TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uliet 33«*ečno 15 Din; za ino*emstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.85* LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 31. decembra 1927. Telefon St. 2552 STEV. 150. OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM „TRG0VSK1 L1STU. Ob novem letu. Ivan Mohorič: Minister saobračaja napoveduje v proračuna povišanje tarif. Preteklo leto 1927 je bilo izrazito leto volitev. Oblastne, skupščinske, občinske in zbornične so sledile v kratkih presledkih ena za drugo, da skoro nismo mogli priti do oddiha. Volitve so ovirale v mnogem oziru pozitivno administrativno, organizatorično in zakonodajno delo, zanašale v gospodarske kroge nemir, razpalile strasti in konsuntirale energijo, niso pa prinesle razčiščen ja situacije, ki se ga je od njih pričakovalo. Prejšnja narodna skupščina se je v finančnem zakonu odrekla v celi vrsti pooblastil svojih najvažnejših pravic in nalog in pustila ministrstvom svobodne roke, da komercijalizirajo železnice, reformirajo socialno zakonodajo in izpremenijo davčne zakone in druge predpise. Mnogo nad se je polagalo spomladi v aktiviranje oblastnih samouprav, toda sedaj ob koncu leta lahko rečemo, da z dosedanjim pro-vizorijem in delovanjem oblastnih skupščin gospodarski krogi nikakor niso prav posebno zadovoljivi. Kar je spomladi finančni minister storil za olajšanje javnih bremen s tem, da je ukinil nekatere trošarine in takse in maksimiral doklade, so nadomestile takoj oblastne samouprave z novimi davčnimi taksami in dokladami tako, da nimamo izgleda, da bi se splošno davčno breme po izjednačenju davkov, ki ga nujno in željno pričakujemo, dalo bistveno zmanjšati. Borba za odpravo kričečih neenakosti v obdavčitvi posameznih pokrajin naše države se je v zadnjem času zelo zaostrila in danes ob novem letu moremo izraziti samo željo, da pride čimpreje do koncentracijske vlade, ki bi imela avtoriteto in zaslombo, da bi lahko izvedla prepotrebno davčno reformo. Obenem pa b> tudi bilo potrebno, da da taka vlada stabilno podlago samoupravnim financam in donese tudi zakon o avtonomnih financah, ker nam sicer pretijo vsak moment presenečenja. Pa tudi če uspemo, da se rešita prihodnjo spomlad ta dva težka problema, bo ostal najbrž celo prihodnje leto nerešen problem naše administracije, katere poslovanje pomeni za gospodarske proge eden najtežjih indirektnih davkov. Tu čaka naše korporacije in gospodarske organizacije mnogo napora, da se pričeto čiščenje v javni upravi izvede enkrat res temeljito in da pridemo do aparata, ki bo kos svoji nalogi, ki bo imel smisel in razumevanje za gospodarske potrebe ter našega dela ne bo samo oviral in uničeval, marveč ga znal pospeševati in podpirati. Ko gledamo ob koncu leta nazaj na gospodarsko - politične dogodke, moramo predvsem registrirati mednarodno ekonomsko konferenco, ki se je vršila meseca maja v Ženevi, kot eden najvažnejših dogodkov v toku povojnih let. Delegacije mnogih držav so prisostvovale tej konferenci z dvojnim srcem, ker se njih praksa doma bistveno razločuje od lepih besed, ki smo jih čuli v Ženevi. Kljub vsemu pa je konferenca vendarle prvi poizkus, da pride do ublažitve medsebojnih gospodarskih bojev, do iztreznenja in usta- lenja v evropski gospodarski politiki, ki je krenila v zadnjih letih v smer, ki daje nam Jugoslovenom mnogo misliti. Celo preteklo leto so se vršila pogajanja za ureditev gospodarskih in trgovinskih odnošajev naše države z inozemstvom in pri vsej politični razdvojenosti in nemirnosti beležimo na tem polju uspešne zaključke pogodb z Nemčijo, Anglijo, Belgijo in Grčijo, dočim je cela vrsta drugih pogajanj v polnem teku. Nazadovanje našega izvoza, ki se je v preteklem letu v občutni meri pojavilo, predstavlja težak in resen problem, v katerega se bodo morali merodajni krogi prihodnje leto zamisliti. Tudi gospodarske zbornice so, priznavajoč važnost tega problema, stavile na dnevni red prihodnjih konferenc v Osjeku in Beogradu vprašanje organizacije naše zunanje trgovine in pospeševanje produktivne delavnosti v naši državi. Bilo bi zato že enkrat čas, da jih tudi merodajni vladni krogi slišijo, da upoštevajo njihove nasvete, s katerimi želijo stvarno prispevati k pozitivni rešitvi teh perečih vprašanj. Naša gospodarska javnost se skuša uživeti v naglo poostritev razmer, ki je nastala v zadnjih letih, ko se mora vsakdo že zadovoljiti z najmanjšim dobičkom in predvojno rentabiliteto svojega podjetja, naša industrija se bori žilavo proti inozemskemu kapitalu in nepremišljenim ukrepom oblasti, ki jo mnogokrat ogrožajo v temeljih obstoja. Naša trgovina je postala po trpkih izkušnjah in krutih udarcih dogodkov preteklih let dvojno oprezna v kupčijah in naše obrtništvo gleda z nesigur-liim pogledom v razmere, ki jih ima prinesti Novo leto. S skrajno rezerviranostjo, polni bridkih skrbi in v bojazni pred še večjimi razočaranji prestopamo prag Novega leta — z zavestjo, da naša težka borba še davno ni končana, da nas čaka v Novem letu trudapolno delo stalnih naporov in prizadevanj, a minimalnih uspehov. Toda baš ta zavest jača našo odpornost in borbenost za bodoče leto in mora voditi do končne zmage. PREDAVANJE V ZBORNICI ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. V torek, dne 3. januarja 1928 se vrši ob 6. uri zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseučiliškega profesorja g. dr.Walterja Iloffmanna iz Freiburga na Saksonskem. Tema predavanja bo: »t)ber die deutsche Wirtschaft«. Odlični predavatelj je znan po svojem pubilci-stičnem delu in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarjamo in vabimo predvsem gospodarske kroge pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo. Trgovci in pametni gospodarji sploh iitajo redno ,TRGOVSKI LIST*! V januarju pride v razpravo v finančnem odboru Narodne skupščine proračun prometnega ministrstva za leto 1928/29. Predlog proračuna je sestavljen na podlagi načrta uredbe o komercijalizaciji, ki jo je minister saobračaja predložil anketi dne 5. decembra in ki je tam doživel popolen brodolom. Logična posledica tega dohodka bi morala biti, da se izvaja konsekvence tudi pri sestavi proračuna, kar pa se dosedaj še ni zgodilo. Predvsem moramo ugotoviti, da obstojajo med uvodnim govorom prometnega ministra na anketi o komercijalizaciji in med ekspozejem, s katerim pojasnjuje letošnji budžet, znatne razlike. V ekspozeju k proračunu je bil minister naravnost neverjetno iskren in odkritosrčen in je povedal Narodni skupščini v par črtah to, česar si doslej nobeden od njegovih prednikov ni upal povedati. Dočim so njegovi predniki žonglirali s številkami o bruto-tonskih kilometrih, o številu vlakov in prevažanih potnikov, torej s podatki, ki jih ne more nikdo kontrolirati in ki sami na sebi ničesar ne povedo in ne pomenijo, je sdanji minister v uvodu svojega poročila na strani 9. podal sledeče konstatacije: x. V preteklih Jetih se je rednih dohodkov državnih železnic nad pol milijarde dinarjev porabilo za gradbo novih železnic. Vzdrževanju obstoječega omrežja pa se ni posvečala potrebna pažnja in so vsled tega vse te proge v zapuščenem stanju. 2. Posledica tega je, da bo treba za popravilo zanemarjenih prog porabiti prihodnja leta znatno večje vsote, da se jih spravi zopet v normalno stanje. Radi tega se ne more od naših železnic za dogledno dobo pričakovati ničesar več, kakor kvečjemu, da bodo z rednimi dohodki -pokrile svoje redne letne izdatke. 3. To velja za naše železnice tembolj, ker je večji del naših prog stra-tegičnega značaja in vsled tega niti ne morejo biti rentabilne. Malo dalje izjavlja minister, da ne bi mogel prevzeti nase odgovornosti za redno vršenje prometa, ako se mu ne bodo odobrili investicijski krediti, ki so potrebni za obnovo železniškega omrežja, da se spravi zopet v normalno in redno stanje. Ministrov ekspoze izzveneva kot rušeč disakord v krog fantastičnih govorov in teoretiziranja debaterjev na anketi o komercijalizaciji železnic. Njegovo trpko priznanje nam kaže, da je stanje železnic danes resno, da so nujno potrebne dobro preudarjene administrativne reforme ter da bo še treba večletnega intenzivnega dela, naporov in žrtev, da se popravijo pogreške prejšnjih let. Za gospodarske kroge je predvsem važna ena činjenica, namreč da je proračun uprave državnih železnic kot tak z 2i/2 % aktiven ter da ta prebitek pokriva ne samo 41milijonsko subvencijo, ki jo daje prometno ministrstvo našemu pomorskemu brodarstvu, marveč tudi vse stroške ministrstva, ne glede na to, da dotira z velikimi vsotami novoosnovane fonde in mora pokriti veliko število zapadlih milijon-. skih terjatev iz prejšnjih let. Proračuni prometnega ministrstva so od leta 1926 naprej popolnoma centralizirani. Krediti za posamezne vrste materijala so predvideni za vse direkcije skupaj v eni postavki, dočim so bili poprej specifično navedeni za vsako direkcijo posebej, tako da je vsaka direkcija točno vedela, r kakšno vsoto lahko računa in je lahko razporedila uporabo teh kreditov po gotovem načrtu, ki vsaj deloma omo-gočuje nabavo materijala. Sedaj pa je ključ situacije popolnoma v rokah Generalne direkcije, ki šele mesec dni po definitivni odobritvi proračuna po svojem preudarku razdeli te kredite na posamezne direkcije, ki tako post festum zaznajo v kakšni situaciji so prav za prav. Že leta in leta so krediti za vzdrževanje železniških naprav popolnoma nezadostni. Direkcije vsled tega ne morejo izvršiti nujnih del in si pomagajo le s krparijami, kar je sploh karakterističen znak sedanjega režima v železniški upravi. Sedanji način budžetske tehnike onemogočuje vsako kontrolo uporabe kreditov od strani gospodarske javnosti kakor tudi Narodne skupščine, ki je v to predvsem poklicana, ter ustvarja možnost samolastnega in enostranskega postopanja Generalne direkcije, ki lahko posamezne pokrajine pogoduje, dočim druge zapostavlja. Kakšne izglede imamo v tem oziru v bodočem finančnem letu 1928/29, nam najbolje kaže sledeča diapozicija: 1. Materijal za gornji ustroj: Za celo državo je predvidenih 67 milijonov dinarjev. Samo ljubljanska direkcija potrebuje od tega 21 milj. dinarjev. 2. Potrošnji materijal za vzdrževanje: Za celo državo je predvidenih 30 milj. dinarjev. Samo ljubljanska direkcija potrebuje od tega 17 milj. dinarjev. 3. Orodje: Za celo državo je predvidenih 1-5 milj. dinarjev. Samo ljubljanska direkcija potrebuje od tega 1*3 milj. dinarjev. 4. Mezda delavcem: Za celo državo je predvidenih 136 milj. dinarjev. Samo ljubljanska direkcija potrebuje od tega 28 milj. dinarjev. Skupno je za celo državo predvidenih 234-5 milj. dinarjev, od tega pa potrebuje samo ljubljanska direkcija 67-3 milj. dinarjev. Vseh direkcij imamo 5 in ker v ostalih štirih direkcijah, ki imajo deloma še celo večje omrežje kot ljubljanska, stanje prog gotovo ni boljše kot pri nas, mora vsakdo razumeti, da krediti za vzdrževanje, ki jih predvideva načrt proračuna, absolutno niso zadostni in tudi če bi jih hotela Generalna direkcija še bolj pravično razdeljevati. Kaj bo posledica tega? Posledica bo, da ni mogoče vzdrževati proge sistematično, jo upravljati racijonelno in ekonomično, marveč se skuša z razpoložljivimi krediti zamašiti vsaj najnujnejše. Vsi organi morajo vsled tega še enkrat toliko pisariti, kakor bi bilo potrebno, proga pa medtem le ne pride v normalno stanje. Letos kot prejšnja leta se predvideva skoro 10% celokupnega budžeta za kredite delavnic v svrho popravljanja lokomotiv in voznega parka. Ta vsota 243 5 milj. Din znatno obremenjuje naš proračun, v katerem je poleg tega še za 146 milj. Din kreditov za poravnavo dolgov iz prejšnjih let, in sicer za popravila vodnega parka inozemskim tovarnaip 57-8 milj. Din in za popravila voznih sred- atev v privatnih delavnicah 85 mi1]. Din ter na proviziji za prodajo voznih listkov 3 5 milj. Din. Omejujem se danes samo na navedbo teh dejstev, Y katerih kritiko se nočem nadalje gpuščati. Napram tem vsotam so investicije V iznosu ca. 10 milj. Din, med katerimi je prva tranša za zgradbo triangla v Zidanem mostu s 3 milj. Din ta popravilo borovniškega viadukta menda s pol milijonom dinarjev, pra-tfl bagatela. Novost v tem budžetu je, da predvideva ustanovitev dveh novih važnih fondov. Prvi je amortizacijski fond, za katerega dotacijo odpisuje 2]/2 % Od vrednosti zgradb, kar znese 154-7 milj. Din. Iz sredstev tega fonda se imajo plačati med drugim anuitete za Sižno železnico v znesku 635 milj. inarjev. Drugi je rezervni fond, ki je bil v sedanjem budžetu dotiran s predpisanimi 5 % od brutto-dohodkov, a je v novem budžetu reducirana dotacija na 2%, kar znese 48 milj. Din. Zato pa se z enako vsoto dotira novi fond za obratni kapital, iz katerega Sredstev se ima nabavljati železniški materijal, kadar je ugodna konjunktura. Osnovanje obeh novih fondov moramo pozdraviti, ker- prihaja tako zopet nekoliko več reda v železniško gospodarstvo, vendar je s tem narejen zopet le nezadosten korak in prvi poizkus v smeri racionalizacije obrata. Treba bi bilo v tej smeri popolne in ■energične doslednosti. •Celotno vzeto, nov proračun nikakor še ne predstavlja čistega proračuna eksploatacije železnic v zmislu nameravanega komercijoliziranja, ker Je ves prepleten z izrednimi krediti In izdatki. Tudi ne nudi ekspoze prave slike faktičnega stanja in potret) železniške mreže. Zdi se, da so si bili sami avtorji budžeta v najbolj osnovnih stvareh za sestavo budžeta v nejasnosti. To dokazujejo že sledeče Številke: Za leto 1926/27 je bilo predvidenih železniških dohodkov 2649 milijonov dinarjev, v resnici se je doseglo 2297 milijonov dinarjev. Kljub temu se je predvidelo za leto 1927/28 2664 milijonov dinarjev, katere vsote ge letos naravno niti zdaleka ne bo dalo doseči. Zato so letos udarili v Ostrem in šli še izpod tega, kar je bilo doseženega v preteklem letu ter predvidli dohodke v iznosu 2072 milijonov dinarjev, ne glede na to, da se je kapaciteta voznega parka znatno Izboljšala in da je tudi od nove potniške tarife pričakovati pojačene frekvence vlakov. Minister je torej šel z nad 200 milijoni dinarjev v dohodkih nižje, izkazuje aktivne železnice, napoveduje pa obenem, da bo železniške tarife za gotove predmete neznatno povišal, Seš da so sedaj nižje kakor v sosednih državah in jih mora vsled tega povečati. Ta aviso pomeni, da se morajo gospodarski krogi v norem letu pripraviti na novo borbo, da se ne izvede to, kar se je že v avgustu komaj preprečilo, ker bi potem gotove industrije morale zopet računati s povečanjem produkcijskih stroškov in poslabšanjem konkurenčnosti. IZ ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. V sredo, dne 28. t. m. je posetil zbornico minister na r. in narodni poslanec g. dr. Kulovec, da na ožjem sestanku zborničnih članov pojasni položaj glede izenačenja neposrednih davkov. G. poslanec je v daljših izvajanjih poročal o prizadevanjih Jugoslovanskega kluba za izenačenje davčne zakonodaje, na kar so mu navzoči zbornični člani tolmačili svojo želje glede novega davčnega zakona. Stavili so predloge glede posameznih davčnih vrst, poeebno pa glede hišnega davka in davka od podjetij in obrtov in glede davčnih odborov, ki naj bodo sestavljeni Izključno iz vret davkoplačevalcev. Izven okvira izenačenja davkov so zbornični člani opozorili g. poslanca na trdoto pri pobiranju Vi % takse na plačil-oe Uste in pri pobiranju davka od službenih prejemkov trgovskih in obrtniških pomočnikov. G. poslanec je vzel vse predloge na znanje in obljubil, da se bo .prizadeval Jih uresničiti. Tr^ovsUu točilccm. Veliki žuoa^ mariborske oblasti je z razpisom z dne 21. decembra 1927, O. br. 17r5 3^ izdal vrem srezkim po-g^vanem p-Vde trgovskih točilcev alkoholnih pijač ta-le navodila: »Fe*- so biH pri reševanju proti razveljavljenju potrdil po čl. 84'2 pravilnika o gosti'nah odnosno proti prepovedim točenja alkoholih pijač stoječim gostom v trgovinah z mešanim b^ffom, v branjeriiah v številnih slučajih potrebne dodatne poizvedbe in ugotovitve vsled česar ne bo možno vseh slučajev rešiti v tekočem letu se zaradi enotnega postopanja z vsemi prizadetimi priznava pavšnlno likvidacijski rok do vš*etesra 30. junija 1928, kateri rok pod nobenim pobojem ne bo podaljšan. S tem se tudi omogoči enak položaj v mariborski in ljubljanski oblasti ter istočasna ureditev predmetne zadeve.« Identična navodila je izdal srezkim poglavariem tudi veliki župan ljubljanske obisti. Da trgovski točiici pridejo do svoje pravice, odnosno, da v tem težkem boju, ki se je začel letošnje leto. obdrže svoje povsem pravilno pridobljene pravice, je treba, da vsi interesenti postopajo enotno. Da bo to mogoče, osobito ker vsi o stvari še niso dovolj orijentirani. smatramo za nujno potrebno, da v naslednjem v kratkem pojasnimo položaj in izrazimo nekaj misli o nadaljnjem postopanju. Vsi vski točiici, bodisi da so dobili odlok o zatvoritvi točilnega lokala s 1. januarjem 1928. ali da takega odloka niso dobili, smejo točiti na podlagi zgorajšnjega razpisa neovirano do 30. junija 1928. Zato lahko brez skrbi plačajo polletno točilno takso in si nabavijo ono koMčino zaloge, ki io smatrajo za potrebno do tega termina. Kdor je dobil odlok o zatvoritvi lokala s 1. januarjem 1928. ali kakšen-koli drugi odlok, s katerim bi se mu prepovedovalo zasedaj ali za poz^eie, morebiti še^e za 1. julij 1f28 nrdaij-nje točenje alkoholnih piiač stoječim gostom, naj nemudoma vloži rekurz na velikega župana, ako tega še ni storil. To mora storiti ne oziraje se na odlok, s katerim se dovoljuje točenje še do konca junija. Pri trgovskih točilcih. ki bodo prišli v poštev pri zatvoritvi lokalov dne 1. juliia 1°28. bomo predvidoma razlikovali dve kategoriji: 1. Trgovske točilce, ki točijo alkoholne pijače stoječim gostom na podlagi stare koncesiie, ki so jo dobili še po zakonu z dne 23. junija 1881. št. 62 drž. zak., to je za prodajo žganja v odprtih mericah za konzum zunaj trgovine. Tem točilcem se pravica točenja ne bo odvzela. Vendar pa nameravata velika župana omejiti njihovo pravico na tako točenje žganja, kakor so ga izvrševali, preden je stopil v veliavo zakon o taksah (15. novembra 1923), ter jim prepovedati točenje vina in drugih pijač, ki ne spadajo k žganim alkoholnim pijačam. Smatramo za umestno, da ti točPci rekuriraio proti temu, da bi se jim prepovedalo točenje vina in drugih nežganih alkoholnih pijač. — Po sedanjih predpisih velja pri točilcih stoječim gostom osebna pravica za točenje vseh vrst alkoholnih pijač brez razlike in omejitve. Kdor ima koncesije za točenje žganja po mericah za konzum izven lokala po zakonu iz leta 1881, temu po novih predpisih (č’en 105 pravilnika) ni treba nove osebne pravice. Njemu se po novih predpisih daje obrtna pravica v enakem obsegu, kakor jo ima novi točilec na podlagi sedanje osebne pravice, t. j. sme točiti stoječim gostom za- konzum v lokalu in zunaj lokala vse vrste alkoholnih pijač. 2, Druga kategorija so trgovski točiici, ki so dobili pravico, da točijo alkoholne pijače stoječim gostom, po taksnem zakonu z dne 25. oktobra 1923 odnosno na podlagi določb čl. 82 in sledečih gostilničarskega pravilnika. Tem trgovcem se nameravajo s 1. julijem 1928 zapreti točilnice, ako nimajo delikatesne trgovine, temveč le trgovino z mešanim b’agom, ali špecerijo ali branjerijo. To se hoče storiti tudi v primeru, da imajo v rokah po- j vsem redno izdan od’ok obrtne oblasti. s katerim se jim podeljuje osebna | pravica, dalje odlok o odobritvi lokala in od’ok finančne oblasti, s katerim se jim je izdala točilna pravica. To uki- i nitev utemeMuje oblast s tem. da na podlagi odločbe upravnega sodišča trgovci z mešanim blagom, špecerijo ali branjerijo ne spadajo med točilce, kakor jih ima v mislih gostilničarski pravilnik. K temu pripominjamo da radi iz-premenjene prakse in pravnega naziranja oblasti nikakor ne gre, da bi se navedenim trgovcem jemale pravilno pridobljene pravice, to pa iz naslednjih razlogov: Oblasti so zakon o taksah in gostilničarski pravilnik prvotno razlagale tako, da spadajo med trgovske točilce tudi trgovci z mešanim špecerijskim in branjevskim blagom. Šele poznejša razsodba upravnega sodišča je izrekla, da teh trgovcev ni šteti med obratoval-ce iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksnega zakona. S tem se je praksa in tolmačenje taksnega zakona izpremenilo. To pa ni zadosten razlog, da bi se onim, ki so pridobili osebno pravico, odobritev lokalov in točilno pravico preje, te pravice smele ukiniti, odnosno prepovedati točenje na podlagi teh pravic. Te pravice odnosno dovoljenje, ki se nanaša na loka’e, je pristojna oblast izdala, vedoč, da je dotičnik trgovec z mešanim b’agom ali branjevec ali specerist. V tem pogledu se dejanski stan kasneje ni nič izpremenil, položaj dotičnih trgovcev je danes isti. Nastopila niso nikaka nova dejstva, iz katerih bi sledilo, da niso bili dani zakoniti pogoji za podeMtev omenjenih pravic odnosno dovoljenja. Pomanjkanje pogoja, da ni dovolj obrtni list za trgovino z mešanim blagom, temveč da mora biti dotičnik trgovec z delikatesami, se danes ugotavlja le vsled drugačnega pravnega naziranja, toda na podlagi istega dejanskega stanu, ki je bil in ga je oblast poznala, ko je po- deliTa osebno pravico, dovoljenje za lokal in točilno pravico. Vseh teh treh aktov ali tudi le enega od teh zato danes oblast ne more več razveljaviti. Ta princip potrjujejo tudi razsodbe upravnega sodišča v podobnih primerih, tako n. pr. razsodba z dne 9. februarja 1899, štev. 933, Budwinski št. 12.486. Ta razsodba pravi, da se more kaka obrtna pravica odvzeti, če se naknadno pokaže, da je manjkal takrat kak zakonit pogoj, ne pa tedaj, če se pomanjkanje takega pogoja naknadno odkrije ali pravzaprav šele iz-konstruira samo vsled pravnega naziranja, ki se razlikuje od naziranja nižje instance. Na tej bazi naj bi trgovci druge kategorije izzvali s svojo pritožbo proti morebitnemu odklonilnemu odloku velikega župana razsodbo upravnega sodišča. Odk anjajt-' sl fine h manjvredne tuj*> i/dellu- I NAS IZVOZ. Izšla je zaključna statistika o našem izvozu v prvi polovici leta 1927. Vrednost izvoza znaša 3005 mil. dinarjev, vrednost uvoza 3375 milijonov, pasivnost torej 370 milijonov. Upajo, da bo pomnoženi izvoz druge letne polovice pasivnost kolikor tcliko izenačil. Trgovska bilanca prve polovice leta 1926 je izkazala aktivnost 156 milijonov dinarjev. Od jugoslovanskega izvoza v prvi polovici 1927 je šlo v Italijo 27 07%, v Avstrijo 20-73 in v Češkoslovaško 13 28%. V uvozu je na prvem mestu Avstrija z 20-40%. Več požrtvovalnosti. Anglež razlikuje v bistvu samo troje stanov: 1. posestnika, 2. delavca 3. trgovca. — To so torej pridobitni sloji. Angležu ne imponira noben še tako lep naslov in če govori s tabo, ga prav nič ne zanimajo vse lepe funkcije ln časti, ki jih nosiš, ampak on hoče vedeti — da tako rečemo — kaj si po izvoru? Kje je tvoja baza, tvoja živ-ljenska sila, to ga zanima. In ko mu na to odgovoriš, te bo uvrstil v enega ali drugega gori imenovanih 8’ojev. Delo, ustvarjanje, to predvsem Ang’ežu imponira. Če delaš bodisi to ali ono, te spoštuje. Od tod tudi veliko spoštovanje Angležev do trgovstva. Kako je pa pri nas? Predno odgovorimo na to vprašanje, moramo reči, da nikakor ne moremo zahtevati, da bi bile razmere pri nas take kot pri Angležih. Toda, da so popolnoma različne, to vendar ni pravilno. IV i gledamo na trgovca z vseh drugih staMšč prej, kot s pravilnega, in to ne samo drugi stanovi, ampak tudi naši trgovci sami. Poglejmo Angleže, Holandce in Dance, k: so v prvi vrsti trgovci, ali niso to narodi, ki so med prvimi na svetu, tudi v kulturi. Da, mercatus sanus fundamen-tum prosperitatis — tam, kjer se razvija trgovina, se razvija kultura. Ne-broj primerov nam daje za to zgodovina. Tako višje in plemenite^e pojmovanje trgovine pri nas Slovencih in predvsem pri trgovcih samih bi bilo potrebno in le v tem slučaju lahko pričakujemo, da se bo pri nas tudi od zasebnikov — to se pravi od nas samih — napravilo kaj za podporo naših trgovskih šol in zavodov. V tem oziru se inhko učimo celo od naših bratov Srbov. Zadužbina. ustanova je pri njih dnevni pojav. Vsako, prav vsako leto slišimo, da je zapustil ta a’i oni toliko in toliko za šole in dobrodelne namene sploh. Slave, tega tako lepega narodnega običaja nimajo samo družine, ampak tudi trgovske šo’e in zavodi. Na taki slavnosti trgovske akademj-it. v Beogradu je pred kratkim govoril tudi episkop g. Nikolaj. V svojem krasnem govoru se je spominjal dobrcrtnl- kov trgovske omladine in s filozofsko poetičnimi besedami je orisal smisel življenja, pomen ustanov in zadužbin. Pri nas Slovencih zaman iščeš dobrotnikov za šole in druge dobrodelne namene. Mi vpijemo za univerze vpijemo za šole, a da bi se kdo izmed nas samih spomnil tudi v svojih poznih letih na kako ustanovo, na to ni niti misliti. In tukaj so zasebniki, naj pripadajo temu ali onemu stanu, sami v pr- vi vrsti poklicani, da začnejo višje in plemenitejše pojmovati svoj stan. Potem bodo skrbeli za svoj naraščaj ter ga dvignili na višji nivo. s tem pa bodo koristili Bvojemu narodu. S takimi ustanovami in prireditvami se da mladini zanos in veselje do dela, ki naj bo predvsem v korist celokupnosti in ne samo svojega lastnega jaza. — S takimi ustanovami se odpre pot toliko talentom in njih energijam, ki bi sicer v škodo narodu zaspali. Z ustanovami koristi vsak svojemu narodu in tako tudi sebi samemu. Toda, kakor žo omenjeno, treba je pravilnega pojmovanja, nekake duševne preroditve pri nas v tem oziru in le v tem slučaju se bodo tudi pri nas poiavile take ustanove, ki so karakteristične za zavest in ponos naroda samega. CSLOV. GOSPODARSTVO. Poslovno poročilo čslov. Narodne banke za čas od 16. novembra do 16. decembra pravi, da se je položaj na denarnem trgu razčistil in ni več tako napet kot prej. Ljudski denarni zavodi vseh vrst beležijo dvig hranilnih vlog. Promet na praški borzi se je vidno skrčil, borzni vrednostni papirji so nekoliko padli. Zaposlenost industrije je ostala pretežno nespremenjena, tuintam se je zboljšala. Bilanca zunanje trgovine je bila tudi v novembru ugodna; poleg tega se je dvignil tudi domači konsum vsled pomnožene nakupne moči širokih slojev. Kreditne zahteve na Narodno banko so trajno majhne, tudi financiranje sladkorne kampanje se je izvršilo skoraj brez pomoči Narodne banke. Na deviznem trgu ni bilo nobenih sprememb, povpraševanje po Kč v inozemstvu je bilo precejšnje, zaloga deviz se je znatno dvignila. Karakteristika splošnega gospodarskega položaja v preteklem letu. (Odlomek iz poročila o delovanju Zbornice za TOI na plenarni seji Zbornice dne 19. decembra 1927.) Zadnja plenarna seja zbornice se je vršila dne 11. junija 1926. Dobo preteklega poldrugega leta od te seje do danes karakterizira splošna občutna gospodarska depresija, v kateri se je morala naša produkcija in trgovina prilagoditi v cenah porastu vrednosti dinarja in poostrenim konkurenčnim prilikam. V tem procesu je delalo ovire dejstvo, da naša uvozna carina podražuje nabavo industrijskih surovin ter da se produkcijskih stroškov povečini ni posrečilo zmanjšati. Skoraj neizpremenjena je ostala splošna režija, davčna bremena, železniška vozarina ter delavske mezde, medtem ko se je en del socijalnih dajatev celo povečal. Vehk padec cen agrarnih produktov je povzročil splošno mrtvilo in zastoj v trgovini, ker je bila moč kon-sumentov do skrajnosti oslabela. Tega položaja tudi letošnja izvozna sezona vsled pičle letine ni mogla poboljšati. Poleg tega pa še otežujejo sosedne države in Nemčija, ki so veljale dosedaj za g^vne konsumente naših agrarnih produktov, z raznimi carinskimi ukrepi uvoz naših agrarnih proizvodov in živine in kažejo vedno odločnejšo tendenco, da zaščitijo in povečajo svojo agrarno produkcijo ter se v prehrani čimbolj osamosvojijo od inozemstva. Porast italijanske lire je istotako občutno uplival na našo izvozno trgovino v Italijo in povzročil mesece trajajoči zastoj v našem izvozu. Vsi ti dogodki nam vsiljujejo potrebo preorijentacije naše gospodarske politike u vidu izdatnejše zaščite in pospeševanja domače produkcije in dela in jačanja kupne moči dortia-čega konzumenta ter pridobivanja novih tržišč za naš eksport. Naša industrija se je morala v toku letošnjega leta boriti z velikimi žrtvami napram inozemski konkurenci, ki se poslužuje mnogokrat dumpinga in prodaja svoje proizvode pod lastnimi produkcijskimi cenami na naša tržišča. Posebno se je to občutilo v stroki železnih izdelkov, kjer sedanja pogodbena carina ne nudi zadostne zaščite domači produkciji. Poročila, ki jih je prejela zbornica ob priliki ankete za oceno letošnje izvozne sezone glede prognoze za naš izvoz, so bila povečini zelo rezervirana, deloma celo pesimistična. Inte-resirani krogi eksporterjev povdar-jajo predvsem pomanjkanje urejenih1' trgovinskih odnošajev z državami Sredozemskega morja in z bližnjo Levanto in s Turčijo, ki bi bila za naše industrijske proizvode eminentne važnosti. Specijelno slovenska industrija hudo občuti pomanjkanje novih trgovinskih pogodb z bližnjimi balkanskimi državami, z Rumunijo, Bolgarijo, kakor tudi ratifikacijo trgovinske pogodbe z Grčijo, ki je bila po dolgih pogajanjih nedavno sklenjena. Letošnja poslovna konjunktura domače industrije je bila za mnoge stroke dosti nepovoljna, ker je naša produkcija vsled previsoke davčne obremenitve podjetij, posebno delniških družb, in vsled fiskalnih carin na surovine in polfabrikate razmeroma otežkočena. Vse delovanje zbornice je bilo zato osredotočeno na to, da se ta bremena zmanjšajo, odnosno v kolikor se to momentano še ne da doseči, da se vsaj obvaruje produkcijo pred novimi pretečimi bremeni in podražitvijo režije. Taka nevarnost je grozila i glede novih oblastnih davščin, kakor tudi glede železniške voznine in socijalnih dajatev. Z združenimi napori se je posrečilo zbornicam odvrniti ministrstvo saobračaja od že aviziranega znatnega povišanja železniških tarif, ki je imelo dne 15. avgusta stopiti v veljavo, dočim so se. dajatve za nezgodno zavarovanje kljub našemu protestu s 1. januarjem 1927 povišale od 5 na 6% in se namerava prispevke z novim letom zopet povišati še nadalje od 6 na 1%. Finančni zakon za leto 1927/28 ni bistveno razbremenil gospodarskih krogov ter se prepotrebno zmanjša- nje davčnih bremen in odprava kričečih neenakosti v obdačitvi med posameznimi pokrajinami še vedno odlaša. Posledica preobremenitve je, da se je mnogo podjetij, ki so se zanimala za naselitev v Sloveniji, odločilo za druge pokrajine ter da so mnoga podjetja prenesla svoje poslovne sedeže izven Slovenije. Tudi vpliva na podjetnost v mnogem oziru dejstvo, da še ni zaključen krog naših trgovinskih pogodb z inozemskimi državami ter interesenti vsled tega še nimajo sigurnosti glede carinske zaščite, ki je za novoosnovane industrije pri naših prilikah neobhodno potrebna. Eksportna industrija in trgovina beleži v preteklem letu vsled nad-produkcije znaten padec naših glavnih izvoznih produktov na svetovnih tržiščih tako, da se je kljub povečani produkciji in izvozu le s težavo dal doseči dobiček prejšnjega leta. Železniški promet se je kljub velikim težkočam, s kateremi se mora boriti železniška uprava radi nezadostnih kreditov za prepotrebno obnovo prog in voznega parka, v splošnem zadovoljivo zboljšal ter je kriza glede dostavljanja vagonov trajala vsega skupaj komaj pol meseca in je bil skrajšan nakladalni rok na zbornično intervencijo že 10. decembra ukinjen, dočim je prejšnja leta trajal celo izvozno sezono. V industriji je bila razmeroma najbolje zaposlena tekstilna stroka, ki je kapaciteto svojih naprav lahko v polni meri izkoristila. Pri več podjetjih beležimo razširjenje obstoječih naprav in osnovanje dveh novih tovarn. Kljub temu pa je na tem polju domačemu podjetništvu dano še stotero možnosti osnovanja novih podjetij za celo vrsto izdelkov, ki se v naši državi ne izdelujejo. Tudi usnjarska industrija je bila razmeroma dobro zaposlena in je uspela, da en del svojih izdelkov izvozi v inozemstvo, dočim trpi čevljarska industrija na domačem trgu pod stalnim pritiskom jake inozemske konkurence. Produkcija montanske industrije je ostala kvantitativno v splošnem na enaki višini kot prejšnja leta, kljub občutnemu padcu cen na svetovnih tržiščih, ki vedno bolj otežuje izvoz naših produktov. Isto velja tudi za elektrokemično industrijo. Živahnejšo aktivnost jo opazovati spričo bližajoče se likvidacije vezanega stanovanjskega režima in vsled pocenitve hipotekarnega kredita' pri stavbenih industrijah. V zvezi s tem se je tudi poboljšala zaposlitev v industriji gradbenega materijala in stavbenih strokah obrtništva. Lesna industrija in eksport lesa je trpel vsled stagnacije, ki jo je povzročil porast lire v Italiji. Deloma je našel nadomestilo v Grčiji in nekaterih drugih državah, s katerimi pa nam primanjkuje stalnih paroplovnih zvez. Industrije živil so samo deloma mogle izkoristiti svojcrkapaciteto, ker so navezane skoro izključno le na domači konzum. Kemična industrija je bila srednje-dobro zaposlena, elektrodna industrija živi v težkih prilikah. Industrija papirja in lepenke mora vsled znižane uvozne carine boriti težak konkurenčni boj s premočjo inozemske papirne industrije. Železna industrija je imela nekoliko živahnejši odjem, dasi ima vedno še velika bremena ob nabavi svojih potrebščin. Strojna industrija je zelo slabo zaposlena, istotako beleži industrija železnih izdelkov znatne izgube. Elektrifikacija zborničnega področja napreduje vsled splošne rezerviranosti pred investicijami le polagoma. Kljub temu je razvila Falska elektrarna svoje daljnovode preko Dravskega polja do Prekmurja in obvlada tako že skoro celo mariborsko oblast. Reklama je glas podjetja. Kako si ustvariš uspešno reklamo? Najprej treba pridobiti pozornost občinstva, potem opiši blago, končno dostavi na videz posebno ugodno ponudbo, ki naj izvanredno privlačno učinkuje. Hvalisanje in pretiravanje v reklami je nesmisel. Reklama naj ne bo nič drugega kot gola resnica, povedana v izbranih besedah. Ogiblji se laži; kajti prejkoslej ti pridejo na sled. Če si priboriš vsaj nekaj zaupanja, je to krepak korak k uspehu. Obleka, ki je 1000 Din vredna, se naj za to ceno ponuja, ne za več in ne za manj; samo na ta način si pridobiš zaupanje v svoje podjetje. Priprosta beseda naj velja za propagando; isto razume vsak, kar je, ali raj bo glavni smoter reklame. Tudi prodaja danes ni več tako enostavna stvar. Od konca do kraja ta znanost sploh nikomur ni v pfl(lnen» obsegu prisojati. Prodajna sposobnost je danes veda, ki zahteva odlične zmožnosti; s kupcem se mora ravnati kakor s prijateljem, iti se mu mora na roko, da tudi res to dobi, kar, si želi. Mešetariti pri cenah ni nikdar priporočljivo. Razprodaje so se prna debelo« ali »na debelo in na drobno«), morajo odpre-miti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Delavci (delavke), ki niso dovršili (e) 18. leta, ali ki so prekoračili (e) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev. III. Prijave za odmero davka privatnih in samoupravnih nameščencev za 1. 1928. Vsi privatni uslužbenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtni pomočniki) so dolžni do dne 31. januarja 1928 s posebno tiskovino, katero dobe pri davčnih oblastvih I. stopnje, prijaviti vse svoje službene prejemke, katere bodo prejeli po vsej priliki v 1. 1928. bodisi v denarju, bodisi v na-turalijah. Pravilnost prijave mora služ-bodajalec potrditi s svojim podpisom. IV. Davek na poslovni promet. 1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1927 ni presegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni vložiti do dne 31. januarja 1928. predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega obla-stva. Napovedati je promet minulega leta 1927. 2. Vsa podjetja, zavezana javni raču-nodaji, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči 1% davek na poslovni promet. Najkasneje do dne 31. januarja 1928 pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v letu 1927. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1928. dospo v plačilo neposredni davki I. četrtletje 1928. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti zamudne obresti in narastle eksekucijske stroške. Trgovina. Statistični pregled zunanje trgovine za I. polletje 1927 se dobiva tudi pri Glavni carinarnici v Ljubljani. — Knjiga stane 30 Din. V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne firme: »Sana«, tvor-nica čokolade, Hoče, družba z o. z., podružnica Celje; slaščičarna Dolinar d. z <. z. v Ljubljani; Grajski kino, dr. z o. z. v Mariboru; podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu. Likvidacije. V likvidaciji se nahajajo: Splošna gospodarska zadruga kmetov in obrtnikov v Kostanjevici, r. z. z n. z., Živinorejska zadruga v Moravčah, r. z. z o. Mlekarna v Št. Jurju ob juž. žel., r. z. z o. z. — Upniki se pozivajo na prijave terjatev. Pokrajinska razstava semen v Lvovu. Uprava velesejma v Lvovu priredi dne 2., 3., 4. in 5. februarja 1928 pokrajinski semenj vseh vrst semen v svrho organizacije trgovine s semeni. Po dobro uspelem poizkusu z razstavo semen, ki se je vršila lanskega leta, želijo gospodarski krogi Poljske organizirati v Lvovu center trgovine s semeni. Trgovina s semeni je dosegla v tekočem letu na Poljskem prav dobre uspehe, in upoštevajoč veliko važnost te panoge, je uprava velesejma sklenila, da lanskoletni poizkus ponovi še v večjem obsegu. FRANCOSKA BANKA JE ZNIŽALA DISKONT. Kakor poročajo iz Pariza, je včeraj francoska banka znižala diskont od 5 na 4%. To znižanje diskontne obrestne mere je prišlo popolnoma nepričakovano, posebno z ozirom na dejstvo, da se je v zadnjih mesecih obtok bankovcev dvignil od 53 na preko 56 milijard frankov. Kakor je podoba, skuša Francoska banka potom znižanja diskontne obrestne mere le pospešiti produktivno delavnost in s tem odpraviti preveliko likvidnost na denarnem trgu. štedite, toda gospodarsko! Kdo je s svojo bilanco ob koncu leta zadovoljen? 3Ialo, prav malo najdemo takih, ki bodo po tako »suhem« letu, kakor je bilo pravkar pro-šlo, zadovoljni. Ni čuda, da se zato vsepovsod misli na štednje in na znižanje režijskih stroškov, ki tako težko obremenjujejo vsak obrat. Štedlti je treba vsepovsod, skrčiti vse izdatke na neobhodno potrebni minimum! Vendar pa se mora štediti gospodarsko, kajti štednje, ki niso na mestu, povzročajo še večje škode. Na to smo hoteli zlasti opozoriti one, ki ob koncu leta, pri črtanju izdatkov, ne najdejo smotrenejših prihrankov, kakor pri izdatku za naročnino na »Trgovski list«. Zdelo se nam je potrebno, da opozorimo na to, ker nam je trojica naročnikov odpovedala list za leto 1928. Gre slučajno za večja podjetja, ki zaposlujejo večje število uradnikov, katerim čtivo najbrže ne ugaja. Taka podjetja imajo navadno odvetnika, da jim svetuje, pa če je potrebno, si poiščejo nasvet pri tem ali drugem kon-zulentu, davčnem izvedencu itd. Da jih vsak tak korak stane gotovo več kot celoletna naročnina lista, na to seveda uradniki ne mislijo, Na to ne misli pa tudi ne šel, ki takih naši etov in informacij ne bi sploh potreboval, ki bi preprečil marsikatero škodo in izkoristil mnogo dobičkanos-nih prilik, če bi redno čital naš list. Ugotavljati moramo, da se na zborih trgovcev na deželi, na sejah podeželskih gremijev, baš na pobudo našega lista razpravlja o resnejših, gospodarskih problemih in stvarneje, kakor v družbah takozvanih meščanov, kojim so politični članki ali dovtipi iz humorističnih listov mnogo prijetnejši nego strokovne razprave. So mar take razmere zdrave? Večkrat govorimo o razčiščenju naših vrst, zahtevamo izločitev takih, ki ne spadajo v naš stan, koje je prinesla med nas samo konjunktura. Ta klic bo treba še večkrat ponoviti, da se čimprej rešimo vseh, ki ne spadajo v naše vrste, ki naše delo za napredek in procvit trgovskega stanu samo zavirajo. Ob tej priliki pa se obračamo do vseh zavednih trgovcev, da naš list širijo in mu pridobivajo novih naročnikov! Industrija. Državni vžigalični kartel na Ogrskem. Ogrska vlada je izdelala zakonski načrt glede davka na vžigalice. V smislu zakona bo določen obseg produkcije; kontingent bodo razedlili med posamezne tovarne. Nove tovarne se smejo ustanavljati le z dovoljenjem finančnega ministrstva. Na ta način hoče vlada ščititi ogrsko vžigalično industrijo pred konkurenco švedskega in ameriškega vžigaličnega ti usta. To se smatra kot ustanovitev državnega kartela ogrske vžigalične industrije. Ljubljanska borza. Tečaj 30. decembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudb« Dm DEVIZE: Berlin 1 M 13516 13545 Curih 100 fr 1093 50 1096 50 Dunaj 1 šiling 7-975 8-005 London 1 tunt 276-20 277-— Newyork 1 dolar .... 56-4(5 56-66 i’raga 100 kron 167-50 168-30 Crst 100 Ur 297-75 -299-75 RAZNO. Za varstvo našega hmelja. Organizacija jugoslovanskih hmeljarjev je zahtevala, naj se domača produkcija hmelja zaščiti. Nato je sklenilo poljedelsko ministrstvo sporazumno s trgovskim ministrstvom, da se izda naredba o obveznem zaznamovanju onega hmelja, ki je določen za izvoz. Vsako pošiljatev hme-ljt bo pred izvozom preiskala posebna komisija in jo bo ocenila po njeni kakovosti. Potrdilo, ki bo v duplikatu priloženo pošiljatvi, bosta podpisala dva zaprisežena strokovnjaka, ki morata biti člana Zveze hmeljarjev. Švedsko trgovsko brodovje. V času od 1. julija 1925 do 1. septembra 1927 je naraslo švedsko trgovsko brodovje od 1,419.133 ton na l,oo<.447 brutoregister-lon; število ladij se je pa za 23 zmanjšalo ir- znaša sedaj 3056. To znižanje števila ladij gre izključno le na rovaš jadrenic: število parnikov se je dvignilo za 34 enot. število motornih ladij — oziroma jadrenic s poraznimi motorji — pa za 127. Presenetljivo nazadovanje jadrenic se zrcali tudi v tem, da so ladijski seznami zaznamovali leta 1921 še 923 jadrenic, zadnji seznam jih pa navaja samo še 395. Nad 5000 ton vsebine ima 43 ladij švedskega trgovskega brodovja; 16 od njih je parnikov, 27 pa motornih ladij. Nazadovanje jadrenic ni samo švedski pojav, temveč ga opazujemo povsod po svetu. In prav tako je splošni pojav v svetovnem trgovskem brodovju zadnjega časa izredno hitri dvig števila motornih lauij. Gospodarske vesti. Obrtne zadruge v Rusjji cenijo število brezposelnih na 1,700.000, dočim jih navaja uradna statistika 1,100.000. Med brezposelnimi jih ima 10.000 akademsko izobrazbo. Oblasti si proti brezposelnosti ne znajo prav nič pomagati. — Avstrijske Združene pivovarne Schwechat, St. Manc, Dreher itd. bodo izplačale najmanj 6 odstotno dividendo, morda tudi 7 odstotno. Njih tovarna v Trstu bo izplačala 6 odstotkov. — Sindikat dunajskih železnih grosistov je tik pred zaključkom in bodo stopile nove cene najbrže s 1. januarjem v veljavo. — V Berlinu bodo z osnovno glavnico 10 milijonov mark ustanovili novo diužbo za prodajo ruskih petrolejskih produktov. — Za južno Afriko prihaja Japonska in bo naročila na Nemškem večje število lokomotiv za železnico v južni Mandžuriji. — Veliko nemško podjetje za izdelovanje umetne svile Bemberg d. d. bo razdelilo 14 odstotno dividendo; lani je bila 8 odstotna. — Dette Publique v Carigradu je izdala nove turške bankovce. Stari bankovci bodo ostali v veljavi še do začetka junija in jih potem tudi Narodna banka ne bo več zamenjavala. — Mesto Sofija hoče najeti novo večje posojilo, ki naj bi služilo tlakovanju, kanalizaciji in zgradbi mestnih cest. — Srednjeevropska zveza surovega jekla se poteguje za zvišanje kvote. Sedanja kvota znaša 7 272% ali 574.213 ton na četrtletje. V tretjem letošnjem četrtletju so pa producirali nad 623.000 ton, koji prvišek gre ves na Češkoslovaško. Sedanji predlog namerava produkcijo pav-šalirati s 600.000 tonami v četrtletju. — S 1. januarjem prične delovati poljski sindikat žveplene kisline. — V konkurenčnem boju s Fordom hoče tudi General Motors Co vpeljati na trg nov avto-mobilni tip. — V francoski predilni industriji dela 9,600.000 vreten, v tkalni industriji pa 182.000 statev. — Hranilne vloge nemških zadružnih bank (sistem Schultze-Delitsch) so znašale 31. oktobra 469 milijonov mark, vloge na tekoči račun pa 274 mil. mark; zadrug je bilo 933. — Od 1. septembra 1924 je dala Nemčija Franciji razen premoga in barvil za 710 2 mil. mark stvarnih dejatev. — Prerekanje o oprostitvi nemške lastnine v Ameriki traja dalje.; najbrž se bodo zedinili na temelju, da bo obdržala Amerika 30 odstotkov nemške lastnine. — Ogrske delniške družbe bodo morale pod zunanjim pritiskom spremeniti svojo dividendno politiko. Šestina družb, kojih delnice notirajo na borzi, ni izplačala za leto 1926 nobene dividende, in sicer ravno največje družbe. — Romunska vlada bo najbrž odkupila železnico Lvov—Čr-novice—Jaši. - Sl. januarjem bo vpeljala poljska železna industrija zopel osemurni delavnik. Vsled težkega dosedanjega položaja so imeli doslej deseturni delavnik. — Prodajo nemškega kalija cenijo v decembru na 850.000 met. stotov; v novembru je znašala 683.500 stotov. Vsa letošnja prodaja bo znašala ca 12,250.000 met. stotov in bo s tem dosegla lansko višino. — Ogrska Narodna banka bo izplačala za poslovno leto 1927 11 odstotno dividendo. — Provizorij v tarifnem boju med Hamburgom in Trstom bodo podaljšali najbrž spet za šest mesecev. Samo turški dolgovi so paralela ta-mu tarifnemu boju. — Zaposlenost v avstrijski kovinski industriji je bila v novembru nekoliko manjša kot v oktobru, a znatno večja kot v lanskem novembru. — V prvih devetih mesecih so napravili v Avstriji 320.600 ton surovega železa (lani 254.000), 411.000 surovega jekla (371.500), valjanega blaga pa 295.000 ton (266.000). — V smislu sklepov pariške sladkorne konference računijo s tem, da bodo v Češkoslovaški v bodočem letu 5 do 7% manj zemlje obdelali s sladkorno peso kot so jo letos. — Nemška zunanja trgovina izkazuje v' novembru 1297 milijonov mark uvoza, za 375 milijonov več kot izvoz (v oktobru je bil uvoz za 284 milijonov večji). Novemberski uvoz je bil največji mesečni povojni uvoz. — Angleška vlada je odklonila predlog o uvedbi uvozne carine na varilni ječmen. — Zgube angleškega premogarstva v prvih letošnjih 11 mesecih, nastale vsled tega, da so prodajali premog včasih pod nabavno ceno, cenijo na 11 milijonov funtov. — Tudi avstralske in novozelandske podružnice angleškega kemičnega kartela so sklenile, da se bodo fuzionirale. Angleži so poslali v Avstralijo posebno tozadevno tehniško komisijo. Izšla Je Blasnlkova 1928, ki ima 866 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna Izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din, Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg 12 Vsak smotren gospodar mora v lastnem interesu skrbeti za to, (la naroči »Trgovski list« za leto 1928. ► TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo (27. decembra 1927). Prignalo se je: 12 konj, 8 bikov, 107 volov, 259 krav in 6 telet, skupaj 392 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli Din 775 do 8'—, poldebeli 7 25 do 7’50, plemenski voli 5'75 do 6’—, biki za klanje 8'—, klavne krave, debele 575 do 6‘25, plemen- ske krave 550 do 6'—, krave za kloba-sarje 3 50 do 4 25, molzne krave 5 25 do 5 75, breje krave 525 do 5 75, mlada ži- vina Din 7 —. Prodalo se je 204 komade, od teh za izvoz v Avstrijo 49 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso, 1 kilogram Din 10 — do 18.— ; telečje meso 17'— do 22 50; svinjsko meso, sveže 17-50 do 27-50. Primerno darilo zaiKOVO LETO je livalhi stroj znamke Grilzner in Adler v raznih opremah. — Edino le pri Josip Petellncu, Ljubljana bli&u Prešernovega spomenika cb vodi. — Tudi na obroke. Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. — Večletna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. colombo Cf YL0N TEA (00 oranim« *o l AjV, Nabirajte nove naročnike za »TRGOVSKI LIST«! >KUVERTA< lllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Voiarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. Srečno in veselo Not)o leto 1928 želi svojim cen/, odjemalcem Alojz Fuchs j uvel ir Ljubljana, Šelenburgooa ul. 6 Srečno Novo leto 1928 želi vsem odjemalcem Konfekcija Frande“ nasproti dramskega gledališča Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem KASTELIC IN DRUG trgovina s papirjem na veliko Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 Generalno zastopstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d, z o. z. v Ljubljani. Srečno in veselo v, štet;"#’*! «E2 Novo leto 1928 želi osem soojim znancem in prijateljem obitelj Olup-ova Srečno in veselo Novo leto 1928 želi svojim cenj. odjemalcem Osvald Dobeic veletrgovina galanterije In pletenin Ljubljana. Pred Škofijo št 15 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi svojim cenj. odjemalcem Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg štev. 20 Ure. zlatnina, srebrnina In Juuell Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ALOJZIJ TRINK mizarstvo Ljubljana, Linhartova ul. 8 VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1928 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ANTON KRISPER LJUBLJANA Veselo in srečno Novo leto 1928 želi vsem soojim cenjenim odjemalcem Tooarna kranjskega lanenega olja in firneža HROVAT S, KOM P. LJUBLJANA Veselo in srečno Novo leto 1928 želi vsem Slovenia - Transport T TRO. • INDUSTR. D. družba z o. z. Telefon 2718 Ljubljana Telefon 2718 Mednarodni transporti - ocarinjenje * preselitve GREGORČIČEVA UL. 23 ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem # srečno in veselo Novo leto in se priporoča za vsakovrstna naročila. Srečno in veselo Novo leto želi osem soojim cenjenim odjemalcem Carl Pollak d. d. LJUBLJANA — Srečno Nooo leto bodi osem cenj. gostom ter osem prijateljem in znancem! — Restaoracija » LJUBLJANSKI DVOR“ MARIJA in BOGDAN PUPOVAC, Ljubljana. Veselo in srečno N0Y0 LETO želi vsem svojim cenj odjemalcem J. * LJUBLJANA Srečno Novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem dobre kapljice Aškerčeva klet nasproti srednje tehnične šole Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim naročnikom V Josip Cemažar solastnik litografičnega zavoda Čemažar in drug LJUBLJANA sedaj: Igriška ulica štev. 6 Srečno in uspešno NOVO LETO Kavarna „TEMENT“ Maribor, Glavni trg SLADKOR Srečno in veselo Novo leto VINOCET družba s o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 (palača Ljubljanske kreditne bank ) želi vsem svojim p. n. odjemalcem srečno in veselo Novo leto 1928 tovarna vinskega kisa, d. z o z. Ljubljana želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno Novo leto 1928 želi vsem svojim cei j. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1928 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Parna pekarna želi vsem svojim cenjenim odjemalcem A. VOLK, Ljubljana trgovina z železnino Resljeva cesta štev. 24 vetetrgovina z žitom in moko Ljubljana Srečno in uspešno Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1928 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vsem svojim cenj. obiskovalcem Vekoslav Podlogar Ljubljana družba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Veselo in uspešno Novo leto 1928 želi svojim poslovnim prijateljem fin„AD R I A“ tovarna iitne kave Glince • Vič Srečno in veselo Novo leto 1928 Kavarna Kopališče Restavracija želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ,.\v; 1 Srečno in /veselo Novo leto 1928 želi^vsem svojim cenjenim odjemalcem gS^pl Knjigoveznica A. Janežič, Ljubljana Florijanska ulica štev. 14 Industrija [trgovskih knjig in šolskih zvezkov. družba z o. z. tvomica kuvert in konfekcija papirja Vožarskl pot 1 Ljubljana Karlovška c. 2 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenj. obiskovalcem Srečno in veselo Novo leto 1928 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Rosmann &Tschurn Ljubljana želi vsem 9vojim cenjenim odjemalcem Restavracija KARL PRELOG Ljubljana, Gosposka ulica 8 Dunajska cesta št. 6 Srečno in veselo Novo leto 1928 Srečno in veselo Novo leto 1928 Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Slavko Kolar, Ljubljana Dunajska cesta štev. 22 LJUBLJANA želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Srečko Potnik in drug parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd. Ljubljana, Metelkova ulica štev. 13 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem GREGORC & KO Ljubljana veletrgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga, raznega žgan|a in špirita LJUBLJANA Srečno in veselo Novo leto 1928 želita ČADEŽ & BRCAB trgovina Khn. potrpbščin za mlinsko industrijo Ljubljana Kolodvo ska ulica 35 Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svoiim cen], odiemalcem K. JURMAN kraljevi dvorni optik Ljubljana Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Tovarniška zaloua usnia L. GERKMAN L)UB[.)A v A Car k« jevo nabrtie l Srečno in veselo Novo leto 1928 želi vsem s»oiim cenj. odj mulcem K. PEČENKO trgovina z usnjem LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 32 Srečno in ves- lo Novo leto 1928 želi vsem svojim cenj. o^jem^Icem Prva ljubljanska cvetličarna V. BAJT LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 6 Srečno in veselo Novo leto 1928 želita vsem svojim cenj. naročnikom ■v Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv. Petra c. in pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana Srečno i« vesel«) Novo leto 928 želita sem svojim cenj. odjem*lc Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Veletrgovina v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganja, moko In deželno pri* delke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna sa ka- t • vo in mlin sa diiavo s |. .j električnim obratom. ^ * Ceniki na raspolagol MIRTNE venco in iopke za poroke najnovejžih oblik, božično prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobno venco i. L d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik i RADO PREGRAD. Specijalijota: Mlrtnl venci in Šopki. Tovarna perila TRIGLAV" Ljubljana, Kolodvorska ul. S priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila. k Litografičm zavod n m Idi S se je preselil v Igriško ulico štev. 6, v poslopje nekdanje tovarne igralnih kart poleg dramskega gledališča. H Kil IBS VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudnimke vode. Točna in solidna postrežba i Zahtevajte ceniki LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, ustanovljena «>oo. Delniška glavnica: Obl SO,000,000*-Rsssrnil zakladi nad Din M,000.000*- POORUŽNICI IN AOENCUe: Celje Cmor omelj Gorica Kranj Logatec Maribor Matkovič Novi Sad Novomesto Prevalje Ptuj Rakek Sarajevo Slovonjgradas I Spiti Trst Se priporoia za vse v banCno stroko spadaJoCe posle. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2861, 2413, 2502, 2503. Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovako-induatrijsko^d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.