajo trije kralji. Odgovori na vprašanje 5NT po številu kraljev: King ask 5NT – continuation of Blackwood 4NT 6} 0 or 4 kings 6{ 1 king 6] 2 kings 6[ 3 kings Tu je še zadnji primer: West odpre 2NT, s čimer pokaže 20–21 točk in uravnoteženo roko; East vpraša po majorjih s 3 in West zanika srce, pokaže pa pika; East želi izvedeti, koliko asov ima West, in ga po tem povpraša z blackwood 4NT. Ko pokaže West le dva asa, East ve, da imajo preostala dva nasprotniki, in se izogne slemu. Zaključek Naučili st e se k ar precej o br idžu in lah ko sode luj ete na tekmo vanjih, če želit e. Kmalu bo ste odkri li, da ob staja še v eliko kon ve ncij in u m etnih g ovoro v, ki jih ut eg n ejo upo rabiti va ši naspr otniki. Na š cilj je bil, da vas naučimo osnove, na katerih se boste lahko razvijali. Če se želite učiti, je na voljo obsežna literatura o bridžu. Pomemben vidik turnirksega bridža je obveznost igralcev, da navedejo, kakšne metode uporabljajo. Temu je namenjena sistemska oziroma konvencijska kartica. Poleg tega mora igralec ob vsakem partnerjevem umetnem govoru nasprotnike nanj opozoriti. To stori s kartico ALERT, ki je v licitacijski škatlici. Neposredno po umetnem govoru mora partner izvleči kartico ALERT in jo pokazati obema nasprotnikoma. Ko ste na vrsti, imate pravico vprašati nasprotnike o pomenu njihovih govorov. Ko sami odgovarjate na taka vprašanja, morate povedati, kaj govori pomenijo glede na sistem, ki ga s partnerjem uporabljata, in ne glede na karte, ki jih imate trenutno v roki. Na primer, če odprete 1NT, partner pa licitira transfer 2 , morate 2 alertirati. Če vas nasprotnik vpraša, kaj to pomeni, odgovorite, da je partner pokazal 0+ točk in vsaj pet pikov. To je vse, kar smo vas želeli naučiti v tečaju. Srečno na tekmovanjih! Stran 39