118. številka. Ljubljana, v četrtek 25. maja. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »■većer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za A vb tr o-o ge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 ki*. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa Be po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežolo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kv., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — DredniStvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu št. 12. U p r a v n i 9 t v 1i naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. želne vlade kranjske svojo politika kazal v tem, da se bode na jedni strani približeval radikalno-kleri-kalni stranki, na drugi pa obrabljeni naši neruski stranki. Vsul* vladni zastopnik mora imeti svojo politiko, in da si je izbral barou Hein tako politiko, mi mu tega ne Štejemo v zlo. Želeti je le, da bi do3egla dobre končne avoje uspehe! Glavni namen baron Heinove politike pa ima biti ta, da se uniči narodno-napredna stranka, o kateri grof T,mil ■ meni, da šteje v svoji sredi grozovite panslaviste in Ruse, kakor jih ne nahajaš nikjer drugod v Avstriji! Kdor kaj taeega o narodno-napredni stranki govoriči, ta ne govori resnice, ali kakor vse kaže, gospod baron Hein vestno veruje v omenjene Ruse in panslaviBte. Se ve* v tem oziru so mnogo zakrivili naši prijatelji pod talarjem, ki so proti narodno-napredni stranki vse mogoče in nemogoče lagali, kjer se je prilika k temu ponudila t Da bi gospod baron Hein nekoliko medice podal radikalno-klerikalni Btranki, prepovedal je ples v noči od pustnega torka na pepelnično sredo. To Be do sedaj še ni nikdar zgodilo in tudi v tem slučaju je dotični vkrep deželne vlade ministerstvo zopet odstranilo ali naj se odstrani kar se hoče, blagi vtisi pa le ostanejo na tistem mestu, kjer so se vtisniti hoteli. Na drugo stran pa je gospod baron Hein, ko je njega in njegovo preblago gospo deputacija Ljubljanskega „Sokola" slov.-boo povabila k svoji vsakoletni veselici, odklonil to slovesno povabilo, in sicer v obliki, ki velja povsod za žaljivo! Stvar je bila malenkostna, a hotela je napraviti neprijetne vtise tam, kjer jih je ravno napraviti nameravala. Na drugi strani se pa tudi kranjski Nemci niso smeli nikakor pritoževati! Odkar je prišel v deželo gospod baron Hein, spremenila bo je pisava tukajšnjega uradnega lista tako zelo, da je to moral opaziti vsakdo, kdor ni bil slep. Nemška društva dobila so stalno in dolgo rubriko v uradnem listu in le-ta liet je vselej na dolgo in Široko poročal, kar je sklepal nemški „Schulvereiu" v Ljubljani, naj si bode moška podružnica, naj bi bode ženska podružnica tegu dru- štva. Posebno smešno čitala so se seženj dolga poročila o ženski podružnici, kjer se je pripovedovalo, kako je ta ali ona nemška kuhalnica poročala, kako naj se ponemčijo slovenski otroci na korist veleslavni materi Germaniji. Še celo nemško društvo „Slitini ark", ki je pravi vampir na slovenskem telesu, dobilo jo zmiraj svoj prostor, če so se kje sešli kaki „SUdmarkovci" ter ugibali o tem, kako bi se dal zatreti slovenski živelj v starodavni Kranjski kro-novini. Temu nasproti pa so narodua društva navadno se prezirala v predalih uradnega lista ali pa so se morala zadovoljiti s štirimi ali petimi vrsticami, v katerih ni bilo ničesar posebnega povedano. To vbb pišemo brez posebnega komentarja, ali resuica je kar pišemo. V tem oziru govori jasno naš uradni list, v kolikor se ga je tiskalo v tisti dobi, ko je v kronovini predsedoval gospod baron Hein. Tudi nočemo trditi, da bi vladni list tako pisati ue smel, iu da bi se bil s tem kršil kak zakon. Mi le kon-štatujemo fakt, in druzega ničesar ! Star Nemec nam je že pred štirimi meseci pripovedoval, da ima baron Hein Ljubljanski uradni list za slovensko-8trankarsko glasilo, „fUr einslojeniHCbes Parteiorgan", in da bode kmalo odstranil dosedanjega urednika, kar bo je zadnje Čase menda že zgodilo. Mi o vsem tem pišemo brez jeze in strahu, ali tega nam nikdo v zlo šteti ne more, če vse te okolščine smatramo za zelo oimptomatične in nad vso mero pomenljive. Mi tudi ne trdimo, da bi baron Hein ne imel pravice vse to storiti, - kar je storil, daairavno smo prepričani, da bi politika, koja namerja duhove pomiriti, morda kaj druzega zahtevala ! Prepumonljive so tudi zadnje volitve v zdravniško zbornico. Nemci so bili pri teh volitvah zviti, kakor bo zviti otroci luči. DotiČuega zakona beseda grč pač na to, da ima volilno pravico vsak, ki je opravičen zdravniško prakso izvrševati. Kdor se je tej praksi izrecno odpovedal, zgubil je volilno pravico. Duh zakoua pa je gotovo tudi ta, da zgubi volilno pravico vsakdo, kdor sploh ni v stanu, da Po deželnem zboru. n Gospod baron Hein v deželnem zboru! Radovednost bila je velika in splošno se je Ugibalo, kako bode omenjeni gospod dvorni svetnik zastopal vlado v deželnem zboru. Govorilo in pisalo se je mnogo in znamenit član združene nemške levice, poslanec Fournier, je pri volilnem shodn javno in očitno izpovedal, da je novi voditelj deželne vlade kranjoke prava in pravcata koncesija združeni nemški levici v državnem zboru! PoBlanec dr. Tavčar je omenjal to zadevo v deželnem zboru, a gospod baron Heiu postal je silno nervozen, dasi je omenjeni poslanec izrecno pristavil, da dotični govorici in pisavi ne veruje in da torej, če se logično sklepa, ne veruje tudi tistemu, kar je poslanec Fournier svojim volilcem zagotavljali. Novi voditelj deželne vlado postopal je do Bedaj previdno iu če je časih z bičem se prikazal sredi politične administracije, odobravali nmo to vsi brez ozira na narodnost in brez ozira na ostrino političnega pre-pričauja, ki je pri jedni osebi skrhano, pri drugi pa zopet nabrušeno. Prijatelji naši pa so nam pripovedovali, da je nasproti gospodu baronu Heiau, v kolikor se tiče naše narodnosti, treba silno previdno postopati. O vsem tem pišemo le, da je bilo vse to, kar se tukaj omeuja, samo govorica in da za to govorico nikakor ne prevzamemo tistega jamstva, vsled katerega bi padli državnemu pravdništvu v pest. Bodite previdni, oznanovali so nam naši prijatelji, da ne bodete konačno zasačeni, kakor riba, ki se je ujela na vabo ostro brušenega trnikal To opominjanje izrečeno je bilo, kakor v«e razmere kažejo, na pravem mestu! Zatorej hočemo tukaj prej kot posežemo v razprave deželnega zbora, navesti nekoliko fakt, koje naj Slovenci po Kranjskem precej visoko na svojo steno obesijo, da jim nikdar ne zginejo iz pogleda! Osebe, ki so intimne tako z grofom Taaffejem kakor z baronom Heinom, pripovedovale so nam, da bode provizorični voditelj do- LISTEK. V Albanskih gorah. (Dalje.) Monte Cavo so imenovali Rimljani BMons Al-banus* in ua njem je stalo imenitno svetišče Jupitra Statiarja. Tu je bilo središče in zavezuo svetišče albanskih mest. Njegovi ostanki se skoro ue vidijo več. Na njegovem mestu je dal pozidati kardinal York, zadnji iz stuartske rodovine, cerkev in samostan penitencijarjev, katere je pa pregnal sedanji lastnik pred dvema letoma. Sedaj je v poslopji mala krčma s prenočišči in vrhu strehe meteorologičao opazovališče. Za poslopje Be razprostira obširen vrt, ki je ograjen z rezanim kamenjem iz starih razvalin. NajmilejŠe pa se zde severnemu gostu stare ljube znanke, zelene bukve, katere rastejo ravno na temenu Monte Gava, kakor sredi kake puščave. Jedoa izmej njib je posebno obsežna in košata ter zelo stara, kakor pripovedujejo ljudje. Njenu deblo je pri tleh seveda v več panog razcepljeno in Spekulativni ljudje so nanesli okoli nje veliko grobljo kamenja v podobi mize in klopij. To srečanje s sta rimi znankami sredi tujega sveta me je zelo milo dirnulo, zlasti ker rastejo one primeroma v isti nadmorski višini z mojo rojstno hišo. Bukve so ravno poganjale žametasto listje in od daleč se je slišalo tudi dobroznano klicanje spomladne ptice kukavice. Bilo je ravno sv. Jurja dan, začetek spomladi pri Slovencih, ko sv. Jurij ua zelenem konji prijaše. Kavno pod Monte Ctivom je stala baje stara Al balon g a, katero je utemeljil Enejev sin Ascaoij. V njej je postavil prestolnico Latincev in tu so vladali njegovi potomci baje še skozi Štiri stoletja pred utemeljenjem Rima. Pa že tretji rimski kralj, TuIIub Hostiliu8, je razdejal Albo in preselil prebivalce na grič Coelius blizu Palatina. Sedaj ni videti nikakih ostankov več od te latinske prestolnice. Le nad samostanom „Conveuto di Palazzolo" ob vzhodni strani Albanskega jezera videti je stopnici podoben rob obronka, ki je baje služil mestu za obrambo. Po prostoru soditi mesto ni bilo posebno veliko in ni imelo ugodne lege, ker je obronek prestrm. Izvestno je stala najstarejša naselbiua na Monte Cavo samem in spodnii del mesta je nastal, kakor pri Praenestah ali pri Rncca di Papa. Z Monte Cava vodi precej težavna in strma steza mimo ravnokar omenjenih razvalin navzdol v vas Nemi, ki je tudi prilepljena na strm obronek kotline, na čije duu stoji Nemško jezero. Ime je baje dobilo po boginji logov „Nemus". Pravijo, da se ostanki njenega svetišča pod vasjo še sedaj vidijo. Razun srednjeveškega grada ta vas nima nobene posebnosti. Pač pa je iz uje najlepši razgled na 200 m uižje ležeče jezerce, ki je blizu 10O m globoko. V starem veku so je imenovali bojda „Di-janino zrcalo". Jezerska voda spreminja iu preliva vse barve, kakor solnce nanj sije in kakor veter po njem valove zažene. Od teranozelene do višnjeve in kakor vrtnica rudeče barve nahajaš vso graduacijo. Po strmi stezi se pride mej grmovjem doli k jezeru samem in ob njegovem obrežji jo prav prijetno šetati se, ali razgled nanj je le s ceste doli zares kraBeu. Tudi na morje se vidi, po jkaterem pa le jadrnice plavajo Ob prašni ceBti se opazijo čudno zvite plasti ter mej njimi ostanki pepela in lavine žlindre. Na nasprotni (jugozahodni) straui Nemškega jezera stoji maio mesto Gen za no. Ravno na robu nad jezersko kotlino se vzdiga vila Cesarini, iz katere je tudi lep razgled na tiho jezerce. Iz Gen-zana vodi velikansk nov most v štirih oddelkih čez ravno toliko dolinic proti trgu Arriecia. Ta most so dali papeži sezidati, da so olajšali promet mej Rimom in Napeljem, a najbolj se je zanj trudil bogat meščan geucanski, Kamilo Jacobini. Glavni del mosta je 304 m dolg 59 5 m visok in 9 m širok. Sestavljen je iz treh vijaduktov jeden vrh druzega, n. pr. kakor pri Đorovuici, a zidati so ga začeli 1. 1846 in dovršili 1. 1853. Posebno lepo se ga vidi z Monte Cava. — Ariecia je dobila bajy svoje ime od latinske besede „arxM, ki se je baje nahajala nad sedanjim trgom. Koncem trga, ravno pred vijaduktom, sto;i lepa vila Chigi (v palači tega imena v Rimu htauuje avstrijski veleposlanik pri Kvirinalu) z lepim, po uaravi posnetim parkom. (Konec prih.) bi prakso izvrševal. Če hoče slepec izvrševati zdravniško prakso, mora vsakdo pripozoati, da je to absolutno nemogoče. Kdor leži hrom v svoji poBtelji, ta ne more biti zdravnik in gotovo je, da bi bil zakonodajalec dotičnike izrecno izključil, če bi se bilo pri sklepu zakona oplob mislilo, da bode hotel voliti človek, ki je slep ali hrom v postelji ležeč. Tukaj dvojba ni mogoča. Ali naši Nemci v Ljubljani staknili so vender dva taka zdravnika in sicer nekega slepca g. S ar k a in nekega hromega g. Schontater ju pustili voliti, dam jima magistrat dotične legitimacije ni hotel izročiti. Visoka deželna vlada bila je v prvem hipu osupnena, ker je vender le nemogoče, da bi bolniki bolnike ozdravljali ter je dotično volitev ustavila, češ, da naj najprej magistrat preišče, ali sta omenjena volilca v istini taka, da nista zmožna zdravniške prakse zvrševati. Še prej, kot je magistrat svoje poročilo napravil, pa je deželna vlada znova izrekla, da sta dotična glaBa veljavna in dr. Fritz Keesbacber se je izrazil, da v tem oziru ne vzprejme nikacega rekurza. In srečkali so za glasove. Kak bode kouec vsemu temu, tega ne vemo, gotovo pa vemo, da nam je z našega slovenskega narodnega stališča silno previdno postopati nasproti baron Heiu-ovi vladni sistemi. Gotovo je dalje, da nas k temu sili tudi postopanje provizornega voditelja kraujske vlade v deželnem zboru. Ali o tem hočemo prihodnjič pisati. Politični razgled. ftotrau e dežele. V Ljubljani, 25. maja. L>eli'yacijl. Kakor znano, se snideta danes delegaciji, da rešijo vkupm državni proračun. Ves slovenski narod zastupa letos v tej korporaciji pusi. Pfeifer. Ker unanje razmerje naše države ni komplikovano, nadejajo se vladni krogi, da ne bo večjih razprav. Temu pa m tako. Mladočeški poslanci se bodo tudi letos izrekli zoper unanje naše pulitike smer, zoper germauizovauje v vojski in kritikovali po vreduosti in zaslužnosti upravo Bosne in Hercegovine. Tudi vprašanje, ali smejo biti reservni častniki člani dijaških društev, pride v razgovor. Predsednikom avstrijsko delegacije voljen bo najbrž knez Windiscb-griitz. — V ogerski delegaciji uteguo nastati večja debata pri razpravi o vojnem proračunu, ker bo grof Appouvi zopet zahteval, da se ustanovi posebna ogerska vojska. Češke novice. Češki namestnik grof Thun se mudi sedaj na Dunaji, gotovo da more vlada dogovorno ž njim skleuiti, kaj bi bilo storiti glede' čeških razmer. — Časopisi se še vedno in obširno bavijo z novo situ-vacijo na Češkem, a celo nasprotniki mladočeške taktike priznavajo, da zoper prouzročitelje deželno-zborskega škandala ni kazenskopravuim potem ničesar doseči. — Zanimiva je karakteristika češke situvacije, katero prinaša „Vaterland", zlasti konec dotičnega dopisa. Glasilo čeških fevdalcev pravi, da ima sedaj vlada povsem proste roke in da je situvacija taka, da mora vlada varovati svojo avtoriteto tembolj, ker tudi pri največji parlamentarni svobodi treba neke avtoritete, ki zna varovati legalno večiuo pred teroristično manjšino. — To ni drugega kakor klic po drž. pravdniku. — Vseučiliščuiki so priredili velikansko demonstracijo zoper rektorja ieške univerze v Pragi, ker je v deželnem zboru postopal tako kakor Nemci in veleposestniki. Doijodkl v MadJarak l. Uredništvo Dunajskega vojaškega lista „LUe Reichswehrtf obelodanilo je obsežno brošuro, v kateri se j>opisu|e, kako ie general Ilentzi 1. 1849. junaško branil trdnjavo Budo zoper madjarske ustaše in kako bestijabčno je ]>rebivalstvo ravnalo, ko so hrabri vojaki podlegli. Brošura uzbuja v madjarskih krogih silno senzacijo, ker se sodi, da je bila nalašč sedaj izdana. Culo vojno ministerstvo spravljajo Madjari v zve/.o h to brošuro in zahtevajo, naj vojni minister izjavi, da ui v nikaki zvezi z imenovanim listom. Veliki župan Poiuoiki grof Jožef Zieby se je odjiovedal in stopil ua čelo konservativni stranki v uiagnatHki zbornici. Tudi dva kneza Esterbazv se mislita odpovedati državni službi iu govori ho celo o neki agitaciji, ki meri ua to, da bi vsi ena menili aristokrati popustili službe. TI a c <,« si jj «fl 9"M •» v e v Italijanska kriza. MinisterHki predsednik Giolitti ostane najbrž na svojem mestu, dasi ue rad in le na izrecno željo kralja Umberta ter z ueprijetno zavestjo, da more dobo svojega nadalnjega vladanja samo še ua prstih Šteti. Pravosodni miuister Benacci odstopi definitivno in morda se mu pridruži tudi finančni minister. Giolitti Be pogaja s senatorjema Enalo in Gagliar-dom, da bi vstopila v njegovo ministerstvo, misleč, da bo po njijinem posiedovanju pridobil senat za svojo penzijsko predlogo. Ta nadeja Giolittijeva je nekoliko optimistična, ker imata imenovana senatorja le bore malo upliva. Poslanski zbornici namerava Giolitti žrtvovati predlogo, da si sme država iz depozitoih blagajmc izposoditi 38 milijonov frankov za dobo šestih let, a navzlic temu ni verojeti, da Bi bo ohranil večino ia mogel ostati na krmilu. Itome-riile. Binkoštno nedeljo priredili so angleški liberalci velikansk meeting v Hvdeparku v Londonu. Zbralo se je nad 50.000 osob z zastavami in godbami. Zborovaici so jednoglasno vzprejeli resolucijo, a katero se poživlja narod angleški, naj podpira Glad-stoneovo prizadevanje, doseči porazumljenje mej Anglijo in Irsko in se z zadoščenjem pozdravlja konflikt, kateri nastane mej narodom in dednimi zakonodajalci, ako bi opozicija tudi v gospodski zbornici tirala obstrukcijo. — To je bila velikanska manifestacija zoper konservativno agitacijo. — Lord Salis-bury se mudi sedaj v BelfaBtu, da agitira zoper home rule. Ves svet je radoveden, ali bo Salisburv javno nastopil in kakor pred njim Balfour hujskal zoper bome-rule in poživljal irske protestante na upor. Dopisi. Iz Gorenje Mu v tujske doline, 23. maja. [Izv. dop.] (Nova ekspozitura dra. Mahniča.) Pristašem Mahničevim postaja Kranjsko in Primorsko Že pretesno, zato pa napenjajo vse svoje neizcrpljive sile, da zanesejo ta, k zveličanju slovenskega ljudstva neobhodno potrebni ravs in kavs tudi semkaj v zeleno Štajersko. V ta namen postavili so pri uas posebne poBtaje, iz katerih bodo izpuščali svete svoje pušice po liberalcih in brezvercih. V najnovejšem času dobila je tudi naša dolina tako postajo in prvi top počil je dne 30. aprila t. I. po naši dolini. Pa strelivo bilo je tako slabo, da strel prav nikakega vspeha ni imel. Sprva se ta novi kanonir bojevite Mahničeve armade zaganja v volilce v okrajni zastop ter slavo poje vsem zavednim in neodvisnim volilcem. Kar se tiče zavednosti, mu povemo, da smo se Že davno poprej zavedali, preden nas je on prišel učit in delat zdražbo. Kar se pa tiče neodvisnosti, pa rečemo, da smo vsi volilci lastniki svoje zemlje ter živimo od svojega zaslužka in uživamo kruh, katerega si sami pridelamo; ne vemo pa, ali zamore g. dopisnik vse to sam o sebi trditi. Novoizvoljenemu g. načelniku pa se ta dopisan hinavsko uailjuje, podavajoč mu tako nekako navodilo in nauke, kojih bi se naj v prihodnjem svojem poslovanji držal Mi pa sodimo, da spoštovani gospod načelnik takih nepoklicanih usiljencev ne bode poslušal, temveč da bode jednako skrbel za blagor in srečo celega okraja, vseh davkoplačevalcev ter bode ravno tako svojo lepo in častno nalogo najbolje izvrševal in se tudi najbolj vrednega pokazal ska-zanega mu zaupanja. — Gospod dopisnik tudi daleč presega tiste, ki slišijo, kako raste trava, kajti on sliši in vidi tudi to, kar se ni zgodilo in ni govorilo Tudi s preroškim duhom in prav orjaškim umom je Mabnič svojega vojnika opasal. V proroškem svojem duhu že zre vlak, kako aopiha skozi Gornjigrad. Bog daj, da bi ž njim takoj prvikrat odsopihal! Njegova moč je tudi tolika, da kar cele grajščine prestavlja iz jedne Župnije v drugo. Velikansko, da neodpustljivo hudobijo je učinil nadučitelj na Rečici, ker je baje Bprožil pogubno misel, da bi se tamkaj osnovala prepotrebna Čitalnica. Zato dopiBnik kar piha po njem in ko bi mogel, gotovo bi ga najraje živega sežgal. O blaženi časi plamtečib gromad, Škoda da vas ui več, koliko razkošja in slasti bi ta sveta četa s svojim podglavarjem vred na svetu še užila. O kakih diktatorjih dosibmal naša dolina prav ničesar ni vedela, kakor ae nam pa dozdeva, hoče dopisnik biti naš prihodnji diktator in v tej dozdevni svoji neomejeni oblasti že daje ukaze županom iu drugim ljudem; kot novopečen diktator bi nam že rad zapovedoval, katere časopise bi smeli, katerih bi ne smeli uaročiti in brati. Pa kakor se mi prav nič za to ne brigamo, katere časopise bere on, tako mislimo, da naj tudi njega ne brigu, katere beremo drugi, ker si jih naručujemo za svoje in ue za njegove denarje. Toliko svobode nam bode ta diktator menda vender le privoščil, da si bodemo smeli za svoj denar kupiti tiste oaBopise, kateri nam najbolj ugajajo. Mi nimamo prav nič proti temu, ako njemu ugajata iu zadostujeta od njega imenovana dva časopisa; prava predrznost je toraj, da boče on nam v tem oziru kaj ukazovati. R^čičani pa se menda za klevetanje tega novega diktatorja ne bodo mnogo menili ter bodo prej ali slej osnovali potrebno in koristno bralno društvo. — Pa tudi dovtipen bi rad bil naš dopisunček, kar najbolj priča .temen* zaključek njegovega tako duhovitega dopisa. Ubogi av. Janez, ako vidiš, kaj počno s teboj, tedaj se gotovo z zaničljivim pomilovanjem oziraš po njih; z druge strani pa te mora obiti sveta jeza nad to neuveto četo in toliko njeno predrznostjo. Res nezaslišana predrznost je, da se sveta oseba apostola, ki je pisal tolike skrivnosti, vtika v te prazne, ničvredne, deloma neresnične, bujskajoče čenče in kvante. Mi pa sodimo, da delajo tako, ker te ali ne poznajo, ali pa, ker so se svetim svojim naukom izneverili! Gospodi pri .Slovencu* pa na tej izborni, tako spretni, učeni in resnicoljubni časnikarski moči iz srca častitamo. Izvestno še dobi odlično mesto v čaBtni družbi ligaše v. Goren j esa v i n js k i Bspiritus asper". Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku I. 1593. „Kranjska dežela in nje narod sta si v tem jednaka, da ne znata svojih dobrih lastnostij in neovržnih prednostij razkazovati." Marsikaj se je v novejšem času zgodilo, da se popravi to očitanje grofa Antona Auersperga, ter da se seznanijo domačini in tujci s prirodno lepoto nade ožje domovine in nje zgodovino. A veliko bo še dela, predno se vname v omikancih in v priprostom ljudstvu tista prava in gorka ljubezen do domačije, iz katere jedine more vzkliti zavest nerazdružnosti in uspešno skupno delovanje. Prelepa prilika za pospeševanje te svrhe se nam ravno letos ponuja; kajti bliža se nam tristoletnica najslavnejšega dnć v kranjski zgodovini : zmage nad Turki pri Sisku, 2 2. d n e j u n i j a 159 3. Dvesto let skoraj je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril in skrunil in na tisoči in tisoči čvrstih sinov in hčera odgnal v grozno sužnost. S pripasanim mečem je obdeloval kmet svoje polje; vsak grič, vsako pokopališče se je iz-premenilo v tabor, in samo sloga, ki je vodila kmeta, meščana in graščaka v boj, neomahljivo zaupanje v božjo pomoč in v svojo moč, sveta gorečnost za krščansko vero in za rojstveni dom, ki je vse navduševala, je ohranila naš narod, da je v nejednakom boji trdno obstal na braniku krščanstva, da nikdar ni obupal in se nikdar udal. Nazadnje je vendarle prišel dan plačila. Sredi junija 1593. 1. so naznanjale plamteče grmade z gora, da zopet grozi nevarnost. Bosenski Hasan-paša je bil s 30.000 mož pridrl pred Sisek, da bi najprej v oblast dobil to trdnjavo, potem pa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost je bila velika; kajti — kakor pravi narodna pesem — Tur'k če vzel nam Sisek bode, Nam narobe vse, vse pojde. Mest' Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežel turška drajna. Zato so se brž začela zbirati hrvaška, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pohiti obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bo peščica 4000 mož proti toliki sili nevernikov! In res začetkoma v vojnem svetu večina ni bila za to, da bi Turke prijeli. Toda na Andreja Turjačana pogumni vzklik, „naj ne gledajo na število, ampak naj Boga prosijo za zmago", odlomili so se za boj. Drugi dan, 22. junija, na dan sv. Ahacija 15(.)3, je Hasan-paša z 18.000 svojih najboljših vojakov prekoračil Kolpo in v prvem pritisku zagnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda bitve in vse dežele je visela na niti. Zdaj pa poseže zopet Turjačan vmes. S kratkimi navdušenimi besedami razvname svojim vojakom srce, da z bojnim krikom rKristus in sv. Ahacij!" kakor vihar planejo na sovražniku. Kakor snopje so na desno in na levo padali Turki pod meči kranjskih oklopnikov; v ođprto gaz pa so za njimi pritisnile druge čete. Tudi Hrvatje so se zopet uredili in so znova šli na Turke; po kratkem boji je neverna vojska pogum zgubila, ter se je v divji beg spustila proti Kolpi. Toda drug Kranjec, Štefan grof Blagaj je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod krščanskim mečem ali pa potonila v Kolpi. Samo 3000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih prinčev je prišlo v tej bitvi ob življenje. Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih; še večja pa je bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma pobili, kar se že davno, davno ni bilo več zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Rudolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Turjačanu zlato častno verigo ovratnico; sveti oče papež Klemen VIII. pa mu je pisal svoje-ročno pismo, v katerem je Andreju, Bk i je bil v vojnem svetu z besedo, v boji samem pa s pestjo naj prvi," svoje občudovanje in zahvalo izrekel in ga Bogu priporočil. Drugemu poveljniku kranjskih konjikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo splete! neveuljiv zmagovalčev venec. Od tega dne je imela naša dežela mir pred Turki. Naša dolžnost je pač, da se letos na sv. Aha-cija dan spomnimo stiske svojih očetov in hrabrih junakov, ki so nas iz nje rešili! Dvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svet za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano obhajajo. Iz članov c. kr. mestnega šolskega sveta in odposlancev učiteljskih zborov vseh javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih sestavljeni odbor je določil sledeči slavnostni vzpored za 22. dan junija t. 1.: 1. ) Skupna zahvalna maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi. 2. ) Skupna šolska slnvnost za vse tukajšnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle" filharmo-ničnega društva. 3. ) (Popoludne:) Javna šolska veselica za učence mestnih deških, ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom. Prvi dve točki tega vsporeda se bosta vršili v šolskem krogu in slavnostnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbij. Uspeh tretje točke pa je popolnoma zavisen od dejanske pomoči javnih kor-poracij in prebivalstva ljubljanskega. Stroški za pogoščenje blizu tisoč dečkov, za postavljenje odrov, mlajev itd., za nagrade najboljšim tekačem, skakačem itd., za natisek majhnega spominskega spisa, za vojaško godbo in raznovrstne droge stvari bodo znatni, — a odbor nima še nikakoršnih sredstev na razpolaganje. Vendar pa odbor nadaljuje svoje priprave v trdni nadeji, da ga bo občinstvo ljubljansko podpiralo z obilnimi prispevki in tako omogočilo, da se ta veseli dan izvenredne slavnosti našega mesta vredno praznuje, ter spominu mladine za vse žive dni neizbrisno utisne. Čira obilnejši bodo doneski, tem več veselja bode moči narediti šolarčkom! Zatorej se obrača slavnostni odbor na velikodušnost vseh slojev prebivalstva ljubljanskega in se osmelja pristaviti, da so razgrnene nabiralne pole za blagovoljne prispevke v pokritje stroškov javne šolske veselice na proslavo tristoletnice zmage pri S i s k u v magistratnem ekspeditu in v prodajalnicah nastopnih čestitih tvrdek: ./. Giontini, Vaso Petričič, Al. Gruber A. Schdffer, (c. kr. glavna tab. trafika), L Sešark K. Karbiger, (c. kr. tab. trafika), slav. Katoliška bukvama, K. TU/, R. Kirbiseh, A. Zagorjan. Za slavnostni odbor: Župan Grasselli, c. kr. mestnega šolskega sveta predsednik. Prof. Julij Wallner, Prof. Frančišek Leveč, c. kr. okr. šolski nadzornik. c. kr. okr. šolski nadzornik. Ivan Bele, - mestni učitelj. Domače stvari. — (Zdravuiška zbornica.) Pri volitvah za kranjsko zdravuiško zbornico so bili izvoljeni in sicer v petih okrajih na deželi gg.: E. Globoč ni k v Cerkljah, dr. Julij Dereani v Kamniku, dr. A. Mahr v Uadečah, dr. E Sehreverv Kočevju iu dr. K. H n u rh v Idriji kot Člani, dr. E Kl i mek ua Bledu, J. Oblak v Litiji, J. M a borci č v Mokronogu, dr. O. Vesel ko v Trebnjem in J. Maver v Planini kot namestniki. V Ljubljani so bili izvoljeni kot člani gg.: dr. A. Valenta, dr. A. Eisl, dr. E^ Bock in dr. K. vitez Bleiv/eis-Trsteniški, kot namestniki pa gg.: dr. J. Derč. dr R. Prosi nagg, Fr. Fine in dr. J. Mader. — O tem prečudnem izidu volitev govorili l)od ni o se obširneje — (Prvo krono družbi k v Cirila in Metoda!) Ureiuištvu našega lista so poslali kro ni ne darove za družbo sv. Cirila iu Metoda Pod geslom: „Zu slovenske koroške trpine" zavedni mladeniči v Ljubljani 9 krou ; gospdČ. Antonija Luzuar v Gradci 1 krono; ne imenovana gospodična v Ljubljani 1 krono; gospa K. N. 1 krono, skupaj 12 srebrnih kron, katere smo izročili družbinemu vodstvu. Živeli rodoljubni darovalci iu darovalke in njih nasledniki ! — (Dvajset kron v zlatu) daroval je v korist družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Janez Za blatnik, župnik v St. Itju na Dravi. Slava vrlemu rodoljubu! Vivat sequens! — (Bink oš tni izlet „Slovenskoga planinskega društva" na Dčko, v Opatijo in Reko) bil je, česar nihče ni pričakoval, trium falen sprevod po hrvatskem Pnmorji. „Pri morsko planinsko društvo" skrbelo je namreč, da so izletnike v Veprincu, Opatiji, na Reki, v Šušaku, Kraljevici in Bakru slovesno sprejeli občinski za-stopi, narodna društva s zastavami itd. V Reki bil je izletnikom na razpolago poseben parnik, na katerem so se ukrcala tudi narodna društva, vojaška godba in tamburaši spremljajoč goste v Kraljevico in Bakar, kjer je bil zopet navdušen sprejem. — Za sobotno številko obljubljeno nam je obširno poročilo 0 tem krasnem izletu, ki je bil, hvala preljubezujivi požrtvovalnosti „Primorskega planinskega društva*, prava proslava hrvatsko-slovenskega pobratimstva. — (Zaveza slovenskih učiteljskih društev) bode letos zborovala v Mariboru in sicer od dne 16. do 18. avgusta. — (Kredit in dolg našib delavk.) Iz delavskih krogov došlo nam je jako mnogo dopisov, v katerih se — časih prec&i robato — odgovarja na .Slovencev", pod gorenjim zaglavjem priobčeni članek, v katerem se je delavkam očitala grešna pot rat n ii h t. Da ustrežemo mnogostransko izrečeni želji priobčujemo sledeče, nam doposlane vrste : „Slovenec" očita nam delavkam, da se nosimo kakor „frajlice", da imamo svilene rute, solnčnike, gospodsko obutev i. t. d. Kakor je videti, nas je brumni gosp. pisatelj zelo dobro ogledoval, tudi pod noge — najbrž kadar je deževalo. V prvi vrsti je ta članek v „Sl u naperjen zoper delavke v tabačni tovarni. Kredit še ni greh in če se za svoje denarje lepo oblačimo, tudi ni nič slabega, saj tudi gospodje pri „Slov." nosijo cilindre, rokavice, solnčnike itd. in prekladajo dobro rejeoa svoja telesa po mehkih zofah, česar aposteljni niso delali. Tudi da plačujemo kupljene reči v obrokih, ui nič slabega, saj delajo tako celo uradniki in duhovniki. Sicer pa nam dajejo trgovci radi na upanje, ker pri nas Še najmanj izgube, pri drugih .boljših" pa dosti več. Ker smo preskrbljene za slučaj bolezni in za starost, pač ne trosimo čez svoje moči, zlasti ker imamo za ženske lepe zaslužke. Delavke v „Katoliški Tiskarni" seveda ne morejo trositi za obleko toliko, kakor druge; saj tam menda, kakor Ke čuie, neko odraslo dekle zasluži na teden celo 1 gM. 20 kr. in s tem naj se hrani, oblači i. t. d. Sicer pa pripoznamo, da ima „Slovenec" prav, ako nam priporoča štedljivost in da se izkažemo hvaležne za dobri nauk, izjavljamo, da ne bomo več plačevale do osem goldinarjev za jedno uv. mašo, kakor se je že večkrat in tudi h*tos zgodilo, niti se več uaroče-vale na „Domoljuba", katerega so nam razoi gospodje usiljevali, kakor judovski agenti, dasi se iz njega ne moremo ničesar pametnega naučiti. — (V z prejemanja davčnih in carinskih praktikantov.) Finančno miuisterstvo dovolilo je fin. dež. oblastvom, da smejo vzprejemati v lastnem delokrogu kot davčne praktikante prosilce, ki sicer niso dovršili spodnje gimnazije, pa so z dobrim uspehom naredili zrelostni izpit na kukem učiteljišči. Dalje je odločilo ministeibtvo, da je smatrati višje trgovske šole (akademije) glede podeljenja mest za praktikante pri carinskih uradih kot jednake višjim gimnazijam in MŠjim realkam. — (Promenad ni koncert.) Danes ob l/a6. uri popoludne svira vojaška godba domačega peš-polka pod Tivoli pri Grada — ako bode namreč vreme ugodno. Na vsporedu je mej drugim Kindlov potpourri iz čeških ojier. — (Rešitev življenja.) Binkoštni ponedeljek bil je lOletni dečak Jakob Marušič v nevarnosti, da utone v Ljubljanici pri Vrhniki. Mimoidoči načelnik okr. cestnega odliora g. Kar. Kotnik priskočil mu ie na pomoč, pa je prišel sam v smrtno nevarnost. Hlapca Jernej Sirca in Valentin Modrijan prihitela sta s čolnom na pomoč in rešila oba. De čak je bil že brez zavesti, vender se je kmalu zopet zavedel. — (Iz Dolenjega Logatca) Be nam piše, kako neugodne so tamošnje razmere glede vode, odkar se je odstranil sicer jednostavni a doka] praktični stari vodovod. Na severni in južni atraui Dol. Logatca je bilo namreč od pamtiveka pa do lanskega poletja po jedno korito, v katero je pritekala skozi 1 tako zvanega „uioža" po lesenih cevih iz potoka Logatčice napeljana voda. Iz korita napajala bo je domača in tuja Živina, „možB pa je dajal ljudem potrebno vodo. Lani pa je županstvo baje iz „zdravstvenih ob/, i rov" zarad preteče kolere odstranilo ta jednostavni vodovod, Čiščenje cevi se je popolnoma zanemarilo in sedaj ne priteka od nikoder več voda v vas. Vafičaui iu živina morajo se posluževati putovnice, kajti vodnjakov je le malo. Voda pa je malo snažna, ker teče mimo mnogo vasi, kjer se manj ali več ouečisti. Ker je v Dol. Logatcu Bredišče vsega okoličanskega prometa, kjer se zbira mnogo voznikov, bi bil res skrajni čas, da se zboljša sedanje žalostno stanje glede pitne vode in da merodajoi faktorji skrbe za to, da se napravi zopet tak vodovod oziroma da se postavita na prejšnja mesta nova korita, pri katerih bi pač ne bilo teško skrbeti za potrebno čednost. Stvar je res važna za Dol. Logatec, naj se torej da prebivalcem kmalu, kar tako teško pogrešajo. — (Pevsko društvo v Trbovljah) ima že potrjena pravila in se je vpisalo že 30 iz-vršujočib Članov, ki se marljivo vežbajo. Osnovalno veselico priredilo bode mlado društvo v kratkem. — (Umrl je) binkoštni ponedeljek nana-gloma v Celji trgovec g. Ivan Šujen. Vozil bo je na biciklu in se je hotel v gostilni nekoliko oddahniti, ko ga je zadela kap, da je bil takoj mrtev. Pokojnik bil je mlal, vrl narodnjak. Bodi mu blag spomin ! — (Nemčurski tabor) ali „parteitag" hočejo napraviti Celjski Nemci in bodejo povabili vse svoje prijatelje. Pokazati hočejo svetu, da so res to, kakor se jih je imenovalo nedavno, namreč „krakehlcr"-ji iu se vredne skazati tega naslova. Slovenci že baie kar trepetajo pred to grozno iz« lavo Celjskih Germanov. — (Klasična nemščina.) V Celjski „Domovini" čitamo nastopno res drastično ilustracijo za germauski značaj Celjskega mesta: »Pred stopnicami, ki vodijo v lokalni muzej celjski, bilo je binkoštno nedeljo čitati sledeče: „Stadt Sontag wrd daB Lokalmoseum morgen am Montag geefaet". To je tista blažilna nemščina, ki vlada v Celji. Nam pa lep dokaz, kaki „Neinei" prebivajo tu." — (Akad. društvo „Triglav" v Gradci) priredi v petek 26. t. m. svoje II. javno redno zborovanje v gostilni „Zum Prinzen von Co-burg", Linzendoi fergasse s sledečim vsporedom: 1 ) Čitanje zapisnika; 2) poročilo odborovo; 3) poročilo revizorjev; 4.) pogovor o izletu; 5.) slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Go9tje dobro došli! -t Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! >---- -4 Razne vesti. * (Odlikovanje.) Sarajevski nadškof dr. Stadiei. bodoči nadškof Zagrebški, imenovan je povodom svoje duhovniške petiudvajsetletutce papeževim prestoluim asistentom in rimskim plemičem. * (Carjevo darilo papežu.) RuBki car Aleksander lil podaril je Sv. Oietu dve krasni veliki vazi, ki sta s podstavkom iz jaspiza po 24/a metra visoki. * (Visoka starost^ Dne 5. bodočega rae-aeca praznovala bode na Dunaii svoj 102. rojstveni dan gospa Magdalena Geissler, rojena 1. 1791 v Laudsbutu na Bavarskem. Starka je navzlic svoji visoki Bt&rOBtl 6fl precej trdna, le sluh in vid sta zadnje leto nekoliko oslabela. * (Najdražji šivalni stroj sveta) dobila je nedavno neka bogati Američauka kot svatbeno darilo. Mizua plošča stroja je iz mramorja, v njej pa je mouogram poročenčev izdelan iz samih biserov. Skrui|ica je iz ebenovine iu bogato vdelana z zlatom, srebrom, biserno matico in slonovo kostjo. Stroj veljal je 6000 goldinarjev našega deuana. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 25. maja. Pogajanja Slovencev s konservativci in s posebnim volilnim odborom za IV. razred so se popolnoma razbila. Laški konservativci odklonili s o n a m r e č o d n a 8 zahtevano obvezo za naj s k ro m n ej še, v temeljnih zakonih utrjene zahteve. Navzlic temu lov6 slovenske volilce trdeč, da so se že sporazumeli s pol. društvom „Edinost"! Mi bomo postopali sedaj tako, kakor nam j edin o veleva narodna čast. Jutri v petek ob 81/9 uri zvečer vnovič volilni shod v prostorih „Delavskega podpornega društva", pri katerem se bo dalo vo-lilcem navodilo za volitve. Ogorčenost zoper hinavske konservativce in njihovega inspiratorja je v slovenskem taboru velikanska in pričakuje se, da se bode vsak volilec strogo držal narodne discipline. Dunaj 25. maja. Danes se sešli delegaciji. Predloženi vkupni državni proračun za I. 1894. izkazuje odštevši carinske prebitke v znesku 44,370.180 gld. vkupnih potrebščin 100,878.320 gld. torej za 4,104.106 gld. več kakor lani. Redne potrebščine za vojsko so se pomnožile za 5,276.800 gld., izredne so se znižale za 1,274.800 gld., torej se zahteva za vojsko 4,002.000 gld. več kakor lani. Dunaj 25. maja. V utemeljevanju rednih potrebščin za vojsko pravi vojno ministerstvo, da izdatno napredovanje drugih velesil v zadnjih letih glede pomnožitve vojske sili vojno ministerstvo, da ojači vojne sile. Za. 1. 1893. zahtevano zvišanje kredita porabilo se bode za pomnožitev častnikov in vojakov, za nove formacije in za ustanovitev 14 voznih baterij, vrh tega dobe stotniki pri pešakih in lovcih konje. Mej izrednimi potrebščinami se nahaja Četrti obrok za napravo pušek-repetirk v znesku 1,400.000 gld., peti obrok za napravo brezdimnega smodnika v znesku 2,000.000 gld., za pomnožitev kompanij pri 50 pešpolkih 840.000 gld., za trdnjave se zahteva prehodno svota 1,450.000 gld. Računski zaključek o carinah izkazuje za 1892 1. 47,283.114 gld. prebitka, torej za 7,127.934 gld. več kakor lani. Dunaj 25. maja. Avstrijska delegacija volila skoro jednoglasno kneza Alfreda Win-dischgraetza predsednikom. Ta povdarjal v svojem govoru občno radost, da je državi ohranjen mir in da je zveza s sosednimi državami jamstvo za ohranitev evropskega miru, ter zaklical cesarju trikrat „Slava". Podpredsednikom voljen Javvorski. Predsednik se spominja umrlega Schnierlinga. Kalnokv predložil proračun, na kar je zbornica volila proračunski in peticijski odsek. Praga 25. maja. V obč. svetu nasve-toval Černahorskv, naj se mladočeškim poslancem na njih j u n a 8 k e m postopanju v dež. zboru izreče priznanju in zahvala. Predlog se je odkazal mestnemu svetu v poročanje. Peterburg 25. maja. Slavjansko bla-gotvoriteljno obščcstvo praznovalo petindvajset-letnico svojega obstanka presijajno. Pozdravi došli od kneza črnogorskega in od mnogih ruskih in drugih slovanskih društev. Slavnostni govor imel general Ignatčv. Tajci: 24. maja. Pri ti ulici: Stan, Planer, lloilinan, Fleischer, Me-Det, Schinid. Wriessnig z Dunaja. — Ledner iz Trsta. — KlcintVler ii Prage. — Poselil iz Idrije. — Kohu iz Za-groba. — Puntschart i/. Maribora. Pri Slonu x Spatiglor, Tauber, Lax, Krnim, Griiner z Dunaja. — Mašili. Male; iz Prage. — Troller iz Brežic. — Ilavas iz Velike Kaniže. — Siegfricd iz Celovca. — Mol ine iz Tržiča. — (irot' Barbo it Gorice. — IJurgor iz Kudol to\ tgs, Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. * "rt' 5 cm 7. zjutraj S, popol. 9. zvečer 786 2 isn. 789 6 M 13 4° C si. vzh. 22 2° C si. jzh. ltf »>° C hI. zah. 1 mogla obi. obi. 9*60 oim. dežja. Srednja temperatura 17-4 , za i'9° nad nonnalom« dnd 25 Papirua renta . Srebrna centa . . . Zlata mita . . . 4°/0 kronska rent u Akcije narodne banke Kreditne akcije Lordou ..... Srebro ..... Napol. . . . • C. kr. ckini . . . Nemftko marke m.tia t. i. včeraj gld. ■ 97-46 r 117-0.) • 979-„ 88876 - 128-76 .... 9-7tM/, ... „ r»82 ... „ 60-27«/, 1) o 24. maja t 1, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 pO 250 gld. Državne srečke iz 1. 1)684 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0 ....... Oger&ka papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zeinlj. obe. avbtr. 4l,,u/„ zlati zast. listi. . Kreditne Brečke po 100 gld...... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 20>) gld. . . Tramway-diu&t. volj. 170 gld. a. v. . . . , danes gld. !*7-7f> n «>7 45 i, 11780 „ 96*30 986'— „ 881-76 , 1236l> ! . OHO 683 n tio-ao 148 gld. — kr. IVO 115 128 121 190 149 204 75 50 75 75 Tužnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin iskreno ljubljeni sinček danes ob 6. uri popoludne po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. V Crnom lj i, dne 22. maja 1893. (562) Janko in Marica Schvveiger. Mesto posebne objave. Zahvala. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekam za mnoge dokaze sočutja ob času bolezni i.i smrti preljubljenega iu nepozabnega soproga, gospoda Josipa Cromilšek-a tržana in Ljutomerske posojilnice tajnika kakor tudi za mnoge krasne vence in mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu najiskrenejSo zahvalo. V Ljutomeru, dne 17. nrajnika 1893. (588) Žalujoča soproga. Učenca ki je vsaj 16 let star, krepak in marljiv, vzprejme takoj A.«ton ()l>re/,ii. tapetnik v Ljubljaui, Šolenburgove ulico št. 4. (349_2) 8 r.'tuo in pravilno pisavo, vzprejme Ne takoj v notarsko pisarno v Ložu. ,554-2) iŠCe se poletno stanovanje (1 ali 2 sobi s kuhinjo) tako) na Viči, Glincah, v Šiški ali Vodmatn. Ponudbe upravništvu „Slovenskoga Naroda". Učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika v bes. m I i in pisavi ter dobrega zadržanja, vzprejine »e takoj v trgoviuo ui4>MHiiegt« bln^t*. Prednost ima oni, kateri je že v tuni malo izurjen. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (558—1) Iščem koncipijenta in spretnega za svojo pisarno v Celji. (r>6o-i) Dr. Josip Sernec. Južno sadje, zelenjad vsake vrste, od slučaja i!o slučaja cen je, danes cepljeno čeSnJ«', vsak dan svele, S ko kolara gld. I'68, /.«•!«• u i ua-uli. vsak dan svež, 5 ko košara ... „ 1 43, si< l.m in-liis (HpurgelJ), vsak dan svež, Tj ko. košara................... „ 180, (ii -1) j>o tu navadni con pošilj * proti povzetju J"-u.ri;j BvLrgrstall©r -rr C^-orlcl. 3 GostiSna „Pr1 Raku" Krakovski nasip št. 4. M V M Raki in ribe t*c dobi' veilno pri mrid. — V moji gOltlltd se toči vedno sveže Koslerjevo uiarvnu pivo in naraviui vina, a postrežba je toćna ter dobe apostovani gg. gora v uk «lttu rak« in ribe po prav niski <«-iii. rriporočujuć se in prosi.c mnogobrojnega poiota li s spoštovanjem 1 C. h. glavno ravnateljstvo avstr. M. felenlf. Izvod iz voznega reda •vmllm.w>.*&a. od X. <3.o 31. sxi.a,ia. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni iu odhajalni časi oin*-ceni so v »rodnjeevropslcem t asa. Odhod is IOuoljane (juž. kol.). Ob 12. url 08 minut po nodl osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, SolnograrJ, Inomost, Line, Ifil, Budejevico, Flzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlovo vare, Prago, Draldane, Dunaj via Amstetten. Oh 7. pri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, I>un;ij, Soloograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 80 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 80 minut popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijino vare, Eger, Fraucovo vare, Karlovo vare. Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 8. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Ltnca, Iscbla, Ljubnega, Celovca, Franzunsfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Pra^e, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznia, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Liuca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbižu. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, 1'ontabla, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. || 05 ,| popoludne v Kamnik. ,, 8. m 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. „ 10 ii zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 8. uri 51 minut zjutraj i/. Kamnika. ii 11. „ 15 „ dopoludne it Kamnika, t, 8. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. „ O. „ 55 || zvečer iz Kamnika (ob nedeljah iu praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljaui za 2 minuti naprej. (12—11*2) Prodajalnico sredi C*or«'uJ«*UM Lounteit, na glavni cesti, s 3 sobami, kuhinjo, kletom in nekoliko vrta,