Prireditve »Geije 1957« - izpoinile prizadevanja razstavo industrije je odprl član zveznega izvršnega sve- TA TOV. FRANC LESKOšEK, RAZSTAVO KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA GLAN GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE TOV. MAKS KRMELJ, RAZSTAVO STROKOVNEGA ŠOLSTVA, ZDRAVSTVA IN TEHNIKE PA ČLAN CK ZKS TOV. TOMO BREJC V foyerju celjskega gledališča so se v soboto dopoldne ob 10. uri zbrali na otvoritveni svečanosti prireditev >Celje 1957«, poleg zastop- nikov razstavljalcev tudi številni visoki gostje. Otvoritvenih slovesno- sti so se udeležili tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Lesko- šek, podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Viktor Avbelj, član Iz- vršnega sveta LRS tov. Mitja Ribičič, član CK ZKS tov. Tomo Brejc. Navzoči so bili tudi predstavniki ljudskih odborov in političnih orga- nizacij Celja in celjskega okraja, zastopniki oblastnih in političnih forumov iz sosednih okrajev, predstavnikov JLA, zadružnih organizacij in drugi. Industrijsko razstavo v Gatoerju je po uvodnem govoru tov. Veljka Repiča otvoril član Izvršnega sveta FLRJ tov. Fran Leskošek-Luka. Tudi tokrat naš priljubljeni visoki gost in poslanec ni prerezal »traku«, temveč je na nakovalu presekal žico. Goste in ostale udeležence svečano- sti je najprej pozdravil predsednik spravnega odbora zavoda >Celjske razstave« tov. Rado Jenko. V pozdrav- ■em govoru je med drugim dejal, da Bamen razstave ni izrazito komercia- len. temveč ima razstava predvsem na- ■le« seznaniti ljudi z napredkom naše iidustrije in obrtne proizvodnje, kme- tijstva, zdravstva, prosvete, strokov- nega šolstva ter kulture v celjskem okraju. Tov. Jenko je poudaril pred- vsem, da je namen razstave prikazati napore naših proizvajalcev v težnji za modernizacijo proizvodnje, za izbolj- šanje organizacije dela in za boljše izkoriščanje surovin s ciljem, da bi nu- dili potrošnikom najbolj Iskane pro- izvode čimbolj poceni. V kmetijstvu, je dejal tov. Jenko, pa so prikazani uspehi sodobnega obdelovanja zemlje ter vloga kmetijske zadruge pri iz- boljšanju proizvodnje ter pri utrjeva- nju gospodarsko-družbenih odnosov na vasi. Nato je udeležencem otvoritvene slo- vesnosti spregovoril še predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da so prireditve iCelje 1957« jamstvo, da bo- do naše gospodarske organizacije v medsebojnem tekmovanju izkoristile čim več možnosti za vsestranski na- predek, hkrati pa so ob tej priliki de- lovni kolektivi pokazali veliko dobre volje in zavesti v naporih pri reševa- nju perečih vprašanj mesta, saj bo ve? finančni uspeh teh prireditev name- njen predvsem za dograditev zdrav- stvenega doma v Celju. Ob enajstih so bile krajše slovesno- sti na vseh treh razstaviščih. Po go- voru predsednika okrajne industrijske zbornice tov. Veljka Repiča je odprl razstavo industrije, obrti in trgovine član Zveznega izvršnega sveta tovariš Franc Leskošek. Kmetijsko in gozdar- sko razstavo je odprl po uvodnem go- voru predsednika OZZ v Celju tov, Franca Lubeja — član Glavne zadruž- ne zveze Slovenije tov. Maks Krmelj, razstavo zdravstva, strokovnega šolstva in kulture pa član CK ZKS tov. Tomo Brejc po pozdravnem govoru tov. To- neta Klinarja. RIKO JERMAN izvoljen V nedeljo so na tridesetih volilnih eno- tah v konjiški občini volili novega re- publiškega poslanca na mesto umrle to- varišice Nine Pokornove. Na predvolil- nih sestankih so volivci izbrali kot kan- didata tovariša Rika Jermana, predsed- nika OLO Celje, ki se je že pred volitva- mi odzval povabilu volivcev in se ude- ležil nekaterih predvolilnih zborovanj. Volivci so bili s svojo izbiro popolnoma zadovoljni in niso niti predlagali proti- kandidata. Volitve so bile dobro priprav- ljene in končni izid (87,4 odstotkov) je potrdil sloves in priljubljenost predsed- nika OLO Celje v konjiški občini. Volivci so lahko veseli, da so tako primerno iz- brali, saj so dobili na mesto svoje pri- ljubljene pokojne Nine Pokornove člove- ka, ki ne bo zanemarjal dolžnosti, kate- re ima ljudski poslanec do svojih voliv- cev. Tovariš Tito nas je obiskal Foto ing. Najžer Lepi zeleni bori se dvigajo ob obali istr- skega mesta Rovinja. Med temi bori, ki vedno šume, stojijo pisani šotori, kakor drobna gnezdeča z mladim življenjem. Tu preživljajo počitnice otroci padlih borcev iz celjskega okraja. Da, taborni- ško življenje je tu: sonce, modri Jadran in mladost. In ves ta tabor je praznično oživel, ko nas je iznenadilo obvestUo: »Tovariš Ti- to nas bo obiskal. K nam pride, pogovar- jal se bo z nami, videli ga bomo sredi na- ših zelenih, rdečih in sivih šotorov.« V taboru je završalo, vsi smo bili v vese- lem, nepozabnem pričakovanju, ki nas je napolnilo s hrepenenjem in ponosom. V soboto, 24. avgusta popoldne je bilo morje pod nami zeleno modro, nebo čisto, slepUa nas je sončna svetloba. Takrat je prišel k nam tovariš Tito. Tabor je bil ves živ, pričeli smo ponosno vzklikati. Se malo in med nami se je razlila ena sama beseda: Tito, Tito. Naša pe- sem je zvenela proti morju, ko smo ga pozdravili. Najmlajša tabornika pa sta mu izročila šopek cvetja, deklamirali smo in zopet zapeli in peli vse do takrat, ko se je tovariš Tito poslovil od nas. Sleherno srce je bilo polno radosti in sreče. Vsi smo želeli biti prvi, vsi čim bliže svojega dragega tovariša Tita. Mn«- gi smo imeli srečo, da smo se tik ob njem slikali. Smehljaje je hodil tovariš Tito med nami, spremljali smo ga tudi med šotori. Tovariš upravnik, prof. Emil Kline je v razgovoru s tovarišem Titom podal po- jasnilo o življenju in delu otrok v kolo- niji. Naš maršal Tito se je zanimal za uspehe, ki jih dosegajo otroci v šoli ozi- roma na svojih delovnih in učnih mestih. Spraševal je o starših, o zdravstvenem stanju in o prehrani otrok. Ker je za Ro- vinj pomanjkanje vode osrednje vpraša- nje, smo razpravljali tudi o tem. Nato smo dragega gosta povabili k naši taborniški mizi, kjer ga je obkrožilo pol- no drobnih glavic in oči. Tovariš Tito nam je izročil tudi lepo darilo, 100.000 din. Ponosni smo na svojega voditelja mar- šala Tita, ostal nam bo pa nepozaben spo- min na ta prisrčen obisk. -K - PRED ŠESTIM KONGRESOM LMS - Mladina terja, da družba uveljavi njene težnje Slesti kongres LM se bliža. Komaj bo ▼ Celju minila živahnost po »Celju 1®57«, že bo pričelo novo — kongresno •bdobje. Po vsem celjskem okraju zbi- ^jo delegati in komisije za kongres žiro problematiko. Mladina hoče uve- Ijariti svoje težnje. Ideološka komisija OK LMS Celje je ^ dni na poti. Po občinskih konutejih 8e razgovarja z mladino in zbira po- datke, svetuje in razpravlja. Nekatere ^ari so skorajda neverjetne. Mladina vznemirjena in terja, da družba uve- ^"api njene težnje, da ji neha obljub- ^iati, temveč, da ji stvarno pomaga. Aktivi mladih zadružnikov so ena ^ed oblik, ki se je v njih začela mla- dina uspešno uveljavljati. Toda tudi v fej dejavnosti so marsikje naleteli mla- ^ ljudje na gluha ušesa. Zadruge so ^ljubile mladini, da ji bodo odstopile kemijo za poskusne parcele, obljubile ^ začetna sredstva, pomoč strokov- '^jakov — potem pa je mladina hotela obljubljeno dobiti — pa nič. Ponekod sicer uspeli. Nek aktiv mladih za- '^nižnikov je uspel, da je na svoji po- *^usni parceli pridelal za 300.000 din. ^ tem denarjem bodo lahko nadaljevali ^elo. Mladino v Rogaški Slatini pa je popolnoma razočarala. Obljubila je dala ničesar. Se hufe se godi mla- čni v Rogaški Slatini, Dokaj časa je ■^o sodelovala z DPD Svoboda, a to društvo je doslej že trikrat izgubilo ^oje prostore in z njim vred tudi mla- Zdaj jim ne preostane dnigo, ka- kor da skupaj s Svobodo na vse pretege zahteva, naj bi vendarle zgradili pro- svetni dom. Mnogim mladim ljudem je kCHično vendarle uspelo, da so prišli v delavske svete, upravne odbore in še v druga predstavništva drtižbeno-upravnega življenja. Toda marsikje se ti mladinci pritožujejo: Kaj nam to pomaga, če pa naših nasvetov, četudi so dobri, nihče ne mara upoštevati. Mladinci in mladinke v nekem manj razvitem predelu celjskega okraja so se močno razvneli. Na ves glas so tr- dili, da bo mladinska organizacija raz- padla, če bo vztrajala pri tem načinu dela, kakršen je bil doslej. Najhujši strup mladinskega dela je še vedno se- stankarstvo. Besede, besede, besede in obljube, obljube, obljube. Potem pa pride mladina s sestanka, ne da bi po- zabila, kaj je hotela, pač pa nikjer ne dobi podpore in ne stori ničesar. Po- tem pa vsi po vrsti terjajo poročila, poročila... Ni kaj pisati!... Da pa bi bilo formalnosti zadoščeno, se nekdo odloči in napiše: Storili smo to in to pa to... Tako mečemo sami sebi pe- sek v oči, ne zganemo pa se z mrtve točke. Po vaseh se javljajo še vedno hude težave s cerkvijo. Poleg tega pa so starši tolikanj navezani na tradicijo, da svojim otrokom ne dovoljujejo po večerih na pevske vaje ali k čemu podobnemu. Zanje velja še vedno staro načelo: 2e bližina dveh spolov je greh! Mladina na vasi je sicer utrujena od dnevnega dela, pa bi bUa vendarle pri- pravljena še to in ono storiti, toda v frontalnem odporu staršev in vaških tercijalk ne uspe. V vsem tem pa je huda rakava rana še — ostanek primitivnega aktivizma. Tu in tam se vendarle dandanašnji najde mladinec, ki spregovori in pove, kaj sodi o tem ali onem vprašanju. Ta- koj pa je tu pripravljen kak aktivist, ki njegovo sodbo oceni kot nepravilno, ga imenuje protidržavnega elementa in ga v kali onemogoči. Takšno postopa- nje v preteklih letih je rodilo molk. Mladini se ni zdelo vredno, da bi še dalje govorila in sodila. Kar je sveto- vala koristnega, niso upoštevali, kar je povedala po svoje — četudi morda zelo pravilno — so ocenili za nazadnjaško in družbeno nevarno. Po tej poti res ni mogoče naprej! Mladina v teh dneh z vznemirjenjem pričakuje kongres, ker sodi, da se bo le marsikaj zganilo z mrtve točke. Toda na tihem se še vedno boji, da bodo spet samo besede in obljube, da pa jo bodo kasneje povsod odrivali. Vsa naša družba pa se mora zavedati: da mladi- na marsikaj hoče in ima za svoje delo lepe načrte in pametne zamisli, da mladina potrebuje svoje prostore in denarna sredstva, ker iz nič se ne da nekaj narediti, da mladina vidi v ZK in SZDL organizaciji, ki sta priprav- ljeni pomagati in upoštevati glas mla- (Nadaljevanje na 2. strani) Telesno vzgojno društvo Partizan v Mozirju je v nedeljo slavilo 75-let- nico svojega obstoja. To društvo je eno najstarejših v Sloveniji, saj so le štiri društva starejša od Partizana v Mozirju. Lepo urejena razstava o raz- voju in uspehih društva od ustanovitve do danes, ki so jo priredili v domu Partizana v čast tega velikega jubileja, nazorno prikazuje prizadevanje in uspehe zavednih ljudi, ki so v tem društvu delali in se borili za nacionalno in socialno neodvisnost. Pozornost na razstavi vzbuja star društveni prapor, ki je komaj dve leti mlajši od samega društva. Le-tega je narodno zavednim Mozirjanom uspelo očuvati med dvema svetovnima vihrama. Na nedeljski svečanosti so člani mozirskega Partizana razvili nor pra- por, pod katerim se bodo zbirali ljudje napredne miselnosti zlasti pa mladina. Na sliki levo: predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman na tribuni z ostalimi gosti predaja prapor t varstvo predsedniku društva Partizan v Mo- zirju tov. Borisavu Blagojeviču. Desno: Ob zvokih godb velenjskih rudarjev in LIP v Nazarju se je mimo tribune zvrstila številna povorka mladine in članov društev Partizan iz Celja, Sarinjske in šaleške doline. STRAN ^^^ 30. AVGUST^^j^Jej^^^^^ Pogled po svetu Upton Sinclair izpoveduje v svojem romanu »Petrolej« na umetniško pre- pričljiv način, da bodo nekoč na svetu živeti srečnejši ljudje, vendar le pod pogojem, če bodo lahko vklenili črne- ga, krutega demona, tistega zlega duha, ki zavaja države v medsebojno uni- čevanje zaradi pohlepa po nezasluže- ■nem bogastvu. Upton Sinclair ima ne- dvomno prav. Velikanska večina ljudi je tudi prepričana, da je vojna zlo, da pohablja može in žene, da uničuje tudi otroke, da ga ni hudega, ki bi ga vojna ne prinašala nad človeštvo. In ven- darle! Življenje je čudno in kruto. Člo- vek, vsak od nas, živi v majhnem oz- kem krogu svoje zavesti in tisto, česar ne ve, ga nič ne boli. In koliko hudih stvari ne vemo, oziroma se jih ne za- vedamo. In vendarle se godi blizu in daleč mnogo takega, česar bi se morali za- vedati, ne samo vedeti. Začnimo z raz- orožitvijo! Nikamor se ne premakne. Razgovori, predlogi, pojasnila, načrti, zopet razgovori od začetka in to je edini dobitek, da se padarji tega ne- donošenčka v Londonu ne spro in ne gredo vsak na svojo stran. Vmes pa se vrše nove atomske eksplozije v Nevadi, v Sibiriji, v Avstraliji, obetajo jih tudi Francozi v Sahari. Amerikanci hočejo prekositi SZ, SZ pravi, da mora do- hiteti ZDA v količini atomskega orož- ja, Anglija noče biti brez njega in tudi Francija hoče ostati velesila. Razoro- žitvene zdrahe v Londonu pa imajo svojo stalno, nepremakljivo politično kuliserijo, polno nezaupljivih senc in zased. Nihče ne zaupa nikomur in Trmotnega kroga sodobne zgodovine, ta- ko vsaj kaže, nihče ne razklene. Člo- vek je pač družabna žival in se le težko premaga, da ne bi storil tistega, kar počenjajo vsi drugi. Če bi to ne bilo res, bi se stvar že kako premaknila. Tako pa stvari tečejo po istih kol- nikih: Generalna skupščina OZN bo razpravljala o angleški »mali vojni« v Omanu, dalje o Alžiru, Cipru in o Madžarski. Pravzaprav je to ena in ista tema: »Guatemalizacija*, ki se tu po- sreči, tam pa manj. Na tihem angleško stvar podpirajo ZDA, dosledne v svo- jem republikanskem »množičnem po- bijanju komunizma«, kakor imenujejo svojo politiko po Trumanovem »zavi- ranju komunizma«. Zato so guatema- lizirali Jordan, zato so podprli zaroto proti Naserju v Egiptu, zato so pozvali Sišaklija, da bi vrgel Sukri Kuatlija, sedanjega predsednika v Siriji. Radi bi cstali gentlemani, ki z dolarji kupujejo politične usluge, vendar praksa razkri- va stare imperialistične metode, ki jim je židovski cionizem v arabskem svetu samo odskočna deska v boju za last in oblast, za petrolej in prestiž, za opo- rišča, za zemljo in profit. Francija se Alžira ne more odreči, češ, dovolj smo žrtvovali za ideale, ki jih je imperialistom med kolena vtak- nila druga svetovna vojna: Vietnam, Laos, Kambodža, Tunis, Maroko, vse to je iz imperija odšlo, Alžir pa naj osta- ne, zaradi milijona francoskih kolonov, zaradi imperija, ki vendar ne sme raz- pasti. Skoraj vse francoske stranke so se izjavile celo zoper kompromisne re- šitve v upravi Alžira, ki postaja iz dneva v dan hujše breme, saj stane Francijo dnevno poldrugo milijardo frankov. Na OZN Francija ne bo spre- menila svojega stališča. Po vsem svetu si išče zaveznikov, še v Južni Ameriki in to ekipa politikov »na najvišjem ni- voju«. In Madžarska! Ves svet ve, da S Z ni mogla dovoliti zmago madžarske reak- cije, če je hotela ohraniti ravnotežje v Evropi in prednost, ki jo ima v Evropi zaradi svojih garnizonov na Češkem in v Vzhodni Nemčiji. Kaj naj zdaj raz- čisti debata v OZN? Zelo težko bo ostala za mejami dostojnega in »nor- malnega« v mednarodni kurtoaziji. Vsa- ka huda beseda pa bo samo prilila olja na ogenj. Res je: Če zatiramo nazore drugih narodov, delamo videz, da jih s svojimi ne moremo zavračati. Pomisli- mo samo na krvavo morje belega te- rorja, ki so ga z vsemi silami, z vsemi denarji in žandarji podpirali ameriški in angleški demokrati, v znamenju ne- ke svobode in svobodoumja. In so še vedno pripravljeni za kaj takega, še vedno drže roko na petelinu, to je do- kazala Madžarska. Ali ne bi bilo bolje, če ne bi prišla na dnevni red? In konico še nemško vprašanje. Ade- nauer gre na volitve s politiko, ki mu je že dvakrat vrgla Nemčijo pod noge: Atlantski pakt, atomska razorožitev, združitev Nemčije, privatni kapital. Ollenhauer pa hoče pritegniti Nemčijo iz blokov, odpraviti vojaško obveznost, spraviti kapital pod kontrolo. Adenauer se opira na nemški čudež, ki ga je na- redila ameriška pomoč, desetletje brez vojske, nova moderna industrija in nemška disciplina, opira se na orjaško nemško gospodarsko premoč v Evropi, ki je že spravila funt in frank na bol- niško posteljo, in na nemško miselnost, ki ima rada fuhrerje z močno roko, opira pa se tudi na begunce iz Vzhod- ne Nemčije. SZ ponuja trgovinski spo- razum za 7 milijard nemških mark let- no. Vabljiva ponudba, vendar za črno internacionalo, ki ji pripada Adenauer, nesprejemljiva. In zraven ie igra naklju^j: NemSki 9ojn4 minister Strauss ae piše prav t«- ko kot ameriški predsednik za atomsko energijo Louis Strauss, ki je nedavno izjavil, da bodo v ZDA kmalu proiz- vajali atomsko orožje brez radioaktiv- nih posledic. Svet je res toliko zanimiv, da je vredno živeti. Ze stari Aristofane je zapel: Vzletimo nad gozdnih gora vi- soke vrhe, da vidimo stolpe v sivih da- ljavah, ozremo navzdol se po širnih dobravah... T. O. Invalidi se vračajo k produktivnemu delu Že sama nesreča, ki je zdravega delov- nega človeka spremenila v invalida, mu odvzela ali zmanjšala njegov delovni in življenjski polet, okrnila voljo za čim večjo ustvarjahiost, vzbuja sočutje in že- ljo po pomoči, ki jo je tak človek nujno potreben. Toda sodobna medicinska ve- da, napredujoča tehnika in psihološ'ka znajnost so tudi invalidu prisikočile na pomoč, da ga zdravega vrnejo družbi, ga zopet uvedejo v produktivno delo in s tem olajšajo njegovo življenje, družbi pa odvzamejo breme, ki bi ga sicer morala prevzeti nase. Da bi postal zopet enako- vreden in neodvisen, je njegova želja in ko to doseže, njegovo največje zadošče- nje. S takega vidika moramo pozdravljati ustanovitev Okrajnega zavoda za reha- bilitacijo invalidov v Celju dne 1. maja t. 1. O tem smo že poročali, danes pa naj naipišemo nekaj vrstic o njegovem delu. Zavod je bil ustanovljen na pobudo re- publiškega Zavoda za rehabilitacijo inva- lidov, republiškega Sveta za zdravstvo in socialno varstvo ter republiške Upra- ve za posredovanje dela. Že dva meseca pred tem je bil usta- novljen Referat za zaposlitev invalidnih in za delo manj sposobnih oseb pri Bi- roju za posredovanje dela. Od republiške Uprave za posredovanje dela je ta re- ferat prejel potrebne tiskovne, evidenčne liste in seznam vseh invalidov. Nato je preko občinskih ljudskih odborov začel zbirati sezname in prijave o invalidnih osebah v celjskem okraju. Na sipisku je sedaj okrog 240 moških in 160 ženskih, to je 400 invalidnih oseb. Invalidnost so povzročile in še povzro- čajo razne nesreče v industriji, prometne in razne nesreče pri dc«načem delu. Po ozdravljenju poškodbe je treba ponesre- čenemu invalidu vrniti delovno sposob- nost na razne načine, najčešče s spre- membo delovnega mesta ali delovnega načina, kar imenujemo prekvalifikacijo. Mnoge invalide je treba ponovno izučiti kakega poklicnega dela ali jih prešolati za umsiko delo. To prizadevanje imenu- jemo rehabilitacijo; ustanovo, ki to skrb opravlja, pa rehabilitacijski center. Pri Zavodu za rehaTailitacijo invalidov posluje posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo člani: zdravnik dr. Zvoni- mir Suštaršič, tehnični svetovalec Janez Štrigl in psiholog prof. Albin Podjavor- šek. Ta komisija ugotovi lastnosti inva- lidnosti in sposobnosti invalida: za dolo- čeno zaposlitev. Tako pregledanega in- valida izroči Zavod s potrebnimi listina- mi referentu za rehabilitacijo invalidov z naročilom, da poišče zanj primemo de- lovno mesto ali izobraževalno ustanovo. Brž ko se invalid izuči, izuri ali izšola, ipostane enakovreden delavec. Da bi Zavod za rehabilitacijo invali- dov odprl čim več takih delovnih mest, je pred kratkim organiziral posebno pre- davateljsko skupino, v kateri so bili upravnik Poklicne svetovalnice prof. Albin Podjavoršek, upravnik Zavoda za rehabilitacijo invalidov Radoslav Jonak, referent za zaposlovanje invalidov Janez Strigl, referent pri ZSZ Rudi Pogačar in šef Biroja za posredovanje dela Polde Dojer. Ta komisija je obiskala 18 industrij- skih podjetij ter s predavanji in predva- janjem filmov pred zbranimi vodilnimi osebami prikazala nujno potrebo po vključevanju invalidnih oseb v proiz- vodni proces. Ugotovili so, da nekatera podjetja že sama vključujejo svoje invalide, tiste, ki so se pri njih ponesrečili, in jih namešča- jo na lažja delovna mesta: čuvaj, vratar, kurir i. p. Kljub temu so podjetja poka- zala veliko uvidevnost za sprejem novih invalidov v primerno zaiposlitev. Zanje bo pač treba najti primerna delovna me- sta. Ob teh poučnih predavanjih se je iz- kazala potreba, da bi naj taka predava- nja bila pred celotnimi kolektivi delav- stva. Pri podjetjih se bodo osnovale ko- misije za ugotavljanje delovnih mest za zaposlitev invalidov. Za izšolanje invalidov prihajajo v po- štev zadružni in knjigovodski tečaji. Na- šle pa se bodo še druge možnosti, v ka- terih bodo invalidi uvrščeni na dostojna in primerrfe delovna mesta v sociaM&tični družbi. Beograjski velesejem - izraz gospodarskih naporov Jugoslavije Pred dnevi se je začel I. beograjski sejem tehnike in tehničnih pridobitev. Otvoritve so se udeležili visoki domači in tuji gostje. Sejem je otvoril član Zveznega izvršnega sveta in ljudski poslanec Franc Leskošek-Luka. Pomen beograjskega sejma lahko ocenimo že po izredno velikem številu domačih in tujih razstavljavcev. Po le- po urejenih paviljonih razstavlja 650 domačih in 850 tujih podjetij. Sejem je dal poudarka proizvodom strojne teh- nike in elektrotehnike, kar je odraz ne- prestanih prizadevanj vsega našega gospodarstva za dvig standarda, pove- čanje izvoza in stabilizacijo plačilne bilance. Na križišču važnih mednarod- nih poti in stikališču Orienta in Sred- nje Evrope je Beograd idealno mesto za povezavo in povečanje gospodarskih stikov med industrijsko visoko razvi- timi državami na eni strani in zaosta- limi na drugi. Da je razstava dosegla tudi ta cilj, kaže veliko zanimanje zanjo v tujini. Upravičeno lahko trdi- mo, da je I. beograjski mednarodni sejem že ob krstu dosegel tako afirma- cijo, da je to nedvomno ena največjih letošnjih gospodarskih' manifestacij ne samo pri nas, temveč v vsej jugovzhod- ni Evropi. Pred VL kongresom LMS (Nadaljevanje s 1. strani) dih, da je mladina navsezadnje tista, ki bo nadaljevala začeto pot in da ji moramo zato dati možnosti, naj se že zdaj razmahne, naj bo bolj napredna celo kot SZDL ali celo nekatere orga- nizacije ZK, kajti le potem bomo lahko z vero zrli v naše napore in verovali v cilje. Samo tedaj, če bo mladina res videla, da ima možnosti za svoje delo, da ima svoje torišče in svoj kapital, ko bo sprevidela, da ji družba zaupa in nanjo računa, šele potem bo res dosegla, kar bi vsi od nje pričakovali in se bo pripravljala, da prevzema bre- mena družbenega življenja na svoja ramena. Naveličali smo se besed in obljub, radi bi pričeli delati, pravijo mladi ljudje. Res, bolje namesto vsake besede zamah z rovačo! Ce se že morajo ljud- je med sabo pomeniti o delu, naj to store na kratko med delom, potem jim bo ostalo več časa za druge pogovore in drugo delovanje po rednem delu. Teh nekaj bolesti mladinske organi- zacije še ni vse, kar žuli mlade ljudi. Kongres bo zbral vse, kongres bo o vsem razmislil in določil nove mož- nosti, da mladina opraviči svoj obstoj in da ji ga družba prizna. Traktoristi iz vse republike so se pomerili med seboj Na dan otvoritve razstave »Celje 1957» je bilo na Lavi drugo republiško tekmo- vanje traktoristov v oranju, spretnostnih vožnjah in teoretični usposobljenosti. Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip (ekipa je štela 3 člane) iz vse Slovenije. Zmagalo je Celje II v postavi Hren Leopold, Brg- lez Rado (oba KZ Zreče), Lenič Anton (Km. šola Šentjur) pred Mariborom in Celjem III. Zmagovalec pri posamezni- kih je Hren Leopold. Najtežji del teikmo- vanja je bila vožnja s prikolico nazaj skozi ozka vratca. Pri tem tekmovalec ni smel prevrniti mlečne posode, ki jo je vozil na prikolici. To se je tik pred ciljem pripetilo lanskemu zmagovalcu Dolinšku, ki je bil zaradi tega ob prvo mesto. Prvo- plasirani pri posameznikih je prejel 20.000 din in »zlati plug«, ostala dva pa »srebrnega« in »bronastega«. Zmagovalna ekipa je dobila prehodni pokal, ki je že drugič zaipored ostal v Celju, vsi tekmo- valci pa spominske diplome. Zmagovalci se bodo spomladi udeležili zveznega tek- movanja, ki bo v Novem Sadu v času spomladanskega velesejma. Tekmovalci so bili zelo disciplinirani in dobro pripravljeni, tako da je bilo tekmovanje vseskozi zelo zanimivo in naipeto. Komisija je sodila strogo, a ob- jektivno. Zmagovalna ekipa zasluži vso pohvalo in priznanje, prav tako pa tudi organizatorji, ki so posknbeli, da se je tekmovanje v redu izvršilo. Kozje pred občinskim praznikom Kozje bo 8. septembra proslavilo ob- činski praznik, ki vpada nekako v dneve, ko so pred 13 leti partizanske čete osvo- bajale Kozje, ki je imelo takrat dve, z bunkerji utrjeni nemški EK>sadki, v se- danjem občinskem poslopju sredi trga in v današnji zdravstveni postaji na kri- žišču ceste Buče-Podsreda. Prireditev or- ganizira občinski ljudski odbor ZB, ki bo ta dan razvil tudi svoj prapor. V pro- slavo se je vključila tudi tekstilna tovar- na »Kozjanka«, ki bo počastila nekak za- četek razširjenega obrata in ki bo na ta način prispevala k sporedu svoj delež. Kozje se je že pričelo pripravljati na sprejem gostov. Sporočilo o pripravah za cepljenje proti poliomyelitisu v celjskem okraju v začetku oktobra t. 1. se bo pričelo v Sloveniji zaščitno cepljenje otrok proti poliomiielitisu (otroški paralizi) s Salkovim cepivom. Ta sklep je sprejel Izvršni svet LRS v juniju t. 1. na predlog Sveta za zdrav- stvo LRS. Za to akcijo smo se odločili zato, ker poliomyelitis stanovitno leto za letom raste in ker se zaradi dveh velikih epidemij v Sloveniji 1. 1953 in 1. 1956 bojimo, da dobiva poliomyelitis v Sloveniji značaj epi- demičnega obolenja, ki grozi v prihodnjih letih še v večjem številu našim otrokom. V prvi epidemiji 1. 1952 je obolelo v LRS 13 na 100 tisoč prebi- valcev, v drugi epidemiji 1. 1956 pa že 17 na 100 tisoč prebivalcev, kar je že epidemski nivo celo za zapadne države, ki so znane po velikem številu poliomyelitisa. V celjskem okraju je zbolelo 1. 1953 33 na 100 tisoč prebivalcev, 1. 1956 pa 14 na 100 tisoč prebivalcev. V celjskem okraju je v času epidemskih let 1953 in 1956 pustošila prava epidemija celo za pojme najbolj prizadetih držav. Spričo naglega naraščanja obolenj in spričo izredno dobrih uspe- hov pri preprečevanju poliomyelitisa s Salkovim cepivom je bila odlo- čitev naših oblasti edino pravilna: preprečiti nadaljnje tragedije, dokler še niso zavzele prevelikega obsega. Sedanje Salkovo cepivo gotovo ščiti preko 75 odstotkov cepljenih oseb pred paralitično obliko poliomyelitisa. Pri analizah so bili upo- števani vsi cepljeni, med katerimi je bilo veliko število oseb, ki so dobile samo eno injekcijo cepiva. Analiza uspešnosti cepljenja pri osebah, ki so dobile vse tri doze cepiva, še ni zaključena, kaže pa, da se zelo bliža popolnemu uspehu, čeprav še ni 100 odstoten. Cepljenje se bo izvedlo pri nas s Salkovo vakcino produkcije tvor- nice Parke-Davis (USA). K cepljenju bodo vabljeni vsi otroci rojeni v letih 1951, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956 ter v januarju, februarju in marcu 1957. Popolno cepljenje proti poliomyelitisu se sestoji iz treh injekcij. Prvo cepljenje bo opravljeno v prvi polovici oktobra 1957, drugo v prvi polovici novembra 1957, tretje pa v prvi polovici junija 1958. Zamudniških rokov v jeseni ne bo. Otroci, ki bi iz kakršnih koli vzrokov ne bili cepljeni letos v jeseni, bodo cepljeni v zgodnjih pomladanskih mesecih 1. 1958. (Tedaj pridejo na vrsto tudi otroci, ki bodo iz zdrav- stvenih razlogov odklonjeni pri cepljenju v oktobru t. 1.). Občinski ljudski odbori že pripravljajo spiske otrok, ki pridejo v poštev za cepljenje. Starši otrok, ki pridejo v poštev za cepljenje, bodo prejeli v mesecu septembru informativno čtivo o poliomyelitisu. Otroci bodo vab- ljeni k cepljenju individualno s posebnim vabilom. V nekaterih zahodno evropskih državah in v Ameriki je postala otroška paraliza bolezen starejših letnikov, pri nas pa je res še otroška paraliza. V epidemijah 1. 1953 in 1. 1956 šteje 70 odstotkov naših bol- nikov v starostno grupo od O do 7 let, v starostno grupo od 7 do 14 let šteje 18 odstotkov, v grupo ostalih 12 odstotkov pa štejejo ljudje starejši kot 15 let. Iz tega je razvidno, da zbole pri nas za poliomyelitisom predvsem otroci do 7 let starosti, zato je potrebno poseči s cepljenjem v to starostno skupino. Ce bodo dovoljevala zbrana sredstva, se bo zgodaj spomladi 1. 1958 izvedlo na enak način cepljenje šolskih otrok, ki bodo dobili vsaj 2 dozi cepiva pred sezono. Tako bi vstopili v se- zonsko razdobje 1. 1958 z večino zaščitenih otrok v Sloveniji. Letošnje jesensko cepljenje bo zaseglo v Sloveniji 240 tisoč otrok, od tega ca. 30 tisoč v celjskem okraju. Velika prizadetost celjskega okraja v preteklih letih zahteva sto odstotni odziv otrok pri cepljenju. Le pri popolnem odzivu bo zago- tovljen uspeh in povrnjeni ogromni denarni izdatki za nabavo cepiva. Komisija za borbo proti poliomyelitisu za okraj Celje: Predsednik: dr. Janko Lešničar, s. r. Voda že vre. Kaj bi skuhala? ^S^MrgJST^^^tej^ ^^^ STRAJj^ Od Rubensa do operacijske mize v novem traktu Zdravstvenega doma je v okviru »Celje 1957« ure- jena razstava strokovnega šolstva, zdravstva. Ljudske tehnike, grafike ■tarih mojstrov, celjskih akademskih slikarjev in slikarjev amaterjev, mestnega arhiva in celjske knjige. V lepo urejenem novem traktu Zdrav- stvenega doma, ki mu je razstava »Celje 1957« pripomogla k tako hitri ureditvi, so razstavljeni izdelki in do- sežki tako imenovanih negospodarskih družbenih dejavnosti. Po številnih hod- nikih in sobah se pred obiskovalčevi- mi očmi v urejenem neredu razgrne podoba tistega dela družbenega živ- ljenja, ki je sicer najmanj bučno in na videz nepomembno, a si brez njega Icultumega naroda ne moremo zami- sliti. Vsa razstava, najbolj pa ta, ne- gospodarski del, ima na sebi kaj malo komercialnega, temveč je omejena predvsem na prikazovanje aktualnih problemov sodobnega živi j a, ki jih po- skušamo reševati na najhitrejši in naj- boljši način. Čeprav je razstva pokra- jinsko omejena, sega njen pomen pre- ko okrajnih meja. To je razumljivo, saj je celjsko gospodarsko in kulturno življenje tako tesno povezano z vseslo- venskim, da si je popolno »lokalnost* (vsaj kar se pomena tiče) težko za- misliti. S tem, da je delež komercial- nosti tako malo poudarjen, so priredi- telji jasno povedali, da je pravi namen »Celja 1957« seznaniti javnost in izve- deti od nje sodbo, pohvalo in kritiko. STROKOVNO ŠOLSTVO je zastopano z razveseljivo velikim številom šol industrijske, trgovske in raznih drugih strok iz Laškega, Žalca in Celja. Številni grafikoni in fotografije govore o učenju, šolskih uspehih in ne- uspehih, načinu študija, delu in živ- ljenju učencev. Se več pa povedo re- zultati dela samega in obiskovalec ne- malokrat začuden obstane in skoraj ne more verjeti, da so vse to naredili vajenci. Res, lepo priznanje, ki naj bo mladim ljudem le v vzpodbudo. Samo nekaj je, preseneča relativno malo šte- vilo absolventov in veliko padlih. Pove nam, da je bilo vloženega veliko truda, toda še vseeno premalo, da bi lahko govorili o izrednih uspehih. Razumljivo je, da vse to učinka in dosežkov raz- stave prav nič ne zmanjšuje. Tudi delo LJUDSKE TEHNIKE je lepo predstavljeno. Veliko število razstavljenih predmetov priča o resnič- ni prizadevnosti, ki ni ostala brez dobrih rezultatov. Kvaliteta je zado- voljiva, povpreček pa precej visok, vendar je malo stvari, ki bi se dvigo- vale nad to povprečnost. To, kar pa >e, je pa že skoraj bliže umetniški tvor- nosti kot obrtništvu in gledalca pri- jetno preseneti in včasih celo navduši. Veliko število priznanj in pohval z vseh koncev Jugoslavije in celo iz dru- 6ih držav zgovorno priča, da je delo Ljudske tehnike poznano tudi drugod, kar je prizadevnim članom v vzpodbu- dobe ljudi, cvetja, p)okrajine — sami stvarni dokazi njenega aktivnega razmerja do likovne umetnosti. Njeno risarsko in slikarsko znanje je plod večletnega šolanja v nekdanjem ljubljanskem likovnem krožku »Probu- da«, za tem pa pri mojstru Stemenu, predvsem pa plod neizmernega veselja in ljubezni do slikarstva, ki je ne omaja obilica dnevnih gospodinjskih skrbi in dela. Posledica je njenega prekipevajo- čega čustva do umetnosti, kakor se je nekoč izrazil Štele, ugotavljajoč, da vsak človek do neke mere umetniško ustvarja, čeprav »izraz ni pri vsakem monumentalen, v trajnejši obliki podan in enako pomemben tudi za druge.« Tako »prekipevajoče čustvo« do umetnosti povezuje Pristovškovo in še kakih dvajset slikarjev — amaterjev obojega spola v slikarskem krožku, ki formalno predstavlja likovno sekcijo PD »France Prešeren«. V tej prostovoljni de- lovni skupnosti, v zvestem tovarištvu z akademskimi slikarji Lorenčakoma, La- vrenčičičem. Cesarjem, Okomovo, Sču- kom in dr. razvijajo in negujejo svoja umetniška nagnenja naprej na način in v obliki, ki odgovarja individualnemu kulturnemu in umetniškemu obzorju in individualnim tehničnim zmožnostim, vsak po samosvoji miselni in čustveni organizaciji, kakor toi se izrazil pokojni Mesesnel. V pomenku z zgovorno Ijudskopro- svetno delavko zvemo ponovno, da je to, kar celjske likovnike trenutno zadržuje v njihovi ustvarjalnosti, ix>manj^anje ustrezne delavnice. Sedanji kletni pro- stor v poslopju občinskega ljudskega od- bora je nep^meren provizorij. Za jesen jim je obljubljen bivši Elizabetin špital na Slomškovem trgu. Seveda je prav, da pride ta domači kulturnozgodovinski spomenik v roke prav njim. Njihova uprava bo hkrati jamstvo, da ta ljubek vogal srednjeveškega Celja ne bo prišel pod zob časa. Novost v domačem kulturnem krogu pa bo loterija umetniških del, ki jo pri- pravljajo »Prešernovi« likovniki. Dela bo odbrala posebna strokovna žirija, s čemer je zagotovljena kvaliteta oziroma vrednost loterijskega dobitka. In še ne- kaj: organizatorjem loterije ne gre le za popularizacijo likovne umetnosti, tem- več tudi za prvi denarni prispevek v prid celjskim razstavnim prostorom, v prid celjski galeriji. Do tedaj, ko bomo Celja- ni odprli svoj centralni kulturni dom, v katerem naj bi predvidoma dobila upo- dabljajoča umetnost svoj razstavni sa- lon, pa naj bi spreten arhitekt v ta na- men usposobil razpadajočo cerkev sv. Duha. Baje, da bi bila zamisel lahko iz- vedljiva z minimalnimi stroški. Kakor vidimo, je »Prešernova« likovna sekcija žarišče mnogih pobud za kultur- no podobo našega mesta, zato zasluži nje- no prizadevanje naše spoštovanje in liod- poro. G. G. Na razstavi »Celje 1957« so razstavljali svoja dela tudi celjski upodabljajoči umetniki amaterji in akademiki. Na sliki del razstavnega prostora v novem zdravstvenem domu Dnevno letovanje otrok delavcev Cinkarne Okoli gostišča »Pri lovcu« (Petriček) je bilo štiri tedne zelo živahno. Komi- sija za socialna vprašanja pri delav- skem svetu Cinkarne je letos omogo- čila dnevno letovanje otrokom, ki sta- nujejo v neposredni okolici Cinkarne in ki najbolj pogrešajo čistega zraka in primernega zelenega okolja za igre. Zbranih je bilo 45 otrok v starosti od 5 do 13 let. Kar 22 otrok je bilo med njimi še predšolskih in prav ti »me- tuljčki« in »živžavi«, kot so si nadeli ime, so povzročali največ zdravega hrupa. Vsako jutro so se zbrali otroci ob pol osmi uri pred Cinkarno, odkoder so se odpeljali z avtobusom ali pa so včasih odšli peš proti Petričku. Vra- čali so se proti večeru. Kar deset ur gibanja na svežem zraku, kopanja in igranja. Vsak po svoje so se igrali. Mlajši so kopali prst in delali iz ilo- vice potice, starejši pa so tudi plezali po drevju, delali šotore ali pa organi- zirali kar kompletno nogometno moštvo. Vse to je seveda močno pospešilo tek mladih želodcev. Da so bili želodci res zadovoljivo utešeni, je za to poskrbel upravnik gostišča »Pri lovcu« tov. 2er- doner, s katerim se je komisija pogo- dila za hrano, in sicer za tri tečne in izdatne dnevne obroke. Hrana je bila res dobra in pestra, kar je ugotovila tudi dr. Lvmačkova, ki je prišla iz Ljubljane obiskati tudi to letovanje. Prve izkušnja z dnevnim letovanjem so pokazale zelo dobre uspehe in bi bilo priporočati, da se ta oblika leto- vanja v bodoče še razširi. Prav bi bilo, da bi tudi druga večja podjetja mislila na podobno organizacijo. Otroci so se zelo prijetno počutili, se dobro okre- pili in si nabrali krepko rezervo zdrav- ja. Se bolj važno pa je to, da je večina prišla prvikrat v stik z življenjem v kolektivu. Tovarištvo se začne privzga- jati pri gri, kasneje pa ga bodo ti otroci utrdili pri delu kot odrasli. Naj- bolj hvaležni organizatorjem pa so bili starši teh otrok, saj so tudi oni uživali doma mesec »dopusta«. Tovariška pomoč Sindikalna podružnica železarne Sto- re se že nekaj let trudi oskrbeti redno socialno pomoč bolnim uslužbencem. Do lanskega leta je imela organizacija težave pri dodeljevanju socialno po- moči, ker so bila denarna sredstva pre- majhna. Tudi od podjetja podružnica ni dobila nobene pomoči, čeprav bi bilo to zelo potrebno, ker se s prostovoljni- mi prispevki, ki so bili majhni in ne- redni, ni dalo veliko pomagati. Da bi se zagotovila redna socialna pomoč bolnim članom, ki jih je v že- lezarni vsako leto precej, se je na pred- log izvršnega odbora podružnice usta- novil poseben fond »Tovariške pomoči«. V ta fond prispevajo vsi člani kolekti- va po 120 dinarjev na leto. Socialna pomoč iz tega fonda se izplačuje bol- nim članom, ki so morali izostati od dela nad dva meseca. Ri./ Rezultati dela »Tovariške pomoii*, ki je v začetku tega meseca slarila svojo prvo obletnico, so razveseljiri, saj je socialno pomoč iz tega fonda do- bilo že nad 150 bolnih članov kolektlra v skupnem znesku 250.000 dinarjev. Pri ustanavljanju »Tovariške pomoči« ni šlo vse gladko, ker so nekateri člani izvršnega odbora napačno tolmačili pravila in ker je bilo sprva nekaj de- lavcev, ki so bili popolnoma brezsrčni ip brez delavske morale. Sčasoma se je vse dobro izteklo, ker so delavci spo^ znali veliko korist medsebojnega to- varištva. Mnenje, da bi moralo tndi podjetje skrbeti za svoje bolne člane, je pa še vedno ostalo. To pa uprari- čeno, saj v naši novi družbi dela-rec ne sme biti dober samo takrat, ko lah- ko dela, ampak tudi, ko je za delo aa- časno nesposoben. Tale pogled vsakemu vzbuja apetit... Podjetje »Mesnine« iz Celja je na razstavišču uredilo sila privlačen paviljon, kjer se je vsak obiskovalec nekoliko dlje pomudil. Nič čudnega, saj menda ni človeka, ki nima rad kaj dobrega za pod zob. V paviljonu podjetja »Mesnine« razstavljajo sveže meso, suho meso in mesne izdelke. Posebno pozornost vzbuja na poseben način konzer- viran prašič. To je tako imenovani angleški bakon. Predelava te vrste gre večinoma v izvoz. Nekateri drugi izdelki imajo naravnost umet- niške vrednosti v izdelavi. To so mozaik rolade iz sušene salame, dalje iz šunke, jetrne paštete, slanine itd. Razstavljajo seveda tudi druge mesne izdelke kot safalade, hrenovke, kranjske klobase, mortadele itd. Obiščite naš paviljon in vedno boste kupovali mesne izdelke našega pod T et i a. Priporoča se kolektiv PODJETJA »MESNINE« V CELJU „Metka" - mehanična tkalnica Celje Med najbolj iskanimi tekstilnimi izdelki v državi so vsekakor »Metkine« tkanine. Od preprostih izdelkov v prvih povojnih letih je prizadevni kolektiv povečal svoj asortiment od damasta, kanafasa, fla- nele do inleta, tkanine za dežne plašče, šaržana itd. Najnovejši iispehi pa so vsekakor balonska svila, bidermayer vzorci in rafija za letne ženske kostime. Vse to si lahko ogledate v okusnem >Metkinem« pa- viljonu. Celjska mehanična tkalnica se zaradi kvalitete svojih izdelkov uvršča med najbolj priznana tekstilna podjetja v Sloveniji in Jugo- slaviji in je zaslovela tudi v tujini. Njene izdelke poznajo celo v daljni Aziji. >Metka« izvaža v Anglijo, Zahodno Nemčijo, Libanon, Burmo in drugam. „nVTOMOTOR" Med ostalimi razstavljalci je tudi AVTOMOTOR. Zal ta prostor, kjer so razstavljena v glavnem motorna kolesa in plašči ne zadošča za jasen prikaz širine poslovanja tega trgovskega podjetja. In kaj vse Budi AVTOMOTOR našim potrošnikom? Avtomobile: Fiat-Zastava, TAM, FAP. Motorje: Tomos-Puch in kolesne motorčke Junior DKW. Kolesa: Rog, Lasta ter uvožena kolesa. Vse vrste rezervnih delov, ix>trošaii in tehnični materij za vse vrste avtomobilov, motorjev in koles ter gume vseh dimenzij, domače in inozemske. Obiščite paviljon trgovskega podjetja AVTOMOTOR na razsta- višču v Gaberju. Tovarna organsklti barvil je edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji in najveeju na Balkanskem j)olotokii. Z organizirano proizvodnjo so začeli leta 1951 in to z izde- lovanjem najbolj razširjenega žveplenegu črnega barvila. Proizvodnja se je tako po kvaliteti kot kvantiteti dvigovala z rapidno naglico. Ce- ])rav Tovarna organskih barvil nima domačih tekmecev in zadosti lahko komaj 30 odstotkov domačih potreb, se mora vendar boriti z močnimi tujimi podjetji, ki so bili sprva močan konkurent zaradi nižjih cen in boljše kvalitete. V r^adnjem času pa je podjetje uspelo doseči evropsko kvalitetno razen in je tako i)ocenilo proizvode, da se lahko spusti v enakovreden boj z inozemskimi prodajalci posebno še. če se bodo zni- žali uvozni koeficienti za nekatere uvozne surovine. Tovarni! zalaga s svojimi proizvodi predvsem tekstilno industrijo. 20 odstotkov pa j)orabita industrija usnja in jjapirja. Proizvodnja se je v zadnjem letn dvignila na preko 150 proizvodnih artiklov in to pred- vsem raznovrstna direktna, žveplena, kisla in krom barvila. NAJNOVEJŠE: novi izdelki za tehnične produkte, zaščito lesa in uničevanje plevla — PENTOLAT 3A — PENTOLAT 50 — PENTO- LAT 100 - PENTOL. TEKSTiLNA TOVARNA ŠEI^IPETER v Savinjski dolini PROIZVAJA PRIZNANO ODLICNO BELO PLATNO ZA DOMAČ TRG IN IZVOZ OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PAVILJON NA RAZSTAVIŠČU INDUSTRIJE IN OBRTI V GABERJU! Mednarodno vinska razstava v Ljubljani Na pobudo Zveznega izvršnega sveta FLRJ bo v Ljubljani od 1. do 8. sep- tembra 37. plenarno zasedanje Med- narodnega urada za vino iz Pariza, istočasno pa bo odprt IIL mednarodni vinski sejem, na katerem bo Jugosla- vija sodelovala z 254 vzorci vin. Prire- ditev je idealna priložnost za afirma- cijo naših vin na tujih tržiščih in b* omogočila našim in tujim strokovnja- kom spoznati kvaliteto vin z vseh de- lov sveta. Sejem bo omogočil našim vinogradnikom in kletarjem, da spo- znajo — ne da bi jim bilo treba po- tovati v inozemstvo — kakovost in ne- go vin tujih proizvajalcev, zato prire- ditelj upravičeno pričakuje, da se bo- do prav ti sejma v velikem številu ude- ležili. Dobro bi bilo, da vsa gostinska podjetja, državna in zadružna vino- gradniška posestva omogočijo ogled sejma svojim strokovnjakom, ker jii* bo to zelo koristilo. Na plenarno zasedanje bodo poslale svoje delegate države članice Medna- rodnega urada za vino: Argentina, Av- strija, Bolgarija, Češkoslovaška, Cile, Francija, Alžir, Grčija, Italija, Luksem- burg, Madžarska, Maroko, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švica, Tunizija, Turčija, ZSSR, Ukrajina, Urugvaj in Jugoslavija, kakor tudi številni pred- stavniki dosedaj še nevčlanjenih držav: Avstralija, Belgija, Brazilija, Danska, Finska, Iran, Izrael, Japonska, Južno- afriška Unija, Kanada, Libanon, Mehi- ka, Norveška, Peru, Švedska, Velika Britanija, ZDA in še nekatere nepri- javljene. Na ljubljansko zasedanje bo- do poslale svoje opazovalce tudi naj- različnejše mednarodne organizacije, združenja in inštituti. Vrnila se je iz ..toplic" in umrla... Povsod govorijo o zdravilni moči ha- rinzlaške vode, naštevajo na stotine pri- merov, kako jim je voda ipomagala, mol- čijo pa o zlih p>osledicah, ki si jih je nakopal marsikateri obiskovalec. Vsake- mu mora biti jasno, da voda ne more biti zdravilna za vse bolezni in da je za ne- katere celo škodljiva. To so nam .povedali naši zdravniki, le škoda, da so ljudje trdovratni in ne poslušajo dobrih nasve- tov. »Saj vemo, zakaj nam kopanja pri Podčetrtku ne priporočajo. Bojijo se za sloves Krapinskih toplic in Rogaške Sla- tine!« Takšen je navadno odgovor, če po- dvomiš v univerzalno zdravilno moč ha- rinzlaškega vrelca. Priljubljena šivilja Marija Ahačič iz Pilštanja je čutila kdaj pa kdaj bolečine v glavi. Sla je za nekaj dni v Podčetrtek na kopanje, se vrnila dokaj zadovoljna, toda dva dni nato je 26. 8. umrla v naj- boljših letih. Naše družine jo bodo zel« pogrešale. Tudi tovarišica A. R. iz Zdrho- sti se je slabo godilo, ko se je vrnila ie atomskih toplic. Nekemu tovarišu iz Dobležič so rane na nogi zacelile, zat« mu je pa »udarilo« više k srcu, tret- jemu jCipa spet »udarilo« niže. Čeprav ne ^moremo priseči, da so vsi ti primeri iz- ključna posledica kopeli, je vsekakor za- skrbljenost ljudi upravičena. Treba bo pokreniti, da bo tudi v Harini Zlaki kopanje spodobno in posvečen« skrbi za človekovo zdravje, da bod« ijudje zdravniško pregledani, prede* gredo v kopel. Na pristojbinah za kopeli in za odneseno vodo je bilo že letos to- liko pobranega, da za gradnjo higienskih naprav ne bodo v zadregi. Nikakor pa se ne sme dogajati, da bi bili kopalci na vetru v hladnih prhah iz neba. Brez avtobusa? Ne! Nedavno je Avtobusni promet Celje sklenil, da s prvim septembrom ukine avtobusno progo od Celja do Smartna v Rožni dolini. Sklep je vse prebival- stvo tega okoliša sprejelo z velikim negodovanjem, zato so se 26. avgusta zbrali na skupni seji predstavniki So- cialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze borcev, krajev, odbora Šmartno, Rdečega križa, prosvetnega društva Šmartno, komunalnega odbora, osnov- ne šole, gasilskega društva, kmetijske zadruge in Zveze vojaških vojnih in- validov, da se posvetujejo o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, da se ne- upravičeni sklep razveljavi. Vsi delegati so si bili edini v tem, da so prebivalci Smartnega v Rožni do- lini veliko bolj potrebni avtobusne zveze, kot marsikateri drug kraj v celj- skem okraju, saj je to edina hitra in ugodna zveza s Celjem. Predlagali so, ne samo, da se avtobusna zveza ne ukine, ampak ostane in prilagodi vozni red in cene potrebam in zmogljivosti prebivalstva, posebno delavcem in di- jakom. Sklep Avtobusnega prometa Celje je nerazumljiv še prav posebno zato, ker je Šmartno po težki borbi in šele na intervencijo člana Izvršnega sveta tov. Franca Leskoška pred sedmimi leti do- bilo avtobusno zvezo s Celjem, prebi- valci so pa skoraj sami postavili ga- ražo. Vsi pričakujejo, da bodo odgovorni ljudje spoznali nepravičnost svoje odlo- čitve in ugodili želji 'prebivalstva tega okoliša. v železarni Štore: Posvetovalnice po vseh obratih v Železarni Store so dolgo razmišljali, kako bi približali delavsko upravljanje vsem članom kolektiva in vzpostavili tesnejši stik članov delavskega sveta z volilci. Lani so se odločili in ustanovili T vseh obratih in oddelkih posebna po- svetovalna telesa delavskega sveta. V njih sodelujejo poleg članov delavskega sveta še zastopniki obratnega sindikal- nega odbora, organizacije ZKS in LMS ter obratovodstvo in vsi mojstri. Posvetovalna telesa so se v razdobju enega leta uveljavila že skoraj v vseh obratih in oddelkih, razen v oddelku zi- darjev, tesarjev in modelne mizame. Ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bi se k posvetom sestajali vsakih štirinajst dni in po potrebi. O svojih zasedanjih in po- svetovanjih skrbno pišejo zapisnike, ki predstavljajo koristna napotila delav- skemu svetu in ostalim organizacijam. O svojem delu poročajo posebni komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora, tovarniškega komiteja ZKS, LMS in sindikata. Iz zapisnikov in konkretnega dela po- svetovalnih teles je razvidno, da so ime- la ta posvetovalna telesa od ustanovitve pa do danes že nešteto pomembnih se- stankov in raznih posvetovanj, na ka- terih so v glavnem razpravljali: o proiz- vodnji, kvaliteti proizvodov, delovni di- sciplini, porabi zaščitnih sredstev, o delu HTZ, o tehnološki disciplini, o zmanj- šanju obratnih delovnih nezgod, o osva- janju novih kvalitet, o organizaciji dela in slično. Razen navedenega so posveto- valna telesa razpravljala tudi o gradivu, ki ji^v ^^'nravljen za zasedanje delavske- ga s\ Vi^li upravnega odbora podjetja. Najvažnejša naloga posvetovalnih te- les je, da seznanijo člane kolektiva z vsa- kodnevnimi vprašanji in stanjem proiz- vodnje, poleg tega pa tudi njihove ume- stne predloge za izboljšanje delovnega procesa in slično posredujejo samo- upravnim organom. J. M. ZEMLJA NIKOGAR Miklošičeva ulica se kar lahko postavi med lepo urejene celjske ulice, saj mejita na njo dve novi in obenem največji sta- novanjski hiši v mestu, pa tudi druge hiše so kar lepo urejene, v zadnjih dneh so uredili tudi nov park. Vendar pa za- pušča ulica neugoden vtis s svojo parcelo med hišama št, 2 in 6, torej parcela št. 4, ki ni zazidana, zato pa raste na njej visok plevel. Izgleda, da je ta zemlja nikogar in se zato nikdo ne zmeni, da bi plevel požel in odstranil, TUDI NA TO BI SE LAHKO KDO SPOMNIL Marsikateri obiskovalec »Celja 1957« se je čudil in pritoževal nad velikimi mlakami vode med železniškimi tiri na celjski postaji. Ce je že vse lepo ure- jeno, bi moralo biti tudi to, še prav po- sebno, ker se veliko obiskovalcev pri- pelje z vlakom in so ob času dežja prvi in pa zaključni vtisi kaj malo rožnati. Saj ne bi bilo treba veliko — samo ne- kaj gramoza in blata ne bi bilo več. Jakob Cerovšek iz Kasaz pri Petrov- <5ah je ponoči vozil s kolesom. Na cesti je srečal avtomobil. Srečanje ga je ta- ko zmedlo, da je padel. Pri padcu je flobil poškodbe na glavi. Miha Pungartnik iz Rakovca pri Vi- tanju si je pri padcu zlomil nogo. Z nožem v roki je nesrečno padla Ana Kuzman iz Vitanja. Pri padcu si je prerezala žile na roki. Z gospodarskega poslopja v Belogah pri Šmarju je padla Urška Jager. Do- bila je pretres možganov. Elizabeta Logarič iz Bednice pri Ivanjcu je obirala hmelj pri posestni- ku Kolobarju v Kasazah. Ponoči je padla s kozolca in si je poškodovala hrbtenico. Pod vprežni voz je padel posestnik Anton Lednik iz Kasaz. Dobil je po- škodbe na glavi in rokah, V gozdu je padel in si zlomil rebra Fortunat Viščenik iz Lepe njive pri Mozirju. V Ar j i vasi je pri delu padel in si poškodoval roko Martin Kruleč. Obiralki hmelja Liziki Mojzeš iz Ri- Jeke pri Ivanjcu na Hrvatskem, je na Polzeli padla na glavo deska. Neza- vestno so prepeljali r celjsko bolniš- nico, V Polju ob Sotli so našli na njivi nezavestno Cecilijo Lah. Prepeljali so |o v celjsko bolnišnico. T času od 17. do 24. «Tgnst« 1957 je bilo rojenih 18 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Ferdinand Gorjanc, kIj«čaTničar in Elizabeta Kovač, uslužbenka, oba iz Hotnnja. Karol Kna- felc, strugar iz Stor in Antonija Lečnik, snažilka ia TrboT. Vinko Strašek, delavec iz Kompol in Elizabeta Brgiez, delavka iz Sp. Hndinje. Viktor Korenjak, delavec in Marija Bedrač, nameščenka, •ba iz Celja. Rudolf Verhovšek, kurjač iz Kom- in Štefanija Eržen, kuharica iz Bukovžlaka. Umrli so: Majda Jazbec, otrok iz Gotovelj, stara 4 mese- ee. Rudolf Dremelj, otrok iz Začreta, star 19 dni. Katarina Malej, upokojenka iz Celja, stara 92 let. Peter Debelak, kovač iz Huma na Sutli, star 61 let. Cecilija L.ah, gospodinjska pomočnica Iz P*lja ob Sotli, stara U let. KNJIGE LASTNE ZALOŽBE KNJIGE ZA VSE SOLE KNJIGE VSEH TUJIH ZALOŽB KUPUJTE PRI MOHORJEVI DRUŽBI V ZIDANŠKOVI ULICI 7 CELJE 1957 *CELJE 1957 *CELJE 1957 Tovorna golontepije, gumliov in pisspnišiiih potrebščin ŠOŠTANJ fe v svojo tekočo proizvodnjo vključila celo vrsto odličnih galanterijskih izdelkov za široko potrošnjo. — Oglejte si naš paviljon na razstavišču, kjer boste presenečeni nad pestrostjo in dovršenostjo naše proizvodnje! Po kratkotrajni, a mučni bolezni, nas je zapustila Ceplak Marija — Kranjčeva mama iz Krope. Prebivalstvo Bočne jo je v sredo spremilo na zadnji poti. Tov. Ceplakova se je rodila 1892. leta v Bočni kot hči delavca. Imela je trinajst bratov in sestra, zato je morala že mlada stopiti na samostojno življenjsko pot. V I. svetovni vojni ji je padel mož. Ostala je sama z dvema otrokoma. Ustvarila si je nov dom in srečno živela z drugim mo- žem in osmimi otroki. Ko je tujec pre- gazil našo zemljo, Kranjčevi družini ni bilo vseeno. Prvi organizatorji odpora in kurirji so prihajali pod njihovo streho, kjer so se lahko nahranili in odpočili. Ko se je bližala prva obletnica razkosanja naše zemlje, je Kranjčeva mama šivala slovenske trobojnice, ki so jih potem nje- ni sinovi raznesli ,po vsej Zgornji Savinj- ski dolini. Ko je okupator zvedel za vse to, so ji 7, julija 1942 ustrelili sina, 15, avgusta istega leta pa še druga dva. Njo so z možem in hčerko odpeljali v zlo- glasno taborišče smrti — Aushwitz, kjer je mož že po enem mesecu umrl. Po osvoboditvi se je s tremi otroki vr- nila na svoj dom. Navidez zdrava je v sebi nosila zavratne klice bolezni, ki jo je spravila v prezgodnji grob. Kako je bila cenjena med prebival- stvom, je zgovorno pokazal njen pogreb. V Bočni že dolgo ne pomnijo takega. Pred hišo se je od pokojnice poslovil sosed, tov, Kranjc Franc. Pevski zbor ji je zapel žalostinko. Ob zvokih žalne koračnice, ki jo je igrala sindikalna godba iz Nazarij, se je p>omikal žalni sprevod na pokopali- šče. Poleg njenih bližnjih se je pogreba udeležila velika množica domačinov in zastopniki občine, množičnih organizacij in Zveze komunistov. Poslovilne besede je izrekel tov. Jože Poznič, predsednik krajevnega odbora ZB NOV. Ko so pogrebci ob zvokih žalostinke spustili krsto s pokojnico v grob, je bilo malo takih, ki ne bi imeli solze v očeh. PRIPRAVE NA VOLITTE V KONJICAH V Konjicah so že pričeli s pripravami za bližnje občinske volitve. Ljudski od- bor je na svoji seji že razpravljal o šte- vilu odbornikov, ki naj bi jih imel vsak zbor. Predlagano je bilo, da bi oba zbora štela 46 odbornikov (dosedaj 35), od tega občinski zabor 25, zbor proizvajalcev pa 21 članov. Od skupnega števila članov zbora proizvajalcev je predvideno 16 mest za odbornike iz industrije, obrti in trgovine, ostalih pet mest pa za kmetij- ske poizvajalce. Večja podjetja bodo tvo- rila samostojne volilne enote, manjša pa se bodo združila, tako da bo na približno 135 proizvajalcev prišel po en član v zbor proizvajalcev. Ljudski odbor je raz- pravljal tudi o volilnih enotah za občin- ski zbor, kjer bo en odbornik na okoli 700 prebivalcev. TUDI GASILCI SO PROSVETARJI Dramska sekcija prostovoljnega ga- silskega društva Frankolovo je preteklo nedeljo uprizorila v prosvetni dvorani na Frankolovem dramo v treh dejanjih »NA POLJANI«. Gledalcem je bila uprizoritev zelo všeč in si žele še več podobnih prireditev, saj je to edino kulturno razvedrilo v tem kraju. Po- hvaliti je treba vse sodelujoče igralce, saj so morali žrtvovati marsikatero urico svojega prostega časa. Franko- lovčani pa pričakujejo, da bodo pri prihodnjih predstavah lahko sedeli na klopeh, ki bodo bolj pristojale prosvet- ni dvorani kot dosedanje. KRVAVA VESELICA V Olimju so imeli pred kratkim ve- selico. Precej ljudi se je zbralo v go- stilnici ob vinski kapljici. Lepo v mi- ru so pili in plesali. Toda alkohol ima svojo moč, ki tudi skromnim vsako- dnevnim besedam daje čuden, ostrejši pomen. Nihče ne ve, kako in zakaj. Naenkrat je padel kozarec. V hipu so ljudje zbe- zali in litri so frčali križem po gostin- ski sobi. Niso še pretekle tri minute, jezava nevihta je minila. Zdravnik iz Podčetrtka je obvezoval štiri ranjence. Zlender in Sopot pa sta s prebito ar- terijo v senceh in drobci stekla morala poiskati pomoči v celjski bolnišnici. Kaj pa žene, otroci, družine? Nihče si ne želi podobnih krvavih veselic. Finomelianična delavnica Dominik Grobelnik Celje - Tomšičev trg Vam poprari pisalne stroje, ra- čunske stroje, nalivna peresa in Tseh vrst pisarniške stroje. Ko boste obiskali razstavišče v Gaberju, obiščite tudi paviljon Finomehanične delavnice :!>Dominik Grobelnikc Traktorji »Steyer4( so za Savinjska dolino kot nalašč Zadružno trgovsko podjetje »Agro- tehnika« že nekaj let prireja y raznih krajih razstave modemih kmetijskih strojev, da bi jih čim bolj popularizi- rala in po svoji strani pripomogla k boljšemu gospodarstvu in mehaniza- ciji kmetijstva. Letos je izrabila ugod- no priliko in razstavila na Kmetijskem gospodarstvu Lava 257 strojev, ki so primerni za celjsko kmetijsko področje. Največ zanimanja je bilo za traktorje Steyer in Ferguson, goseničarja Wen- der, ki ima 60 konjskih sil, enoosne traktorje, namakalne naprave in za- meglilec. Uslužbenci podjetja so se zelo potrudili in zaslužijo vse priznanje za učinkovito prirejeno razstavo. Razstavljeni stroji so namenjeni pred- vsem za uporabo v Savinjski dolini. Predstavljajo vse, kar modernemu kmetijstvu ne bi smelo manjkati in si ga brez tega sploh ne moremo za- mišljati. Lahko bi rekli — vizija bo- dočnosti v malem. Vse skupaj bi še najlaže primerjali z novosadskim Ve- lesejmom, le da ima ta večji — zvezni pomen, kar se pa namena tiče, ni raz- lik, saj sta oba izraz težnje našega kmetijstva za večjim napredkom in pospešenim razvojem. »Agrotehnika« je dosedaj že naba- vila za Savinjsko dolino 200 traktorjev znamke Steyer, ki so najnovejši pro- izvod tovarne Steyer in ima 18 konj- skih «il. Traktorji so opremljeni z vsemi priključki. Poleg njih je bilo prodanih še 180 prikolic in večje šte- vilo traktorjev znamke Ferguson, V celjskem okraju bi bilo potrebnih okoli 24 kombajnov. Nekaj jih je že v upo- rabi, število pa bo kmalu dopolnjeno in bo to vsekakor ena najpomembnej- ših pridobitev našega kmetijstva po vojni. Kombajne izdeluje po licenci to- varna Zmaj v Zemtmu. Z upravičenjem lahko pričakujemo, da se bodo zadruž- ni odseki in pododseki v Savinjski do- lini, ki sodi med najbolj razvita kme- tijska področja v Jugoslaviji, v krat- kem času oskrbeli z zadostnim številom: modernih strojev, brez katerih si in- tenzivnega kmetijstva ne moremo pred- stavljati in to ne bo moglo v zadostni meri zadostiti potrebam naše skupnosti. Motika in kosa se morata umakniti stroju! Za dosego tega velikega cilja pa ne smemo podcenjevati odločilnega deleža »Agrotehnike«, ki se svoje na- loge dobro zaveda in jo pohvalno opravlja. Letošnja razstava »Agrotehnike« je največja tovrstna prireditev v Slove- niji, Kraj in datum sta posrečeno iz- brana, saj je s tem omogočen ogled strojev množicam obiskovalcev »Celja 1957«, predvsem pa neposrednim polje- delskim proizvajalcem, ki se sicer ne smejo zanašati na relativno visoko raz- vito kmetijstvo v našem okraju, ampak morajo biti ravno zato za vzgled dru- gim v iskanju novih poti. V zvezi s celotno razstavo »Agro- tehnike« je bilo sklenjeno, da se 2. sep- tember proglasi za »Dan Agrotehnike«, kar naj bi bil sinonim za »Dan našega naprednega kmetijstva«. Ob tej priliki bo v prostorih Okrajne zadružne zveze v Celju, Cankarjeva ul. 1, veliko po- svetovanje zastopnikov strokovnjakov in zadružnih organizacij. Posvetovanje se bo začelo ob dru^ji uri popoldne. Kombajni, ki jih po licenci izdeluje tovarna »Zmaj« v Zemunu bodo najbolj prikladni za celjski okraj Najnovejši tip traktorja »Fergusn« SLOVO OD Kranjčeve mame K,-Nastopov Mozirju - vreden velikega jubileja v Mozirju so v nedeljo proslavili zlati jubilej obstoja telovadnega društva. Pre- ko 300 nastopajočih in nad 1000 gledal- cev je na zelenem sejmišču ob Savinji slavilo ta praznik. Nastop je bil vreden velikega jubileja. Dveumi progiram je ibil izredno kvaliteten. Najbolj so ugajale vaje iz gimnaestrade, nastop starejših članov in članic, posebnega priznanja pa go bili deležni izbrani orodni telovadci iz Slovenije z državnim prvakom Cerarjem na čelu. Dopoldne je bil začetek svečanosti s povorko številnih pripadnikov Partizana v pisanih krojih. Vse udeležence je po- zdravil predsednik društva tov, Borisav Blagojevič, ki je obenem orisal zgodovino najstarejšega telovadnega društva v celj- skem okraju. Predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, ki je kumoval novemu par- tizanskemu praporu Mozirja, je v svojem govoru čestital Mozirjanom k lepemu prazniku z željo, da bi se tudi v bodoče zavzemali za enotnost telesne vzgoje, ki je odraz našega hotenja in doslej najpri- mernejša oblika za iboljše uspehe na tem področju. Pred popoldanskim nastopom je spregovoril tudi sekretar OK ZKS tov. Franc Simonič, ki je podčrtal povezanost telesne vzgoje z ostalimi družbenimi pro- blemi, še posebej pa poudaril pomen te- lesne vzgoje pri oblikovanju moralnega lika državljana. Nastopu so prisostvovali tudi najvidnejši predstavniki republiške in okrajne zveze Partizana — tov. Mitja Ribičič, Tomaž Šavnik, Janko Ančik in drugi. Nedeljski praznik in nastop v Mozirju je zbral pripadnike Partizana iz Celja, vse Savinjske in Saležke doline, ki so v zibelki te dejavnosti v celjskem okraju manifestirali velik napredek telesne kul- ture. PRED VELIKIMI ŠPORTNIMI DOGODKI V zaključnih dneh razstave »Celje 1957« bo v našem mestu vrsta kvalitetnih športnih priredi- tev, ki bodo pritegnile vse ljubitelje športa. V dneh od 31. 8. in 1. 9. bo Rovi plavalni bazen v Celju prizorišče kvalitetnega turnirja v vrater- polu, kjer se bodo srečale izbrane slovenske eki- pe in Naprijed iz Zagreba. V istih dneh 31. 8. in 1. 9. bo SSD Beton pri- reditelj letošnjih športnih iger gradbincev Slo- venije. Po prijavah sodeč se bo iger udeležilo nad 300 športnikov iz 22 gradbenih kolektivov ' Slovenije. V dneh 3. in 4. 9. pa bo naše mesto prizorišče III. mladinskih športnih iger »Bratstva in enot- nosti«, na katerih bodo nastopili izbrani športniki iz Zrenjanina, Tuzle in Celja — zopet preko 200 mladih ljudi, ki se bodo pomerili v malem roko- metu, košarki, odbojki, atletiki, namiznem te- nisu in streljanju. Doslej je bila reprezentanca Celja vedno na zadnjem mestu na tem tekmo- vanju — 1. 1954 so bile v generalnem plasmanu pred njo ekipe iz Zrenjanina, Tuzle in Osijeka, 1. 1956 pa Zrenjanin in Tuzla. V teh dveh mestih je šport na izredni višini. V košarki imata obe mesti svoje predstavnike v zvezni ligi (Zre- njanin je celo državni prvak!), v malem roko- metu so prav tako med najboljšimi v državi, iz- redno kvaliteto pa imajo tudi v odbojki. — Kaj pa Celjani? Sigurni zmagovalci bodo v atletiki (mladinci in mladinke) in v streljanju (mladinci), povsod drugje pa se bo treba boriti za č«stne izide. O slabostih v celjskem športnem življenju (Nadaljevanje s 3. strani) lik dela se še do danes naši športni delavci niso poslužili. Pozitivna stran teh tekmovanj pa bi bila tudi v tem, da bi se društva medsebojno zbližala, da bi se pogovorila o skupnem delu, spoznala svoje slabosti in tudi težave. Na ta način in seveda s pravilnim na- stopom društvenih funkcionarjev pa ne bi prišlo več do medsebojnih obra- čunavanj ali izzivanj. Da bi se dru- štva medsebojno zbliževala in pravilno delovala, bi bilo potrebno pri občin- skem odboru Socialistične zveze usta- noviti komisijo, ki bi pozitivno usmer- jala športno politiko pri nas. Pozneje bi mogoče ta komisija lahko prerasla v občinsko ali okrajno športno zvezo, V vseh društvih je čuti jadikovanje zaradi materialnih težav. Mislim, da ni prav, če društva vso svojo neaktivnost, oziroma pomanjkljivo aktivnost pre- valjujejo na materialne težkoče, niso pa pri tem upoštevala, da bi se delo v društvu lahko popravilo, kljub temu, da materialna sredstva res niso zado- voljiva. Marsikatero društvo pozab- lja, da je občinski ljudski odbor v Celju dal vsem društvom denarno po- moč, ki je v skladu z zmogljivostjo občine. Bilo bi še prezgodaj, če bi de- lali načrte za velike gradnje in stadi- one, ker naše zmožnosti zaenkrat to še ne dovoljujejo. Atletika: VIPOTNIK OSTAL T CELJU Andrej Vipotnik, ki je bil v rekordni formi, je po nasvetu zdravnikov ostal doma in se je dober teden dni zdravil v celjski bolnišnici. Odpotovati bi moral v Atene na Balkanske igre, takoj nato pa v Pariz na študentsko prvenstvo. Tako se je odpovedal naslovu balkanskega prvaka, po vsej verjetnosti, pa bi tudi v Parizu lahko presenetil s svojimi rezultati. Vendar zdravje je yec vredno Po mnenju zdravnikov bo morda lahko nastopil še v letošnjem letu — v oktobru ▼ dvoboj« Bal- kan : Skandinavija . . . ŠPORTNI DNEVI OLIMPA Pester je bil športni spored ob otvoritvenih dneh »Celje 1957«! To je bila prava revija celj- skih športnikov v nogometu, odbojki, keglj«nj« in namiznem tenisu. In rezultati? V nogometu so poskrbeli za pre- senečenje pionirji Celja, ki so v finalni tekmi premagali Kiadivarja z 1:0 z golom Reberšak«! Turnir liga enajstoric nas ni zadovoljil. Vsi so pokazali povprečno znanje, ki nas ne more M"®" voljiti pred jesensko prvenstveno sezono. Naj- bolj smo lahko zaskrbljeni nad slabo formo Kla- iivarja, ki nastopa v kvalitetnejši VMC ligi. Si- cer tudi od Celja in Olimpa s trenutnim znanjem Re moremo pričakovati v prvenstvu kvalitetmih uspehov. Ostane nam le še upanje, da so v no- fometn možna »presenečenja« . . . Ekipa Kiadivarja je s turnirja izšla kot zma- govalec. Rezultati: Celje : Olimp 3:2 (2:2. 2:2), Kladivar : Garnizija Celje 3:0 (1:0), Garnizij« Celje : Olimp 1:0 (1:0), Kladivar : Celje 4:2 (3:1). Za oko najlepša je bila pač mladinska tekma med Olimpom in Zagrebom, ki se je končala z smago domačinov z 1:0 (1:0)! v odbojki je bil vrstni red pri moških: Beton, Metka, Partizan Vojnik, Olimp, Grafičar in Gar- nizija Celje, pri ženskah pa Beton, Metka m Olimp. v kegljanju so se na prva tri mesta •vrstiU Olimp, Cinkarna in Bolnic«. V namiznem tenisu je mlado moštvo Olimpa t finalni tekmi s 5:0 odpravilo goste Partizan« iz Slov. Konjic. Rokomet: VISOK PORAZ KLADITARJA v prijateljski tekmi na Glaziji so rokoutetaši Kiadivarja z gosti Rudarja iz Trbovelj doživeli •bčuten poraz — 7:14! Po nogometu in košarki so trboveljski športniki prehiteli Celjane tudi v ro- kometu, kjer so Celjani vrsto let dominirali v Sloveniji. Tako gredo Trboveljčani v vseh šport- nih igrah nevzdržno naprej. Omeniti moramo, da so se rokometaši Rudarja uvrstili v zvezno ligoIII Odbojka: PORAZ BETONA Odbojkarji Betona, ki zastopajo Celje v vzhod- ni odbojkarski ligi, so imeli v nedeljo doma v gostih prvaka te lige — moštvo iz Hoč. Celjski igralci niso bili dorasli gostom in so srečaaje izgubili s 3:0! Kegljanje: PRESENEČENJE NA KEGLJIŠČU BETONA Oslabljena reprezentanca Ljubljane je v ne- deljo doživela na kegljišču Betona neprijetno presenečenje. Ljubljančani so utrpeli občuten poraz od reprezentance Celja, ki so jo sestav- Ijaji le kcgljači Betona. Razlika v podrtih kegljih je bila kar za 241 v korist Celjanov! SMRTNA NESREČA PRI POPRAVLJANJU ELEKTRIČNE NAPELJAVE V Brezovi pri Smartnem v Rožni do- lini je 23 letni Martin Pahole poprav- ljal električno napeljavo v gospodar- skem poslopju. Pri tem je bila navzo- ča tudi njegova žena. Pahole je prišel v stik z električnim tokom, kar je po- vzročilo takojšnjo smrt, dočim je ženo, ki ga je poskušala rešiti, samo oma- milo. Prepeljali so jo v celjsko bol- nišnico, vendar jo je kmalu zopet za- pustila. SLAB IZDELEK ZA POKONCAVANJE MRCESA V kozjanski zadrugi sem kupil sred- stvo za pokončavanje muh z imenom »Muholov«, izdelek »Iskre« Zagreb, po 17 din kc«nad. Pravzaprav bi se moral izdelek imenovati »Muhogoj«. Ko sem doma razvil papirnat trak, so se kmalu pričele muhe po njem lagodno spreha- jati in čim so se naužile nalepljene snovi, so vesele odletele. Ker so se muhe na po- doben način norčevale tudi iz drugih kupcev, bi bilo prav, da bi trgovine po- kvarjeno blago vrnile tovaimi in zahte- vale povračilo kupnine, če so dobavo že plačale. Na zadrugo nisem mogel stresti nevolje, ker so mi pri nakupu vljudno povedali, da za uspeh ne jamčijo. ŠPORTNI SPORED: Sobota, 31. 8. ob 9. uri na Ljudskem kopališču ob Ljubljanski cesti — pričetek waterpolo tur- nirja za »Veliko nagrado Celja«. Nastopajo: Naprijed (Zgb), Ljubljana, Ilirija, Branik (Mb), Rudar (Tr) in Neptun (Ce); ob 15. uri — svečana otvoritev Ljudskega ko- pališča in nadaljevanje vaterpolo turnirja; ob 8. nri na športnih prostorih Betona — šah, odbojka in kegljanje (športne igre gradbincev LRS); ob 1«. uri na Skalni kleti — balinanje; ob 13, uri v dvorani Betona — namizni tenis in streljanje; ob 16, uri na Glaziji — nogomet. Nedelja, 1. 9. ob 9. uri na Ljudskem kopališču — nadaljevanje vaterpolo turnirja za »Veliko nagrado Celja«; ob 8. uri — nadaljevanje tekmovanja gradbin- cev LRS v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, šahu, kegljanju, balinanju in kajaku.. Ponedeljek, 2. 9. ob 19130 pred kinom Union — svečana otvoritev III, mladinskih športnih iger »Bratstva in enotnosti«. Torek, 3, 9. ob 8. uri na stadionu Borisa Kidriča košarka: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE; ob 13,30 na igrišču TVD Partizan Celje-mesto mali rokomet: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE; ob 16, uri na strelišču pri Petričku streljanje: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE; ob 20, uri pred postajo košarka: ZRENJANIN : CELJE, Sreda, 4, 9, ob 8, uri na stadionu Borisa Kidrič« in na igrišču Metke odbojka: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE; ob 16, uri na stadionu Borisa Kidriča atletski troboj: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE; ob 8. uri v telovadnic) I, osnovne šole namizni tenis: ZRENJANIN : TUZLA : CELJE, V vsek i|;rak in panogah nastopajo m*ški in ženske. OBJAVA Na državni glasbeni šoli v Celju bodo naknad- ni sprejemni izpiti za novince 3. septembra ob 10, Prosta mesta so še na oddelkih za solopetje, violino, violončelo, flavto in pozavno. Pravilno izpolnjene prijave je treba oddati v pisarni glasbene šole najkasneje do 31, avgusta. Podrobne informacije daje šolska pisarna. Popravni in prestopni izpiti bodo 3. septembra ob 9, uri. Razdelitev ur bo 5, septembra ob 15. Ravnatelj VPISOVANJE UČENČEV V VAJENSKO SOLO RAZNIH STROK V CELJU Vajenska šola raznih strok na Ljubljanski cesti v Celju sporoča, da bo vpisovanje za učence prvih razredov dne 2. septembra 1957 od 8, do 10, ure. Učenci naj prinesejo s seboj učno po- godbo ter 500 din kot kavcijo za eventualno storjeno škodo. Reden pričetek pouka bo v četrtek, 5. sept. 195? ob 8. uri za vse učence. DVOLETNA VRTNARSKA SOLA V CELJU lahko naknadno sprejme še nekaj učencev ▼ I. razred — šolsko leto 1957-58. Zaradi tega se podaljšuje rok 2a vlaganje pro- šenj do 10, septembra 1957. Interesenti, ki so stari 16 let in so dovršili osemletno šolanje ali 4 razrede gimnazije, naj vložijo na upravo šole lastnoročno napisano proš- njo z naslednjimi prilogami: šolsko spričevalo, rojstni list, zdravstveno spri čevalo, izjavo staršev ali skrbnikov o plačevanju oskrbnine v internatu (mesečno 3000 din), kolek za 30 din in v gotovini 20 din. Kandidati, ki so dovršili samo 6 razredov osnov- ne šole ali 2 razreda gimnazije, naj vložijo proš- njo na Okrajni ljudski odbor Celje — Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo — za spregled nezadostne šolske predizobrazbe. Prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo in kolek za 30 din. Ravnateljstvo DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V CELJU bo priredilo naslednje tečaje: 8-mesečni začetniški stenografski, nčnin« Je 6400 din, 4-mesečni stenografski — debatno pismo, nčnin« 3200 din, 8-mesečni začetniški strojepisni (prednost ima- jo udeleženci stenografskih tečajev), učnin« 7400 din, 6-mesečni začetniški stenografski t Laškem, Pouk bo v Celju 6 ur, v Laškem pa 4 ure te- densko. K vpisu je treba prinesti spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji. Vpisovanje bo od 5. do 14. septembra 1957 od 12. do 13. ure na Ekonomski srednji šoli v Celju in na Osemletki v Laškem od 10. septembra 1957 dalje. Ob vpisu je treba plačati vpisnino 200 din in tretjino učnine, ostalo v mesečnih obrokih po 1000 din. ' Začetek pouka bo 16. septembra 1957. Vaje v stenografiji za člane bodo vsak petek ob 18.30 na II. gimnaziji v Celju. PUTNIK-SLOVENIJA, CELJE poziva vse Kmetijske zadruge, razne kolektive in podjetja, da pravočasno^ naročijo v naši poslo- valnici avtobus za skupinsko potovanje na za- grebški velesejem, ki bo v času od 7, do 23. sep- t^embra 1957. Nadalje obveščamo vse Celjane in okoličane, da prirejamo 15. septembra 1957 1-dnevno poto- vanje v Zagreb z ogledom zagrebškega velesejma — nudi se Vam ugodna prilika, za vsakega pri- javljenca je preskrbljeno mesto v posebnem PUTNlK-ovem vlaku za ceno 470 din. Prijave sprejemamo do zaključnega števila — pridite in prijavite se čimprej! Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic v predprodaji, rezervacij mest za letni oddih pri Putniku v Crlju, kjer si lahko preskrbite tudi Votne liste in vozovnice. Trgovsko podjetje >TKANINA-GALANTERIJAc Celje sprp^rae takoj delavca za galanterijsko skladišče. Reflektanti naj se osebno zglase v upiavai pisarni, Stanetova 1/IV. VAJENCA za špecerijsko stroko sprejme tak*j trgovina Rimski dvore, Celje, Zidanškova L SPREJMEM vajenca. Kučan, krojač. Zidanškova ul. 21, Celje. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuh« sprejme tričlanska družina. Lahko tudi mlaji« upokojenka, za 8 ur dnevno. Ponudbe na uprav« lista. SPREJMEMO trgovsko pomočnico. Trgovina z ži- vili »RlOf, Celje, Prešernova ulica. PRODAM lepo starinsko spalnico in kredenc«. Celje. Mariborska 178. PRODAM gozd (70 arov) v Gorici pri Smartnem v Rožni dolini. Naslov v upravi lista. PRODAM takoj ujivo s stJi\bno parcelo v skup- ni izmeri 24 arov v laškem v neposredni bli- žini toplic. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno malo posestvo s hišico. 20 mi- nut iz Laškega na lepi legi. Cena ViO.OOO di«. Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo z utico. Vprašati: Babno 4, Celje. PRODAM moško športno kolo »PUCH«. Fenne Maks. Ogorevc 11. p. Store. PRODAM ugodno štedilnik z bakrenim kotlom, obložen s porcelanastimi ploščicami. Vprašati: Celie, Dečkova 32. PRODAM zazidljivo parcelo 1580 m» na OstroS- nem pri Celju ob glavni cesti. (Elektrika, vodo- vod pri roki.) Cena ugodna. Prodam tudi vino- grad na gradu. Naslov v upravi lista. PRODAM pianino v odličnem stanju. Naslov ♦ upravi lista. SPREJMEM na hrano in stanovanje nameščenko. Naslov v upravi lista. • ZAMENJAM trosobno komfortno stanovanje ▼ centru Knnra za enakovredno v Celju. Naslov T upravi lista. ZAMENJAM dvosobno.stanovanje v centrn Celj«. za enako v Ljubljani. Po'izvedbe v brivnid »MARKO«. Celie. Stanetova 8. ISCEM prazne sobo v centru ali bližnji okoUd. Cena ni važna. Naslov v upravi lista. MEDICINSKA sestra išče opremljeno sobo t centru. Naslov v upravi lista. ČEDNO enosobno stanovanje v strogem centru m nizko najemnino zamenjam za komfortno dvo- sobno kjerkoli v mestu. Ponudbe na uprav* lista pod šifro >Zelo ugodno«. TEHNIK išče opremljeno ali prazno sobo tudi ■ vso oskrbo. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA išče sobo. Nudi posojilo ali po- moč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Gasilski četi Trnovlje in gasilski četi Celje se najlepše zahvaljujemo za požrtvovalno delo ia gašenje požara. Zahvaljujemo se tudi vsem so- sedom, ki so nam priskočili na pomoč. Družina Bratina POPRAVEK V zahvali za umrlim Berglezom Ferdinandom, v 32. štev. Celjskep tednika, je bila pomotoma izpuščena hči Lojzka z družino. PREKLIC Podpisani Kozovinc Jurij, delavec v Trnovem pri Laškem, izjavim, da ni resnica, kar sem go- voril o tov. Golobu Karlu, majorju JNA v Trno- vem pri Laškem, v zvezi z lovom rib. Obžalujem svojo nepremišljeno obdolžitev in se zahvalim tov. Golobu, da je odstopil od tožbe, Kozovinc Jurij Podpisani SLUGA JURIJ iz Celja, Zavodna 6, s tem obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel o tov. Leskovšek Veri, nameščenki iz Celja. Deč- kova cesta 17. ter se ji zahvaljujem, da odstopi o4 kazenskega pregona zoper mene. Sluga Jurij Nedelja, 1. septembra 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Želeli ste — poslušajtel 12,50 Našim kmetovalcem Ponedeljek, 2. septembra 10,10 »Celje 1957« — posebna oddaj« 10,40 — 14,35 Prenos sporeda RL 14,35 Želeli ste — poslušajtel 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,45 Igrajo tamburaši »Svobodet Celja p. Ferda Piliha Torek, 3, septembra 10,10 »Celje 1957« — posebna oddaj« 10,40 — 14,35 Prenos sporeda RL 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Pariške popevke 17,35 Pred volitvami v ljudske odbore 17,45 Pojo cicibani iz Vitanja p, v, Katarine Nagode Sreda, 4, septembra 10,10 »Celje 1957« — posebna oddaj« 10,40 — 14,35 Prenos sporeda RL 14,35 Želeli ste — poslušajtel 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Franz von Suppe: Pesnik in kmet — uvertura 17,30 Kulturni obzornik: »Ob 70-letnici obstoja esperantistov« 17,45 Plesne melodije igra Celjski plesni orke- ster p, v, Vendija Videča Četrtek, 5, septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Poje Komorni moški zbor p, v, Egona Kuneja 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,45 Na obisku pri varovancih v Domu onemog- lih v Vojniku (reportaža) Petek, 6, septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Od melodije do melodije 17,35 Gospodarska vprašanja: »Iz ankete potro- šnikov« 17,45 Pojo Savinjčani p. v, Marjana Kozmnsa Sobota, 7, septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame ia objave 15,00 — 17,00 Prenos spored« RL 17,00 Domač« kronik«, reklame in objw« 17.20 Z« v««kogar nekaj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (prej »Mestno gledališče«) V CELJU Za delovno leto 1957-58 razpisujemo — tako kol vsako jesen — redni gledališki abonma za stalne obiskovalce naših prireditev. Plačilni pogoji zanj so nespremenjeni, kakor prejšnja leto: 10 % popusta na redne cene vstponic, kakor se prodajajo v večerni blagajni. Abonma je plačljiv tudi v obrokih. Abonenti bodo lahko — na stalnem sedežu — videli v gledališkem letu 1957-58 deset pred- stav izbranih iz okvirnega repertoarja, kot je bil objavljen v zadnji številki CGL, letnik 1956-57. T« okvirni repertoar obsega le-ta dela: Anton Aškerc: STARA PRAVDA, Bralko Kreft: KRANJ- SKI KOMEDIJANTI. Levstik-Kreft: TUGOMER, SLOVENSKA NOVITETA, Durenmatt: ANGEL PRIDE ali ZAKON GOSPODA MISSISSIPIJA, Faulkner: REKVIJEM ZA NUNO, KesseIring: ARZEN IN STARE CISKE, Brandstaetter: MOLK, Nazim Hikmet: IVAN IVANOVIC, Ustinov: RO- MANOV IN JULIJA, Giraudoux: OSEMINTRIDE- SETI AMFITRION ali Anouilh: ORNIFLE ali VALČEK TOREADORJEVv DNEVNIK ANE FRANKOVE, Goldoni: PREBRISANA VDOVA, Platon: SOKRATOVI POSLEDNJI DNEVI, Nušič: LJUDJE (SVET), Čopič: NIKOLETINA BURSAC, Williams: STEKLENA MENAZERIJA, Ben Minoli: PIEROT JE PADEL Z LUNE, Puškin: JEVGENIJ ONJEGIN (koncertno), Davičo: PESEM, Med prvimi — že določenimi deli v jeseni 1957 bodo: Dnevnik Ane Frankove, Romanov in Julij«, Stara pravda, Sokratovi poslednji dnevi, Ce bi gledališko vodstvo našlo še kako izredno primerno ali pripravljeno delo, ga bo naknadno uvrstilo v repertoar, tako da bi novosti lahko pravočasno predstavilo svojemu občinstvu. Poleg doslej že tradicionalnih uvajamo še novo vrsto abonmaja, namreč nedeljski dopoldanski red z uprizoritvami ob nedeljah dopoldne ob 10, uri. Potemtakem so zdaj abonentski redi naslednji: premierski, torek, četrtek, sobota, nedelja (po- poldanski), nedeljski dopoldanski. I, šolski, H. šolski, IH. šolski, IV. šolski. — Dosedanjim abo- nentom se hranijo prejšnji sedeži od 2. IX. do 8. IX., novi abonenti pa se vpisujejo pri gleda- liški blagajni od 9. IX. do 15, IX, Blagajna spre- jema stare in nove abonente v naštetih dneh od 16, do 18, ure, PRIJAVE IN REZERVACIJE ZA ABONMA SPREJEMA TUDI POSLOVALNICA CELJSKEGA »PUTNIKA«, nedeljski dopoldanski in torkov abonma pa se pri »PUTNIKU« ne samo rezervira, temveč tudi vplačuje. Za ta dva reda sprejema gledališka blagajna samo rezervacije. Uprava SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V CELJU KINO UNION, CELJE Od 29, 8, do 1, 9,: »CAJ ZA DVA«, ameriški barvni film Od 9, do 5, 9,: »KO BI VSI FANTJE SVETA«, francoski film Od 6, do 10, 9.: »SKOZI PEKEL«, angleški film KINO METROPOL, CELJE Od 29, do 31, 8,: »HCI POLKA«, it«Iij«nski film Od 1. do 4, 9.: »IZSILJEVANJE«, francoski film Od 5, do 8. 9.: »BEL AMI«, francoski film LETNI KINO CFLJt Od 29. do 31. 8,: »BLAGO«, poljski film Od 1. do 6. »TROBENTE OPOLDNE«. ameriik! b«rvni film 04 ?. d» 10, 9,: »ZONGLER«. ameriški tUm RAZPIS Občinski ljudski »dbor Žalec razpisuje n« podI«|^ 44, člena nredbe o trgovaRja ter trgovskih podjetjih in trgovinah izročitev trgovine • pavšalnim obračunom »Sadje in zelenjava« v Žalcu v vodstvo delavcem trgovine. Hkrati razpisuje tudi mesto poclovodje v tej trgcviai. PoBudbe oziroma prošnje za mesto poslovodje je poslati Občinskemu IjndskemR odbora Žalec do 15. septeaibra 1957. Komisija za imenovanje direktorjev pri OBCLO Celje RAZPISUJE MESTO POSLOVODJE OBRTNE DELAVNICE >ŠIVALNICA« Celje, Razlagova ulica 8 Pogoj: obrtni mojster iz stroke krojaštva ženskih oblek z vsaj 10-letno prakso v stroki Ponudbe z opisen dosedanjih zaposlitev, kvalifikacije in potrdi- lom o nekaznovanju pošljite do 15. 9. 1957 na Tajništvo Občin- skega ljudskega odbora Celje. Upravni odbor Savinjske tovarne Opeke, Žalec RAZPISUJE MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: dovršena ekonomska srednja šola in 5-letna praksa v stroki ind. gradb. materiala. Ponudbe sprejemamo do 7. 9. 1957. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Sindikalna podružnica Inštituta ea hmeljarstvo v Žalcu in osn, organizacija ZKS naznanjata, da je tragično preminul naš član IVAN BRIC kmetijski tehnik Vzornega člana in dobrega tovarUfai botno ohranili v trajnem spominu! Pogreb pdcojnega tovariša bo r soboto, 3. avgusta 1957 ob 3 popoldne v Smartnem otb Dreti. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CEUE, liTOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA «4-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CEUU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV N« ▼RACAMO ~ TISK CELJSKA TISKARNA T CEUU Naši znanstveniki v mednarodnem geoKzičnem letu Znanstveniki vsega sveta so začeli s prvim julijem z združenimi močmi raziskovati nedosegljive tajnosti vse- mirja in našega planeta. Ta največji podvig znanosti, h kateremu so se pri- družili tudi naši znanstveniki, bo nudil #loveštvu ogromne rezultate, ki bodo Takole izgleda telemetrska antena, ki spremlja projektil v času poskusnega letenja. pomenili izreden doprinos nadaljnje- mu razvoju znanosti. V skrbno organi- ziranih akcijah za vsestransko prouče- vanje Zemlje in njene atmosfere je vključenih okoli deset tisoč znanstve- mih delavcev in strokovnjakov iz 62 držav. Pri nas je mednarodno geofi- zično leto pod pokroviteljstvom pred- sednika republike Josipa Broza Tita. V geofizičnem letu bodo jugoslovan- ski znanstveniki opravili zelo važne Maloge. Naši znanstveniki bodo usme- rili svojo dejavnost preko deset delov- mih grup. To so grupe za metereolo- fiijo, za geomagnetizem, za polarno in BOČno svetlobo, za svetovne dneve, za jonisfero, za sončno aktivnost, za zem- ljepisne dolžine in širine, za oceano- grafijo, seizmologi jo in za zemeljsko f&žo. V ta namen že gradijo pri Beogradu najsodobnejše observatorije za prouče- vanje jonisfere. To je prva takšna in- stitucija v naši deželi in na Balkanu. S pomočjo tega observatorija bodo strokovnjaki za jonisfero dobili dra- gocene podatke, na podlagi katerih bo- do določali najugodnejše valovne dol- žine za radio zvezo v katerem koli kra- ju zemeljske oble. Od tega bodo imele zlasti veliko korist naše radijske po- sta j-e. Strokovnjakom bo omogočeno dajati obvestila že nekaj mesecev na- prej o tem, na katerih valovnih dol- žinah in v katerem času dneva je treba •mitirati program, da bi se le-ta naj- bolj čul, n. pr. celo v Avstraliji ali kjerkoli na svetu. Za potrebe naših radio zvez bodo dobivali podatke tudi • najugodnejših valovnih dolžinah za krajše razdalje. Nedaleč od Beograda gradijo tudi geomagnetski observatorij, katerega ena od nalog bo, da bo izmeril geo- ■tagnetski premer Jugoslavije. Doblje- ne podatke bodo koristili za izdelavo geomagnetskih kart, ki jih največ upo- rabljajo pomorščaki ter hidrometereo- k>ške postaje v cilju določanja čam dolgoročnejših prognoz. Te karte bodo koristno uporabljali tudi v geofizičnih in geoloških zavodih ter ustanovah, ki raziskujejo rudna bogastva. Od geo- Kiagnetskega observatorija bodo imele zlasti korist radijske postaje, ker bodo pravočasno obveščene o takozvanih magnetnih viharjih, ki večkrat motijo radijske oddaje. Pri tem pomembnem delu bodo ugotovili tudi, kakšna rudna bogastva so še skrita pod zemljo na jugoslovanskem področju. Zanimiv dogodek v mednarodnem geofizičnem letu bo tudi proučevanje domačih raket, ki jih bodo spuščali v atmosfero. Naša dežela ima že izkušnje T raketni tehniki. Uporabili bodo dve vrsti raket. Ena bo avtomatsko pošilja- la na Zemljo »poročila« o spremembah T atmosferi, katere bodo zaznamovali najpreciznejši instrumenti. Druga vrsta raket pa bo poleg instrumentov oprem- ljena tudi s padali. Od nje bodo dobili podatke šele takrat, ko bo padla zo- pet na Zemljo. S pomočjo raket bodo znanstveniki d>lrali podatke o raznih atmosferskih prilikah, o sončnem izžarevanju in va- lovanju naelektrenih delcev, o brzini retrov itd. Ta akcija bo zelo važna za izpopolnjevanje samih raket ter za izdelavo teledirigiranih projektilov, ki bodo leteli v velike višine. V programu dela naših znanstvenikov spada tudi proučevauije polarne svetlobe, sistema- tično snemanje oblakov, oceanografska proučevanja itd. Med tem ko bodo naši znanstveniki opravili ta in druga raziskovanja, bo- do znanstveniki drugih dežel skušali prodreti čim globlje v tajne najvišjih slojev atmosfere in neraziskanih ogrom- nih predelov okoli Južnega tečaja, ki je sedaj zbirališče znanstvenikov mno- gih evropskih, ameriških in drugih de- žel. V najbolj mrzlih področjih sveta bodo raziskovali pojave v atmosferi. V mednarodnem geofizičnem letu bo- do znanstveniki odkrivali tajnosti po- tresov in oceanov. V ta namen bodo ustanovili preko dvajset novih postaj za registracijo potresov. Oceanografi iz 27 dežel bodo v tem letu izpluli na oceane in morja na 70 ladjah, ki bodo v te svrhe posebno opremljene. Prouče- vali bodo predvsem zaloge hrane v oceanih. V mednarodnem geofizičnem letu bodo znanstveniki poslali v vsemirje umetne satelite ali leteče krožnike, ki so bili še pred desetimi leti predmet domišljije mnogih pisateljev. Sateliti bodo leteli s fantastično brzino 28.000 kilometrov na uro in bodo obkrožili Zemljo v 80 minutah. Leteli bodo v višini 300 do 2400 km ter bodo oprem- ljeni s posebnimi radijskimi naprava- mi, katerih emisije bodo sprejemali v znanstvenih laboratorijih in tako od- krivali pojave, ki se dogajajo v naj- višjih slojih atmosfere. Zaradi velike hitrosti in majhnega obsega (premer bo meril okoli 50 cm), ne bo mogoče spremljati kroženja umetnega satelita Ta dvonadstropni projektil, ki ga vidimo na sliki, služi za to, da bi preizkusili me- tode za razdvajanje raket na velikih vi- šinah. Tako izstreljena raketa je pri ne- davnih poskusih v ZDA dosegla brzino 5.600 km na uro. Znanstveniki menijo, da bo prva raketa zgorela in odpadla na višini 55,6 km. Druga raketa bo odnesla projektil na vi- šino 224 km, od koder bo odvrgla tretjo raketo s 9,5 kg težkim satelitom v višino 420 km. Raketa bo dala nato satelitu no- vo hitrost, da bo dosegel brzino 30.800 kilometrov na uro, nakar bo še ta raketa odpadla in pustila satelit, da bo krožil okoli zemlje. z golim očesom. Toda z navodilom astronoma in s pomočjo daljnogleda bodo sateliti vidljivi v jutranjih in ve- černih urah, seveda pri najbolj ugod- nih vremenskih prilikah. Petar Stojanovič KORAČNICA POTROŠNIKOV Potrošniki smo mi in naša sila močnejša je od vseh armad sveta, po vseh deželah nas je brez števila, to vsaka nam statistika prizna. Ljudje smo, ki ustvarjamo dobrine, za delo pa prejemamo denar, ki žal iz rok prekmalu nam izgine, ko da nam ga odpiha zloben čar. Mi trošimo denar za vse potrebe: za stanovanje, ki nam streho dd, in za tekstil, da nas preveč ne zebe, in za telesa hrano in duha. Na nas nastavljene so mnoge mreže, da naš denar bi vanje se ujel, in kadar so mošnjički nam brez teže, zelo podobni smo krdelu rev. Dobičke drugim delamo in viške, a kdaj in kdaj dosežemo kredit, tedaj smehljajo pohane se piske z življenja mize tudi nam v profit. Potrošniki smo mi in pod koraki odmeva nam široka zemlja vsa. Bodimo složni, budni v uri vsaki! Naprej, potrošniki! Svet je naš! Hurd! Celje ali celje? (Po Prešernovem Zabavljivem sonetu) AV prav se piše Celje ali celje? se šola staročrkarjev srdita prepira s šolo novega kopita, ki staro spoštovani nima želje. Po pameti se naj ta reč izpelje: A/c' s cejem bo demokracija sita in bo od njega tudi kaj profita, naj NOVI šoli zmaga bo v veselje! A šolarčke bo treba poučiti, če njih učiteljem še morebiti se v celju mali c bo zdel napaka posebno zdaj, ko celje nam razstavlja, pri tem pa veliki C zapravlja: Ni več napaka, če je moda taka! Filmi z v^zhoda: Več človečnosti In ljubezni... Pred desetimi leti sem gledal sovjetski film. Bil je tak, da sem zlahka pozabil njegov naslov. Spominjam pa se strašno neprepričljivega prizora. ON, bil je inže- nir, se sprehaja ob NJEJ po parku obli- tem s srebrno mesečnino in ji šepeta na uho besedo o — Stalinu ... Taki filmi so »ipripomogli«, da so naši gledalci, sicer z enostransko krivionost- jo«, ustvarili .posplošeno mnenje o sov- jetskih filmih in to na škodo dobrim filmskim mojstrovinam (Eizenštajn in drugi režiserji). Po dolgih letih gledamo spet sovjetske Prizor iz sovjetskega filma »Enainštirideseti«, ki so ga po vsem svetu toplo spre- jeli, ne samo zaradi zanimive vsebine, temveč tudi zaradi estetskih novosti, kakršnih prejšnje čase nismo videli v sovjetskih filmih filme, ki nam od dela do dela jemljejo nevšečen priokus. Sovjeti so tudi v film- ski umetnosti pokazali večjo sproščenost, ki preveva njihovo politiko, gospodar- sko in splošnodružbeno življenje. V kla- siki prednjačijo. Njihov »Othello« je za- prl sapo zapadnim producentom in v Cannesu so jim morali odriniti nekaj prvih nagrad. Tudi satira (na primer Novoletni ples) nas je presenetila. Nji- hovi domovinski filmi so veliko manj patetični, .bolj človeški, prepričljiveši (Nesmrtni gamizon). Vedno več film- skih zgodb obravnava tudi ljubezen, ki je bila nekdaj popolnama v senci edino veljavne ljubezni — do Stalina. V kratkem bomo na primer videli Mm,, ki so ga lani posneli v študijih »Mosfil- ma« in v puščavah Turkestana. Zgodba napoveduje presenetljivo snov. Rdeče- armejka je zaljubljena v belogardista. Pomaga mu, zdravi ga, dela načrte.. - Na koncu ga sicer ubije. Toda zakaj? Morda zato, ker jo hoče zapustiti ali pa zaradi tega, ker se spet vrača k sovraž- niku? Eno in drugo je razumljivjo. Eno z drugim še bolj. Vsekakor je videti, da človekovo pri- vatno življenje le ni več tako nevažno, da tudi pri njih poljub ni vulgarna reč. i Skratka več človeka, njegovih vsakda- I njih dogodkov, veselih, žalostnih, ponos- nih in klavrni. Pravilo o nalogah sov- ' jetske (bolje stalinske) umetnosti, da re- alizem bodi kot Mičurinovo jabolko (ne ^ kot je, temveč kot naj bi bilo), kar je ; veljalo dolga leta kot zakon, izgublja t svojo veljavo. ^ Tudi v drugih vzhodnih ateljejih so ^ odprli okna bolj svežemu vetru. Seveda še vedno po satelitsko posnemajo. Ce gre t za satiro, je za drobec manj lx)deča od ■ ruske, ostrejša nikoli. Na Češkem pa so na primer šli tako daleč, da so filmar- jem, pa tudi drugim umetnikom naročili, naj vnašajo v svoja dela več srca, več ljubezni, več družinskega življenja. Tam so baje osupnili, ko jim je statistika po- molila pod nos podatke, da je vedno manj Cehov, ki bi se navduševali za za- konsko zvezo med obema sjpoloma. Torej prijetnejše sape tudi na vziiod- nih filmskih platnih. Prijetnejše zanje in tudi za nas. Količkaj razgledanemu člo- veku ne more priti na pamet, da bi po- dvomili v moč umetniške ustvarjalnosti naroda, ki je dal Puškina, Tolstoja, Caj- ^ kovskega, Gorkega, Eizenštajna, Hači- turijana, v ustvarjalno moč naroda, ka- terega »Bolšoj teater« sredi protikomu- nistično naščuvanega New Yorka prisili gledalce k nevidenim ovacijam in prizna- njem. fiimsiU iaeamUet DVIGNI ZAVESO Glasba in plesi — prijetni. Ostalo je privesek, brez katerega bi tudi šlo. KAZIMIR je prijetna osvežitev, posebno še za tiste, ki so se »najedli« amerikeinskega humorja. Brez Femandela bi film se- veda precej zgubil. MAŠČEVALCI Hudo »znanstven« film, ki se konča precej neznanstveno, s srečnim koncem vendar. Ta je prišel nekam pozno. Film pa je dosegel svoj namen: pokazal je, kako se je treba boriti, da premagaš samega sebe in si obenem premagan. Kako to gre? Vprašajte raje Fair- banksa mlajšega. SVENGALI Zanimiv poskus, grozljive in skriv- nostne oči, Hildegard Knef, vabljive pariške noči in — happy end. Kdor je hotel videti kaj več, naj počaka teden ali dva. Zelja se mu bo morda izpol- nila, POT V HOLLYWOOD Zaradi presenetljivih zapletov in za- ključkov malce neobičajen revijski film, ki ga gre večina gledat pač samo zaradi Dorris Day in tako je prav. „AERO" CELJE Tovarna »AERO« v Celju je v letošnjem letu razširila asorti- ment svoje proizvodnje. Poleg aikvarelnih, tempera in oljnih barv, proizvaja karbon papir, matrice za razmnoževanje, novi p« so tudi prozorni lepilni trakovi in še vrsta drugih proizvodov. MATERINSKO MLEKO V PRAHU Ze v početku tega stoletja so raz- lične države delale poizkuse za konser- viranje materinskega mleka. Metoda prekuhavanja, ki jo je leta 1944 osvo- jila Nizozemska, ni bila povsem za- dovoljiva. Na ta način konservirano mleko se je sicer dolgo ohranilo ne- pokvarjeno, vendar je s prekuhava- njem precej izgubilo na svoji kvaliteti. Zato so Nizozemci nedavno osvojili dru- go metodo konserviranja materinskega mleka, ki je mnogo boljša od prve. Mleko segrejejo do 63 stopinj in ga pri tej temperaturi držijo pol ure. Po tej pasterizaciji odstranijo iz mleka vodo in dobijo materinsko mleko v prahu, ki ga imenujejo hidrofilno mleko, ker se zelo hitro topi v vodi. Mleko v prahu pakirajo v posebnih dozah, toda ga izdajajo samo na zdrav- niški recept. 36. AVGUSTA — Stev. 33 ^^^ STRAN NOV NAPEV S CVETOCIH POU Veličasten vtis z razstave ((metijstva v Celju v času prireditev »Celje 1957« je državno kmetijsko posestvo »Lava« pri Celju postalo središče pozornosti vse naše okrajne javnosti, zlasti še zadružnikov in kmetovalcev sploh. Tale posnetek z zraka prikazuje razstavišče, kjer si obi- skovalci lahko ogledajo napredek vseh panog kmetijstva, se razveselijo in pridobijo mnogo koristnih vtisov. Gospodarske dejavnosti celjskega okraja si brez kmetijstva ne moremo predstavljati, kot si družbenopolitič- nega življenja brez zadružnega gibanja ne bi mogli misliti. Ce dodamo še na- ključje, da je prireditev »Celje 1957« soupadla v leto naših največjih napo- rov za dvig kmetijske proizvodnje in utrditve kmetijskega zadružništva ter če v obzir vzamemo nič manj važno dejstvo, da je bilo za letošnji kmetij- ski republiški festival planirano Celje, potem res ni nič čudnega, da je kme- tijski del razstave »Celje 1957« dopri- nesel k celotni prireditvi levji delež. RAZSTAVA KMETIJSTVA V SVOJEM PRIRODNEM OKOLJU Na kmetijskem državnem posestvu Lava, ki je brez dvoma naj modeme je urejeno posestvo v celjski občini, je kmetijska razstava našla svoj najpri- mernejši ambient. Nekaj korakov iz središča mesta in vendar se obiskova- lec nakljub razstaviščnemu aranžmaju počuti »na kmetih«. Toda to je nove vrste »kmečka idila«. Je pravzaprav slika bodočnosti, čeprav so marsikje v okraju taki prizori že sedanjost. Se- veda vsa ta pestrost, ki se je nudila te dni na Lavi, ni zrcalo posameznih posestev in zadrug, pač pa odraz ce- lotne kmetijske dejavnosti v okraju. Kmetijski razstavljalci so tokrat ubrali drugo pot in to najbolj posrečeno. Na razstavi res ne vidite paviljonov posa- meznih zadrug v katerih bi lahko vi- deli za koliko milimetrov je pšenični klas te zadruge daljši od onega iz dru- ge, kako izgleda pasemska molznica iz zadruge, ki se lahko pohvali z nekaj litri mleka več kot druga. Tega namena ne boste zasledili nikjer. Vodilno geslo razstave je čisto drugačno. Na Lavi je razstava, Stavba onstran potoka je interesantna novost. Odprt hlev za mlado živino. S treh strani zaprt, z ene odprt (tudi pozimi). 2ivina je zdrava in odpornejša... KI UCl IN VZPODBUJA PROIZVAJALCA Najbrž nisem preveč »mimo vsekal«. Ko gledaš nekatere proizvode, ko se prepustiš »govorici« grafikonov, prika- Tu se ustavljajo zlasti gospodinje. Takle vrt je tudi pozornosti vreden. Ni je, ki bi si kaj takega ne želela videti doma za hišo ... zov itd., dostikrat niti ne zveš od kod so pripeljali sadje, žito, živinče itd. Pač pa zveš koliko je pšenica obrodila na hektar, kakšna sredstva so bila vlo- žena, kako so škropili sadno drevje ... Sicer pa ... Pojdimo na Lavo: Nek kmet, takih sicer ni bilo malo,- je obžaloval, da si je za kmetijsko raz- stavo »rezerviral« samo nekaj ur. Saj tu je toliko lepih in koristnih reči, ki kmeta lahko bolj temeljito podučijo in navdušijo kot cela vrsta zimskih pre- davanj. Tu je vse na dosegu oči, roke in konkretne presoje. Pojdimo torej za kmetom (recimo, da je po naravi nekoliko neverni Tomaž) in sprostimo naš pogled, sluh ter misel: Onkraj potoka... Stroji. Presneto. Moral bi biti strojni inženir, in to kme- tijske stroke, da bi jih lahko vse lepo spoznal, jim dal ime in določil njih namen. Tsi orje, oni koplje, vrta luk- nje, ta spet ogreba, vlači, čisti, namaka, pospravlja pridelke, kosi, žanje, »zme- tava« v kozolec, škropi, seje, sadi, mla- ti, čisti itd. itd. In kako hitro ter te- meljito. Ce bi imel vse te stroje en sam kmet... Kaj bi z njimi? Toda vsa vas, cela zadruga. To je nekaj drugega. Ferguson, Steyer in še in še. Nekoliko preveliki so za nekatere. Toda tam je traktor, pravzaprav traktorčič s ka- terim bi kosil okoli vsakega drevesa. Eh, ta tehnika. Sedeš, poženeš stroj in nič »čoo« ter »haj k sebi«. Kdo bi si pred leti upal reči, da je napreden ti- sti kmet, ki ima v hlevu samo krave in nič volov? Pred hlevom gnojišče ... Vse iz be- tona, niti kapljica gnojnice ne gre v izgubo. In kakšen gnoj? (Pri nas doma pa se bohoti okoli grmovje, ki bore malo skriva nesnago in nič ne koristi, razen bezga seveda). In ker je blizu hlev. Notri! Hm, krave so prepasali z rdečimi pa- sovi. Toda številke na tablicah. No- bene ni, ki bi ne dala več kot tri tone mleka letno. Toda vse so enake. Ve- liko jih je, ki imajo »očeta« v celjski umetni osemenjevednici. Bo le držalo, da so nekatere pasme veliko boljše... In tele svinje. Slona še nisem videl, toda ko vidim tegale merjasca, se spom- nim nanj. In vse te živali imajo imena, letnice rojstva, ime »staršev«. Rodov- nik seveda. Pri nas se goveje »hčerke« parijo z »očeti in brati«. Degenera- cija... Tu so kokoši. Samo nekaj vrst. Ne zmešane. Moja stara ima najmanj de- set sort več. Vsaka je drugačna. In tale zajec. Zares je orjak, saj ni manjši od našega Sultana. Konje tudi imajo. Ne- kam klavrni so. Morda čutijo v železnih »šimelnih« tam zunaj preveliko kon- kurenco ... O, če bi naš oče še živeli! Tile če- belnjaki bi jih razveselili. Oni so se zadnji razumeli v čebele pri hiši. Fant se sicer nekaj vpikuje. Najbrž ima prav, Lepo delo je in denarce vrže ... Tole bo menda tisti kombajn, ki ža- nje, mlati, čisti, veže slamo v bale, žito v vreče in »likof«. Pri nas je za ta opravek kar celo poslopje. »Gepl«, mlatilnica, vetrovnjača, rešeta, pa ža- njice, vezači, mlatiči... Teden dni ža- njemo, teden dni mlatimo, popijemo sod sadjevca, pojemo pol prašiča in pol ducata kur, tale pa v dobrem dnevu vse. Pa je takšen, da bi ga zlahka vtaknil pod kozolec z vozovi vred. Ko sem bil mlad, smo pa še na »cepce«, Brrrr... Naš Tomaž se je ustavljal, godel sam pri sebi, tipal, ogledoval, računal na prste, kimal, se čudil, nazadnje pa ob- stal pred »hišico« Zadružne hranilnice in posojilnice ter si na tihem mislil, da bo drugo leto »kmečki banki« najbrž zmanjkalo denarja, če so vsi kmečki obiskovalci dobili take skomine, kot jih je on. »VALIŠCE« ZADRUŽNE ZAVESTI Težko je v kratkih vrsticah opisati vse podrobnosti, ki pa je vsaka zase važen člen naprednega kmetovanja v našem času. Menda ni bilo kmečkega obiskovalca, ki bi nekaj novega ne videl, pa če je še tako razgledan. Kme- tijstvo je postalo enakovredno indu- striji. Vedno boljše, vedno več in vedno nove stvari. Cez pet let bomo morda spet presenečeni. Kdo ve ... Toda kmet, ki je obiskal razstavo si ni napasel samo oči. Ni samo ugotovil, da jemlje star način kmetovanja slo- vo. Prisluhnil je novemu napevu, ki se razlega čez cvetoče poljane in zo- reča polja. Ni samo ugotovil, da je pri njem doma še veliko' nazadnjaškega kar mu jemlje čas, moči in denar. Na- šel je tudi pot, da se iz takega stanja izmota. V domači zadrugi morda res ni vse najboljše. Tu pa je videl tisto, kar je najboljše. Videl je tudi, da sam nikoli ne bi mogel vsega tega, kar ga je tu naravnost očaralo, pridobiti. Ce bi uporabljal vse te stroje, vsa ta sred- stva sam, bi sicer trenutno gotovo dve tretjini manj delal, toda drugo leto — propadel. Kar ne zmore sam, to zmo- rejo vsi v vasi, če ne v eni, več vasi skupaj. Ker pa je tako »pregruntal«, da je za celo zadrugo en kombajn do- volj, da je troje traktorjev celo pre- več, da je sadje bolje negovati in mu pomagati, ne pa čakati kaj bo samo od sebe zrastlo, je zadel tudi vrednost zadružne organizacije. Kmetijski akti- vist je bil morda neroden, čvekljiva tercijalka pa preveč zgovorna s kotli in stvar se tu in tam ni zganila. Zdaj pa je videl, otipal, pregruntal in pre- računal. Take svinje, kot je tam v hle- vu, ne more narediti nobeden propa- gandni stroj. Nekje so jo vzredili... Takšen je naš kmečki človek. Vsaj večina. Včasih cela kopica besed ne zaleže, ko vidi, ne dvomi več. In ravno zato, ker je naše kmetijsko zadružno gibanje izbralo to pot, da z vzorom, »sili« kmečko prebivalstvo k boljšemu kosu kruha, je uspelo. Razstava v Ce- lju ne kaže samo, kako naj bi bilo. Tu so rezultati, ki pričajo, kako ponekod je. Tu so podatki, da lahko hektar nji- ve vrže čez 40 stotov pšenice, da ple- menska krava da tudi po 35 hektolitrov mleka, da svinje z več sto kilogrami niso bele vrane, da jablana lahko vsako leto rodi, da dobre kokoši »nosijo jajca tudi na trg«, da je dober in sodoben čebelnjak premoženje, da stroj nado- mesti kopico ljudi in tako naprej ... NAMEN JE BIL DOSEŽEN Besede mikajo, vzgledi vlečejo. Glas o tej prireditvi se naglo širi' Brez dvo- ma bo kaj malo naših delovnih ljudi, zlasti pa naših kmetov in zadružnikov, ki bi si kmetijske razstave v Celju ne ogledali. Ce si je niso doslej, si j« bodo v naslednjih dneh ... Hmeljska proizvodnja je na razstavišču močno zastopana. S takim miniaturnim prikazom so predstavili hmeljarji sušenje v hmeljski sušilnici... Kmetijsko razstavo si je pozorno in de podrobnosti ogledal tudi član Izvršnega sveta FLRJ tov. Franc Leskošek-Luka. Naš reporter ga je ujel ravno pred pavi- ljonom Zadružne hranilnice in posojil- nice, ki v razdružništvu pomeni važne osnovo za napredek kmetijstva. Le-ti so prišli na sijajno idejo, da so svojo propa- gando natisnili na »denar«. Vsak je lahko ' dobil petstotaka, skoraj novega. Ko je tov. Leskošek darežljivo ponudil denar svojemu spremljevalcu, se je le-temu najprej obraz razlezel v zadovoljni smeh, potem pa... Saj vidite... Vsak vleče svojega... Tale prašičji drobiž se ni dal motiti od trum obiskovalcev razstave pri svojem obroku. »Matere dojilje« naš reporter ni mogel ujeti na plo- ščo. Je bila preogromna... sprehod po razstavišču v Gaberju Razstavišče v Gaberju je vsekakor vredno največje pozornosti. Prireditve >'Celje 1957« so tudi v tem industrij- skem in delavskem koncu našega me- sta pustile prijetne sledove. Gaberje je bilo v pogledu komunalnih prireditev enkrat deležno nekoliko večje skrbi. Mariborska cesta je urejena, kot je bilo pred leti središče Celja. Pred razstaviščno stavbo, bodočim upravnim prostorom Tovarne emajli- rane posode je nastal park, kakršnega Celje še nima, morda tudi malokatero drugo mesto pri nas. Razveseljivo pa je najbolj to, da je razstavišče industrije in obrti (seveda tudi drugih panog kot trgovine itd.) opravičilo namen razstavljanja. Veči- noma vsi paviljoni, predvsem industrij- ski, so bili bogati z novimi proizvodi naše domače industrije. Predvsem so to proizvodi za široko potrošnjo (To- varna emajlirane in druge), mnogo iz- delkov je namenjenih kmetijstvu, ki je sredi svoje investicijske izgradnje in kar pomeni, da je industrija pridobila na posluhu za potrebe našega gospodar- stva in prebivalstva. Na tej strani objavljamo (po želji podjetij) nekaj prizorov s tega razsta- višča, dober del pa smo priobčili na prvih osmih straneh. Vsekakor je ta gospodarski del celj- ske razstave presenetil marsikoga, pa če tudi mu gospodarska moč našega okraja ni ravno neznana stvar. Tovar- ne niso razstavljale vseh proizvodov in vendar je bil obseg razstave tolikšen, da presega običajni okvir okrajnih raz- stav, ki smo jih vajeni. In vendar na razstavišču skoraj ni bilo zaslediti pa- viljona, katerega lastnik ne bi bilo podjetje, ki dela in ustvarja v mejah celjskega okraja. Vrsta novih proizvodov Tovarne emajlirane posode na razstavi ,,Ce!je 1957" Med celjskimi kolektivi je kolektiv Tovarne emajlirane posode letos verjetno dosegel največje uspehe pri osvajanju novih proizvodov za široko potrošnjo, s čimer so brez dvoma dali vodilnemu načelu le- tošnje celjske gospodarske razstave važen doprinos. Na izredno razsežnem razstavnem paviljonu je bila doslej poznana proizvodnja te tovarne v odločni manjšini. Sicer so pa tudi ti, tako imenovani standardni proizvodi bili po svoje novi, vsaj po oblikah in dekorativni opremi. Poleg emajlirane in pocinkane posode razstavljajo celo vrsto naj- različnejših proizvodov za široko potrošnjo. Posebno pozornost prite- gujejo izdelki novejšega časa. To so znani ekonomski lonci, dalje ko- palne kadi, kotli, dalje razni izdelki za kmetijstvo, kot pasterizatorji itd. Novost so vsekakor kožice, v katerih je skoraj nemogoče prižgati jed, saj se mast po drobnih vdolbinicah enakomerno porazdeli po po- ^di. Poleg radiatorjev, avtomobilskih delov, kopalnih kadi in podobnih izdelkov pa so »raztreščili bombo« s proizvodnjo posode iz nerjave- čega jekla. Kot že ime novega proizvoda pove, ta posoda ne rjavi, je odporna proti ognju, se ne kruši, ostane vedno svetla kot polirano srebro. Ta posoda je neuničljiva in lahko služi večim rodovom, ne samo enemu. Izdelki Tovarne emajlirane posode z zaščitnim znakom (dva leva) je zagotovilo zadovoljstva vsakega kupca. Obiščite naš razstavni pa- viljon na razstavišču industrije in obrti v okviru razstave »Celje 1957«! ,,Konus'' Slovenske Konjice je tovarna usnjenih izdelkov, ki ima najbolj izpopolnjeno proizvodnjo. Poleg usnja vseh vrst in kvalitet proizvaja tudi usnjeno galanterijo, dalje razne usnjene izdelke za industrijo in končno je tovarna popol- noma osvojila proizvodnjo umetnega usnja. Vse te izdelke naše tekoče proizvodnje razstavljamo tudi v last- nem paviljonu na razstavišču industrije in obrtništva v Gaberju. Mlinsko podjetje Celje Vas vabi, da si na razstavišču v Gaberju ogledate paviljon naših mlevskih izdelkov. Paviljon se nahaja v kletnih prostorih razstaviščne zgradbe. Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočamo! Trgovsko Ulje »VOLNulelju vam je za jesen pripravilo gvoji bogato založeni trgo- vini. Nudi vam vse vrste ^ ^a obleke, moške, ženske kostume, plašče in blago za vd f^ oble^®* V oddelku perila boste \l fLp^o spodnje perilo, srajce vseh kvalitet, modnih vzorcev ''lažo bogato založen oddelek ženskega svilenega, P perila- nogavic in vseh vrst oblačilne galanterije. " ^ Jesen je pred vrati. Hlad,, imi še bolj. Že sedaj se pre- skrbite s toplimi oblačili za \o posteljnino kot volenimi odejami, prešitimi odejami, p^^ 'P j^e in pernice, s platnom in flanelo za rjuhe itd. ® Jesen je tudi deževna in vi ^ki plašči vas bodo varovali. Tople ovratne rute vas varujj^liadom. V trgovini »Volna« boste dobili vse, kar potfebuj/g dom. Vse to po konkurenč- nih cenah, v najnovejših modj^n vzorcih. V oddelku »Baby« dobite vso potrebno opremo otroke do 10 let. Poslužite se tudi potrošniškega kredita. | Cenjene stranke vljudno j. si ogledajo naš paviljon na razstavi v Gaberju, istočasno L^o na ogled v našo trgovino v Prešernovi ulici. Kadar kupujete blago za -jilo in drugo osebno opremo, kadar opremljate svoj dom, i, jno »VOLNO « CELJE ' ŽELEzi ŠTORE TELEFON 214^1 ŠTORE 1 indiZičnica« iz Ljubljane. Ta je stalna, večja, na- menjena za spravilo iz večjih gozdov, kjer so lesne gmote velike, medtem ko je druga prenosna. V pičlih osmih urah jo iz enega kraja prenesete na drugega in jo ponovno montirate. Ime- nuje se jZwergkuli«. In si zasluži ime palček. Majhna je, toda priročna za spravila iz nedostopnih grap, kamor ni mogoče priti niti s konji, kaj šele z avtomobili. Na razstavišču je seveda tudi drugo gozdarsko orodje od mo- tornih žag, motornih škropilnic proti gozdnim škodljivcem itd. UPORABNOST LESA JE VSESTRANSKA... Zelo posrečen je tisti del gozdarske razstave, kjer na zelo poljuden način prikazujejo uporabno vrednost lesa. Na debla naših najvažnejših dreves- nih sort so pritrdili tablice, ki prika- zujejo za kaj vse se naš les uporablja. Nadalje so prikazali uporabo lesa v gozdu. Celo drevo so razdelili po nje- govi namenski vrednosti. Koliko ga gre za hlodovino, koliko za furnir, za ce- lulozo in končno za drva. VSESTRANSKI PRIKAZ V POKRITEM PAVILJONU... V pokritem delu razstavišča so na- nizali vse panoge gozdarske dejavno- sti v okraju. Tu so razstavljena se- mena posameznih drevesnih sort, na- dalje grafikoni, ki pričajo o razvoju gozdnega gospodarjenja itd. Pozornost pritegujejo slike in grafikoni, ki pri- kazujejo razvoj gozdnih investicij, predvsem gradnje gozdnih cest, kot so ceste Mozirje—šmihel, >Partizanska cestac na Dobrovlje, razne druge gozd- ne ceste in poti v Zgornji Savinjski dolini ter na Kozjanskem. V tem oddelku je tudi poučni pro- l)agandni material o raznih škodljiv- cih, ki napadajo gozdno drevje, na- dalje je razstavljeno gozdarsko orodje in drobna mehanizacija ter končno za- ščitna sredstva za gozdne delavce, od raznih oblačil naprej. RAZNI GOZDNI ŠKODLJIVCI — ČLOVEK TUDI To je po svoje z^elo zanimiv kos raz- stave. Iz gozdov so semkaj prinesli pri- merke, ki pravzaprav ne spadajo v gozd niti kam drugam. Tu so debla, ki so jih uničili razni gozdni škodljivci kot lubadarji, razne parazitske rast- line, nadalje čudne izrastline na deb- lih, ki jih je napadel rak, ter končno drevesa, ki jih je uničil človek, bodisi s povzročitvijo požara, z nepravilnim srnolarjenjem, ter končno, kar nikakor ni smelo izostati, škoda na drevju, ki jo povzročajo strupeni industrijski plini. DREVESNICA S SENCO PO ŽELJI... Gozdarske organizacije v okraju Ce- lje imajo celo vrsto drevesnic, s kate- rimi oskrbujejo posamezne predele s jjrvovrstnimi sadikami, kajti pameten gospodar posadi novo drevo preden podre doraslega. Na razstavišču na Lavi so uredili majhno drevesnico, ki pa ima novost. Drevesnice ponavadi niso sredi gozda. Mlade gozdne rastline pa niso odporne proti prehudemu soncu, saj rastejo, če so naravno vzklile, v senci krošenj ve- likih dreves. Da pa bi enake pogoje ustvarili tudi rastlinam v drevesnici, so izdelali nekake senčnike iz lat, ki nudijo mladim dreveščkom v primeru potrebe prijetno senco. Gozdni posestnik in zadružnik bosta pri gozdarskem razstavišču našla od- govor na vsako vprašanje, ki se jima je vsiljevalo pri delu v gozdu in ob skrbi, kako bi gozd čim bolj pametno izkoristil, ga očuval in izboljšal. Go- zdarska razstava je vsekakor močan prispevek pri vzgojni nalogi prireditve »Celje 1957«. Istočasno pa nudi ta raz- stava zgovoren dokaz o nujnosti zdru- ževanja gozdnih posestnikov v okviru gozdarskih poslovnih zvez ter prepri- Pogled v notranjost pokritega paviljona. Na velikem lesenem pladnju v ob- liki drevesnega lista so razstavili semena in plodove posameznih dreves. Da se ne boste začudili, ko Vam bodo povedali, da tudi pri nas raste cedra in da vam ni treba iti v Libanon na Bližnji vzhod, če jo hočete videti. (Tam je namreč nacionalno drevo, ki je vtkano celo v njihovo zastavo.) Tale novost je veliko vredna, čeprav enostavna. Iz lat sestavljena lesa in s pregibnim tečajem pritrjena na količke na vsaki strani gredice, še zatič iz navadnega žeblja, ki leso utrdi v poševni legi, in vsa umetnost je pri kraju. Malo denarja, toda velika korist... Zanimiva drevesa, kajne? Na žalost to ni neke vrste igra narave, če obsodimo bolezen kot nenaravno. Vsa ta debla so bolna. Ena zaradi raka, na primer ta bukev z debelo bulo, druga uničena od požara, tretja so pri smoljarjenju nepravilno obrezana, ene je uničil plin, druge spet lubadarji. Skratka, po- vsod, pa tudi v gozdu, tu celo še bolj, se je treba boriti proti pojavom, ki uničujejo bogastvo lesa... Skoraj ni izdelka, kjer bi les ne bil potreben. Tablice ob teh hlodih imajo naslikane sličice, ki kažejo kam vse gre les posamezne vrste. Od tovarne pohištva, preko papirnic, delavnic do- mače obrti, kemične industrije itd. Precej dolga je uporabna vrsta lesa. Ce ste si na razstavi vse zapomnili, po- tem vam ne bo tako težko razmisliti, kaj se splača v gozdu posebej gojiti itd. čuje. da gozdna gospodarstva oprav- ljajo ne samo važno gospodarsko vlo- go v pogledu črpanja naših gozdnih površin, temveč da s svojim zgledom navajajo gozdne posestnike k umnej- šemu gospodarstvu v gozdovih. Nika- kor pa ne smemo prezreti važne vloge gozdne uprave, katere skrb je usmer- jena edinole k napredku našega gozd- nega premoženja. Številne gozdne in- vesticije, ki jih izvaja v sodelovanju z gozdnimi gospodarstvi, z gozdarskimi poslovnimi zvezami, z zadrugami in končno tudi s posamezniki, so zgovo- ren dokaz, da se sredstva, ki jih zbi- rajo v gozdnem skladu, ponovno vra- čajo v gozdarstvo, kjer se s pametni- mi investicijami bogato obrestujejo. Skratka ta razstava živo priča, da je našemu gozdnemu bogastvu potreben pameten, preudaren in zaveden gospo- dar .. , Organizatorji gozdarske razstave: Gozdna uprava Celje Gozdno gospodarstvo Celje Gozdno gospodarstvo Nazarje Gozdarsko poslovna zveza Celje Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza Mozirje Ne samo za gozdne posestnike, za gozdne delavce in strokovnjake, za vsakega obiskovalca razstav v okviru prireditev »Celje 1957«, je bil gozdarski del raz- stave privlačen in zanimiv. Na gornjem posnetku iz zračne perspektive smo s tanko črto označili prostor, ki ga je zasedla gozdarska razstava ob razsta- višču svoje po sorodnosti najbližje panoge kmetijstva na Lavi pri Celju.