^tniLr r aloina glasilo tovarne alpina žiri DELO ŽIVLJENJE ! 4 OB 27. APRILU Dne 27. aprila poteka 28 let odkar so v komaj okupirani Ljubljani voditelji Komunistične partije in nekaterih naprednih orga -nizacij ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega ljudstva. Delovni ljudje z najrazličnejši-aii svetovnimi nazori so sprejeli program Osvobodilne fronte in se aktivno vključili v narodno osvobodilni boj pod vodstvom Komunistične partije. Komunistična partija svoje vodilne vloge ni vsiljevala, ampak si jo je pri -dobila s tem, ker je znala v vsaki situaciji prisluhniti zahte -vam delovnih množic. Tudi d anes, ko smo v graditvi socializma dosegli že lepe uspehe, jo Zveza komunistov tista politična sila, ki usmerja nada Ijno rast materialne osnove in razvoj še bolj humanih in še bolj demokratičnih odnosov v naši socialistični družbi. Tako kot med narodno osvobodilno borbo v OP, so danes delovni ljudi združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ne glede na morebitne različne poglede na posamezna vprašanja, pa tudi na svetovni nazor. Vse naše ljudstvo je popolnoma enotno v tem, da je treba našo samoupravno socialistično druž -bo še naprej razvijati v smeri, ki jo nakazuje program Zveze komunistov. 0 posameznih vidikih tega razvoja v posameznih skup -nostih (od krajevne Skupnosti do federacije), pa so mnenja lahko različna in je tudi prav, da so različna. Saj prav demo -kratična borba mnenj omogoča,da pridejo do izraza najboljše rešit-, ve. Po drugi strani pa sproščena borba mnenj spodbuja vsakega cb -čana, da tudi sam sodeluje v krojenju politike ožje in širše družbene skupnosti. Vodstva Zveze komunistov in SZDL si morajo tudi danes sama zagotoviti vodilno vlogo s tem, da so vedno v živem stiku s svojimi člani in da znajo ob vsakem času prisluhniti zah "evam in potrebam de -lovnih ljudi. Politični aktiv pa kaj hitro izgubi svojo vodilno vlogo, če se zadovolji z "mirnim življenjem" v katerem se vnaprej ve, kdo je "poklican" krojiti uso do neke skupnosti. Delovne množice ne marajo takšnega"mirnega življenja". One zahtevajo borbo zahtevajo borbo mnenj, v kateri zna9 guje jo napredna stal šča in ne posamezniki, ki so si sami prilastili pravico do razsojanja o tem, kaj je in kaj ni napredno. Le vtak šnih pcgojihs se lahko uveljavijo revolucionarna stališča,'broz katerih _hi .napredka, vodstva pa se sproti osvežujejo z mladimi ljudmi, ki niso obremenjeni s predsodki preteklosti. Nedavna smo bili priča zelo poučnemu primeru. Zadnji zbori volive cev so namreč prinesli izredno razgibanost v "miruo življenje" našega kraja ob vprašanju:Logatec ali Loka. Politični aktiv pa se je,ob tem vprašanju zatajil, saj si tega vprašanja ni upal načeti, čeprav je med občani tlelo skoraj 8 let. Se bolj bi pa bilo narobe, če bi v sedanjem položaju politično vodstvo sklepalo v imenu občanov. Zato je treba pozdraviti skle] našega krajevnega političnega aktiva, da podpre zahtevo po refe -rendumu, obenem pa, da se organizira kvalitetna in dostojna razprava, v kateri bodo razgovorniki ene in druge možne rešitve na -stopili z argumenti. V bodoče bi morali komunisti in drugi politični aktivisti pravočasno prisluhniti težnjam obča nov, ker jih bo sicer čas prehitel. Nase krajevno skupnost bo lahko vodil le tak politični aktiv, ki bo znal sproti reševati bistvena vprašanja razvoja našega kraja, ne da bi čakal direkt tiv od drugod. STOJAN PERTOVT VOLILI SMO V sredo, dne 9. aprila 1969 smo v podjetju volili člane delavskega sveta podjetja, svetov delovnih enot ter odbornike zbora de-1 o vili.h. skupnosti skupščine občine Logatec. Volilna udeležba je bila zado -veljiva, saj je za člane delavske ga sveta od 992 volilnih upravičencev veljavno glasovalo 915 ali 9neveljavno 22 ali 2^. Opravi, čeno ni glasovalo 54 volivcev,kar je 5/'^ neopravičeno ni glasoval samo 1 volilni upravičenec. Tudi za svete delovnih enot so podatki o volilni udeležbi sko -raj eroki. Od 861 volilnih upravičencev je veljavno glasovalo 91% neveljavno 4$; . opravičeno ni glasovalo 5 itezulteti volitev pa so: Izvoljeni v DELAVSKI 3VET - v izdeloval.gor. delov - lahki . Vida-KRIŽNAR Vladimir MOŽINA Ljudmila JUSTIN ' Marta FILIPIČ Rozali ja URŠIČ - v i zdel .gor .delov - tež.':i Ivana ŠUBIC IVana BEKŠ - v pomožnih obratih Pivk ANT( N - v montaži 52-5,8. Janez ČELIK Pavel KRISTAN - v sekalnici Rajko VEHAR - v montaži 52-6,7 Viktor ČADEŽ Ivan GLUHODEDOV Peter JEREB Stanko UŠENIČNIK Alojz OREŠNIK - v upravi, rač.IPM ter prod. Žiri Miha GOVEKAR - v prodajalnah na območ.SR Srbije Nikola JOVIC - v prodajalnah na območ.sr BiH Mahmud LEKIČ - v predajalnah-jaa-območ- _. -;rva.tske> Mirko RIBIČ V SVETE DELOVNIH ENOT sc bili izvoljeni: - v izdelov.gor.delov lahki Albin ŠIFRER Alojzija RAVNIKAR Jana MARCVT Helena OVSENK - izdelov. gor.delov težki Tončka POLJANSEK Pavla MUR Martina PEOELIN Ema PIVK Silva OBLAK Milena KEPEC - v mcntaži 52-5,8 Anton GCRJUP Brane MAZZINI Rado PODCBNIK - v sekalnici. Valentin MLINAR Slavka ČERNIGOJ . - v montaži 52-6,7 Anton DEBELJAK Anton DOLINAH Janko ŽAKELJ Janko DEMŠAR Albin VELKAVRH Stanke ANDREUZZI -v izdeloval.gor.delov ____J>orenja vas Marija OADEŽ Gregor PUSTAVRH Milka REZEK-Anton -PINTAR ------ju SR Srbije ----: Pranjo KCRHANJOŠ Radisav MITIČ Za ODBORNIKE pa so bili izvoljeni: -v 52-0 Slavka MLINAR - v52-l in 52-lo Alojz PILIPIČ - v 52-6,7 Vinko PODOBNIK - v 52-2 in 52-5,8 Stanko MRLAK - v upravi, rač.IPM in prod. Žiri Izidor REJC Vsem izvoljenim sodelavcem čestitamo in jim želimo mno^ go uspešnega delovanja v organih-samoupravijanja podjetja oz. v občinski skupšči-Jii. Volilna komisija POSLOVNA POLITIKA V NA^IH OČEH Poleg kra-jo^nih vprašanj in trenutne situacije v sedanjem času dostikrat zadevamo tudi na naše poslovno politiko. Ker smo znatni del kraja in njegove prihodnosti, je prav, da spregovo -rimo še nekaj o tem. Kako je ALPINA odigrala svoje vloge v kraju, je menda vrakomur znano. Tudi sedanje njeno mesto je življensko za Ziri in okolico. V prihodnje pa si tudi ne moremo predstavljati drugače kot to,da svojo funkcijo in vlogo obdrži. Marsikomu ni znano, kakšen je poslovni uspeh v zadnjih letih.Veliko je takih, ki tega celo ne cenijo in smatrajo, da je to rezul-„.ta.t--okoliščin in pogojev. Ne bomo se o tem prepričevali, vedeti pa merame le nekaj več.c naši poslovni politiki' ih 'Cll-ja,. ki" ga imamo pred sabo. Ko "Žre po eni strani"hc.1.... tako breme ALPINI, je pet tudi vredno pomisliti, kakšne breme je to.- Poslovna politika je lah—-ko umirjena in zelo previdna ali pa odprta in pospešena. Pri prvi so odločitve manj tvegane in rezultat nižji, delo. je lažje, obremenjenost kolektiva manjša. Uspehi take politike v sedanjih jq-gojih gosped rjenja so manj vidni in napredek počasnejši. V taki i poslovni politiki ni mogoče govo^ riti o.zaposlovanju in ne vem kak-• šnem reševanju krajevnih problemov . Osnova vsega družbenega življe -nja je materialna baza. Naša pc -slevna politika pa je druga, ' za njeno ilustracijo navedem nekaj dokazov: Spomnimo-se primera nezaposlenih v lanskem letu in to situacije ,'smc bistveno spremenili. Zaposlili smo mnogo novih čla-1 " nov kolektiva;:vTb pot nadalju9 jemo.::: i •*, Začeli srno veliko/gradbeno in- ' • vesticijo, ;ki b'c' omogočala so-dobne/proiz.vodn jo. V načrtu je 1 -velik program nabava opreme. Razširjamo stalno sgojo host in vecamc proizvodnjo. Stalno, govorimo o kadrih, ki so nam—potrebni.-Stalno se us-tavljamo ob dejstvu, da moramo našo poslovnost razširiti in povečati sposobnost. Vse skupaj terja le večje napore in večjo odgovornost. Ustanavljamo in bomo ustanavljali nove službe in ojačali strokovnost kadrov našega podjetja. Mislim, da je to pot do napredka in pot, po kateri bo mogoče kraju največ dati v te j ali oni obliki. Občutim pa to, da se premalo članov kolektiva zaveda,- da svojo vlogo doma in v svetu večamo in ji dajemo nove razsežnosti. Dolžnost vsakogar je samo to , .ia po svojih zmožnostih največ prispeva k napredku, čas pa bi oi bil, da se pojavi v naših DČeh objektivnost ocene naše poslovne politike, ki edino po :ej poti lahko garantira uspele . "".......' I. R. »OSEGANJE PROIZVODNEGA PLANA a leto 1969 je bil postavljen ežijski plan za celotno tovar-o 85o.ooo parov. Celotni plan no razčlenili na posamezne od- ••,.. • -l Čl■\Ta. : ' ■ . "T . Irv i '.'k' -v • • r*^ '.j .* delke. Za letošnje,leto je planiranih 289 delovnih dni. Dnevni plan je 2.94o parov.,Celotni.plan t (TTQ : ' '. •• J 1. 'V;,X iliii:. v rpa se razdeli na oddelke in šicer: n<3 . OUHJ T* -.t" ;,I ...... Odd. 52-5 84,000 p*j .. 29o p. dftavno odd. 52r6 29o.ooo prt' . pdd. 5.§-7; .29o.ooo p-. Jol.ooo p.; !! 'odd. 52-8 I86.000 p. 65o p. • '° 85o.ooo p. 2.94o p. dnevne •^•V erismi t^'j -- 'S0'.. ' ■ •• - -v J3 J -J ' ----' •"'Dejanski plan za letošnje leto je l,ooo.ooc parov. Dnevni dejanski plan je 3.64o dnevne. Razdelitev dejanskega plana po posameznih oddelkih izgleda tako: Odd. 52-5 9o.ooc p. 31' o.dnevne Odd. 52-6 347.000 p. 1200 p. " Odd. 52-7 347.000 p. 12or p. " • - .odd. 52-8 2i6.000 p. 75o tj. "___ 1,000.000 p. 346o p. dnevno • * Doseg režijskega plana za celotno tovarno je v prvih treh mesecih loo,5$< Dejanski plana pa je bil dosežen za prve tri mesece le 93,1$. Če hočemo ugotoviti dejansko stanje med oddelki šivalnic in od -delki montaž moramo ločeno ugotavljati $ dosega. Doseg plana za vse šivalnice v prvih treh mesecih je naslednji: Januar 115,8$ 'Februar? lo3,5$ Marec 95,8$ Poprečje treh mesecev = lo5,o3$ Doseg plana za posamezne montažne oddelke v prvih treh mesicih je naslednji: Odd. Januar Februar Marec Pcypreč. 52-5 87,5$ l'o5i?l$ ' lo3,l$ 96,5$ 52-6 loo,6$ 119,3$ 123 $ 116,9$ 52-7 lo7,9$ 119,1$ Ho,9$ 112,6c/~ 52-8 99 $ 93,8$ lo2,2$ 96,3$ Skup.lo4,2$ 112,2$ 112,3$ lo9,5$ Doseg plana za šivalnice in montaže ;je računan na . osnovo režijskega plana,- Če primerjamo montažne oddelke in šivalnice ugotovimo, da je porast v montažnih. oddelkih večji kot v šivalnicah« ri'd nam pove, da bo treba šivalnice pojačati, če bomo' hoteli montažne oddelke zadovoljiti. z gornjimi deli. Vzrok, da je porast v šivalnicah manjši je znan že dalj Časa. Gornji deli so vedno bolj zahtevni, čas izdelave se ne spreminja v toliki meri, kot izdelava gornjih de -lov. Ze lansko leto je bilo dosti govo vora okrog zaposlitve nove ženske delovne sile, predvsem v Gorenji vasi. Odgovorne službe pa to niso vzele tako resno, zate se je stvar precej zakasnila. i;rve delavke so bile sprejete &eJ-e--v- januar-ju. Čas priučitve je v šivalnici precej daljši ket v montaži, zato se stanje še dolgo časa ne bo popravilo in bc~o morali kooperanti še naprej za nas izdelovati gornje dele. 'Iz razpredelnice montaž je razvidno, da sta oddelka 52-5 in 52-8 pod planom. Trak 52-5 ima slab doseg plana v januarju predvsem zato, ker je bil celotni kolektiv tega oddelka 4 dni na dopustu. Trak 52-6 dosegal plana zato, ker-je primanjkovalo delavcev in tudi sama i zde -lava je bi.la precej zahtevna. V mesecu marcu se je produktivnost nekoliko povečala". V januarju in februarju je primanjkovalo surovin, prav tako pa so na delovne storilnost vplivale tudi sl'abe vremenske razmere. K dviganju storilnosti tudi uva -n j-e-. _.n o v eg a -1 ehn ol oš ke ga p o s * -topka v začetku ni pripomoglo. Upam, da vam bom ob koncu I. polletja 1969 potek in rezultate proizvodnje že bolje analiziral. Tone OBLAIC ŠIVALNICA OZKO GRLO PROIZVODNJE Kot je znano predstavlja ozko grlo naše proizvodnje, izdelava zgornjih delov. Vzrok'v za to je več, predvsem pa vse bolj komplicirani zgornji deli in visok po -rast proizvodnje v montažnih od -delkih. Da bi nesorazmerje med izdelavo zgernjin delov in montažnimi oddelki čimprej odpravili, bilo. storjenih več ukrepov in J ■ • ekonomska enota Gorenja var; januarjem prešla na delo . i izmenah istočasno pa je bil^ rpro-jetih v delovno razmerje 28 novih delavk, ki so že povečini vključene v delo. V letošnjem letu pre-d-. videvamo, da bo EE Gorenja vas zaposlila še cca 25 novih delavk. Izdelevalnica■zgornjih delov "lahka" pa je dobila od januarja lo novih delavk. V teku meseca aprila pa bo po sklepu kadrovske komisije za potrebe lahke in težke šivalnic ce sprejetih nad&ljnih 20 delavk. Istočasne s povečanjem števila zaposlenih v izdelcvalnicah zgornjih del ov pa so bili naročeni novi stroji, ki bodo povečali zmogljivost. Naročili smo: 4 stroje za zapegibanje s termo lepilom,stroj za nalepi jenje trakov, stroj za drgnjenje robov, stroj za sekanje zgornjega usnja, stroj za ni sanje, razne šivalne stroje u 'iskalni c o za težke šivalnico. Ker pa kljub vsem ukrepe.-. --o že bili storjeni, naša prc...;o>: - nja zgornjih delov ne bi zado -stila potrebam montažnih oddelkov, smo organizirali za izdelavo zgornjih delov še kpoperan-te, ki nam trenutne izdelajo dnevno cca 5oo parov zgornjih delov. Dva kooperanta pa sta nam cblj ubila._ nadaljnih 2oc parov- zgornjih delov dnevno. Ker pa so težave pri izdelavi zgornjih delov nastopile tudi v večini jugoslovanskih kakor tudi inozemskih tovarnah, so tudi možnosti s kooperanti omejene. Zate bo potrebno pri izdelavi investicijskega plana upoštevati potrebe pc nadaljni povečavi zmogljivosti izdelcvalnic zgornjih delov. Kljub vsem težavam pa smo s prizadevnostjo delavk _in~diilav-cev v izdel-ovalnicah gornjih delov doklej le uspeli reševati ta težaven položaj v izdelavi gornjih delov in upam, da ga bomo s skupnimi napori tudi v bodeče. Miloš MLINAR bom, smo se odločiti, da nabavimo komplet strojev pri firmi MOHRBACH, kateri' so prav za to vrsto izdelave najprimernejci. Te stroje smo dobili v tovarno v mesecu cu marcu in jih takoj spravili v pogon. Ta komplet strojev sestavljajo v glavnem 4 stroji* Prvi je za obdelavo podplatnega robu, drugi za izdolbljenje utvorcev v podplatu, tretji za nazebčanje (za izseko-vanje zbbčkov v rob podplata),četrti pa služi za barvanje robov podplata. Prav sedaj, ko smo začeli delati na montažni način, vidimo vse napake, ki se se prej lahko vlekle skozi ves čas. Videli smo, da je cd dobre priprave odvisen uspeh. To -vedo dobre tudi delavci na traku 6, ki so z vnemo zagrabili za delo in lahko rečem, da sme vsi zadovoljni« Hočem reči to, da zahteva montažni sistem dobro predhodno priprav-o-de^—_ la ter obenem primerne močne mehanično delavnico in sekalnicc, kot dobre montaže na krogotokih. \ Ivi TrT JA'TSEK MONTAŽE NA MONTAŽNI NAČIN Izhajajoč iz dejstva, biti racionalnejši in slediti napredku, ostati na ravni sodobne čevljarske industrije v svetu, smo noreli tudi pri nas spremeniti dosedanje tradicije k asične obdelave podplatov v montaži, morali smo preiti na sodoben montažni način izdelave, kateri je ekonomičnejši in s katerim dosežemo lepši estetski videz obutve. Montažxii način obdelave ni nov. Tovarna PEKC ima ta način že 3 leta, ker pa je zadnje 2 leti v modi obutev z okvirji ali pa z nazobčanimi podplatnim roT Tudi v ALPINI je pogostokrat ne jasne telegrame in telefonska sporo--"^-čila zamenjal teleprinter znamke Siemens. Njegove glavne prednosti so naslednje: \ - direktno posreduje pre jemniku...pismeno sporočilo in s tem izklju- ^ čuje vsako nejasnost oz. zamenja-vo, \ - kot dokaz, da je bilo sporočilo oddano, estane pošiljatelju pihme-ni dokument, ki ga potrdi teleprinter prejemnika, - sprejema sporočila tudi v popoldanskem in nočnem času, - za daljša sporočila je cenejši od brzojavke ali telefonskega pogovora. Is navedenega je razvidno, kako nujna je bila za ALPINO nabava teleprinterja 0 PRE TESLIH DOGODKIH V KRAETU Zadnji mesec dni je bilo druž-lieno politično življenje v Ži-veh v zavidljivem razmahu. Težko je seveda napraviti povzetek dogodkov, prav pa je, da posa -mezna vprašanja osvetlimo. Zbori volivcev na žirovskem področju že dolgo niso bili tako obiskani- Prav gotovo je tema c prihodnosti kraja pritegnila mnoge k sodelovanju. Seštevek dogodkov pove, da je bila večina prisotnih občanov za čim hitrejši napredek kraja, za ^spremembo občinskih meja in njene politike . ~Ti bilo malo pripomb nekaterih, ki so prenapeto ocenjevali situacijo r.n začetek dogodkov. Izgleda pa, da smo končno le spoznali, da je demokracija širši pojem, ':ot smo ga bili vajeni in da je življensko pravilna kategorija sodobne družbe.Važno je, da misli in ideje padejo na pravo mesto in med tem časom smo večkrat ugotavljali, da moramo o. prihodnosti kraja obravnavati na širši ravni, da je prihodnost del nas in da moramo pri tem vsi sodelovati . 'Ta osnovi zahtev zborov volivcev je Skupščina občine Logatec sprejela sklep, da se po volitvah Iz ved: referendum in seveda pripravi določene podatke, ki naj osvet- ijc preteklost z vseh strani. Bili pa smo deležni dosti kritičnih pripomb posameznih političnih delavcev kraja, ki celo niso štodil.i z izrazi in pretnjami. ■as se premika naprej. Včasih se še zavemo i?, ko mine lo ali 15 let. Čas je prinesel novo miselnost, mladi ljudje so dozoreli in postali samostojni. Upoštevati jih bo treba. Na sestankih oz. zborih volivcev smo ugotavljali prednosti ene ali druge strani. Nobes nih obljub ni bilo. Samo prednosti Škofje Loke smo poudarjali in jih dokazali. Ne Bi bilo prav, da bi ljudi zapipali z obljubami, kot je bilo takrat, ko se je šlo za sedanjo občino. V nobeni fazi nismo prikazovali situacije ^ clf.e loke tako, da bi lahko kdo LzlaLiil osebno korist. To pa je bistvena prednost. Dnevno in tedenske časopisje se je j razpisale in posamezne izjave dokazujejo zelo različna gledanja. Mi nočemo m rnega življenja in ne vem kakšnega zatišja. Hočemo čimprej nekaj napraviti. Premalo se je naredile in ni prav, da smo z vsako stvarjo zadovoljni. Enostavno ni dovolj močna baza in kadrovska zasedba. Pojavila se je velika užaljenost nekaterih družbeno političnih delavcev. Dobro delo se samo hvali, pravimo. Mnogo pripomb je bilo na račun občine Škofja Loka. Silno so nestrokovne, kot.n.pr., da bodo vsa podjetja odvisna od liških in podobno, da bo ne vem kakšen položaj za kmete, kc vendar vemo, da je kategorizacija zemlje napravljena za vso Slovenijo. Dokazovali smo prednosti x.i t"iih do; kazali. Pri tem pa občina okofja Loka še sploh ni imela prilike sodelovati v tej razpravi. Predvidena je javna tribuna in tu bi poted dokončno pred samim referendumom ugotovili tof kar-hočemo. Gorenjci smo, to ponavljamo vsi, posebno pa tedaj, kadar mislimo ns' odročnost socialnega zavarovanja, sodišča,- raznih opravkov v Logatci in na Vrhniki, ki bi jih sicer lal kc v Škof ji Loki opravili obenem. Pojavilo se je celc geslo:"Saj ni važno, kje smo in kje je občina, ker bomo morali tako sami vse rešiti." Zakaj pa potem tek odpor proti Loki in borba za Logatec. Borimo se sedaj za prihodnost in to utemeljene. Napredek bkefjeleške občine v zadnjih letih je vreden sleherne pozornosti. Ne smemo pozabiti, da se v Skupščini SRS jasno odpira vprašanje posameznih občinskih območij in da je bilo jasno povedano, da mora občina imeti dovolj močno gospodarsko zaledje in primerno število občanov (najmanj 2o.ooo). Zakaj bi to situacijo prepuščali drugim, če sami vemo, kaj je za' nas najboljše in priliko imamo. l4ienda ne mislimo siliti še globje v Notranjsko. Kaj smo še lahko ugotovili'' Družbeno življenje je dinamično in vemo, da moramo biti kritični in napredni. Kritike pa mnogokateri ne prenesejo. Tu pa de demokracija logično zaustavlja in hromi. Dne 5. aprila popoldne in zvečer je posebna takoimenevana strokovna komisija za razvoj kraja cb prisotnosti nekaterih povabljencev razpravljala o programu razvoja kraja z vidika vseh vrst dejavnosti, ki nastopajo v družbeno političnem in gospodarskem življenju. Podal sem dovclj.kritično oceno preteklosti, sedanjosti in načrt razvoja za prihodnje. V te j komisiji so tudi strokovnjaki Ži rovci, ki delajo v Ljubljani. Splošen vtis dela te kpmisije, ki je zasedala nekaj dalj kot 6 ur je bil ta, da so bili člani komisije enostransko informira- ni in sc stali bolj v nevtraliji pozi ji. Sprejet je bil sklep, da je potrebno zbrati točne argumentacijo z obeh občin in jih primerjati med seboj. Z rešitvijo vprašanja se zavlačuje, istočasno nekateri to zelo spretno izkoriščajo za proti loško propagando, ki je v posameznih primerih že nesramna. Primer, ko raznašajo govorice, da bodo morali graditelji hiš plačevati velike komunalne prispevke, je neresničen in brez osnove. V Žireh so določeni pogeji in tradicija, jasno pa je, da se bomo morali lotiti vprašanja kanalizacije (o tem sme že pisali v eni od naših številk). Osebno mislim, da bi •-■bila r • strokovna komisija svetovalni korala pa bi biti nevtralna, kar pa primer prej omenjen k\ -'.okoča vzdrževalna dola. Za zgraditev kclesarnice so nekatera žirovska podjetja prispevala materialna in denarna sredstva. Načrti za kolesarnico so v delu. v Se vedno je najbelj pereče vprašanje, kako priti do lastne telovadnice. Pred tremi leti smo se \ udeležili natečaja pri Splošni gospodarski ^ariki-^iza najetje kreditov, vendar je bila naša prošnja odklonjena. Načrti za telo -vadnicc so izdelani. Na osnovni šoli v Žireh imajo ..učenci od 1. do 4. razreda razredni pouk,, kjer praviloma poučuje eh učitelj z. dokončanim učiteljiščem, učenci od 5. do 8. razreda imajo predmetni pouk, kjer praviloma poučujejo predmetni učitelji in. profesorji določene . predmete. Njihove kvalifikacije so dokončane višje in visoke šole pedagoške smeri. Kot v vseh delovnih organizacijah so tudi v šoli bolniški in drugi dopusti, kjer je treba odsotne delavce nadomeščati na delov -nih mestih z novimi učitelji za določen čas, Reševanje takih primerov nam povzroča težave, ker ne dobimo učiteljev, ki bi bili pripravljeni zasesti de -lovne mesto le za določen čas. Zato morajo posamezni učitelji, čepirsrv„nimajo potrebnih kvali- • fikaoijc poučevati posamezne predmete tudi na višji stopnji pouka. S tem bi rad opozoril, da .so večkrat neumestne in neupravičene kritike na račun pouka.. -To ni problem samo na ____Laši šoli, ampak ga imajo večinoma vse podeželske šole. S takimi problemi se srečujemo tud.i to poletje. Razumljivo je, da takšen pouk ni najbolj kvaliteten, vendar je še vseeno boljši, kakor če bi u-čenci ostajali doma brez-pouka. Od 586 vpisanih učencev v tem šol. letu je na šoli v Zireh 316 fantov in 27o deklic. Razred ponavlja 31 učencev, z eno nezadostno-oceno je napredovale preteklo leto v višji razred 45 učencev, 17 učencev pa obiskuje šolo 9» šolsko leto. Ob koncu I. poli. je bilo brez nezadostnih ocen 46c učencev (78,5$), 123 učencev z he^a -dostnimi ocenami (21$), 3 učenci so bili neocenjeni (o,5$) za_"tiaxLi- bolezni . Vni.žjih .razre- dih je izdelale razred 94,8$, v višjih razredih pa 62,5$. Od 45 učencev, ki sc napredovali v višji rj razred z ene nezadostno oceno, je izdelalo razred brez nezadostne ocene le 6 učencev (13,3$), 39 »d teh učencev je imele od polletji; od 1 do 6 nezadostnih ocen. Od 17 učencev, ki obiskujejo šoJ o 9.. šolsko leto, je izdelalo r-rrod 5 učencev (29$), vsi ostali :■ imeli nezadostne ocene. S pri.k-azonita učnim uspehom nismo zadovoljni, čeprav smo na vrhu lestvice v občinskem merilu. Učencem, ki težje dojemajo učne snov, smo dolžni nuditi dodatno pomoč, vendar je resnost teh učencev zelo majhna in interes, da izboljšajo učni uspeh, minimalen. Največ jje zadostnih ocen je bilo ob polletju iz matematike; sledijo; angl. jezik, slov. jezik, zgodovina, biologija, srbehrv.jezik,zemljepis itd. To so predmeti, ki se po težavnosti razlikujejo od ostalih, predmetov, zato jim je treba posvetiti več časa za učenje tudi izven šole. V cilju po čim boljši kvalifikacij—-ski strukturi učnega kadfa razpisujemo vsako leto delovna mesta, ki jih lahke zasedejo delavci z "dokončanimi šolami, kakor predpisuje Zakon o osnovni šoli. T' ko bo za prihodnje šolsko leto r. .-isanih osem delovnih mest za pre-L... pouk za določen in nedoločen čas. Po-N novne se bomo znašli v težavah zaradi pomanjkanja stanovanj, ki jih bo treba zagotoviti novim učite -Ijem, če bomo hoteli imeti šole zasedeno s kvalificiranimi delavci in z zadostnim številom le teh, kar bo v prvi vrsti koristno za učence našega kraja. Zato izkori -ščam priliko in prosim vse lastnike odvečnih stanovanj^ naj prisko- čijo šoli na pomoč in nudijo stanovanja učiteljem, ki bodo prišli na šolo. V pričujočem sestavku sem ptsku-šal prikazati delo in težave, s katerimi se srečujemo, ko rešujemo učno-vzgojno problematiko doraščajoče mladine. Prane ČEPLAK t: ZDRAVJE DELOVNIH LJUDI IN PRODUKTIVNOST" V torek 8.t.m. je imel ob 19 uri tov. dr. Igor Grošelj v sejni sebi zadružnega doma predavanje "Zdravje delovnih ljudi in produktivnost V V dobrih 4o minutah nam je na razumljiv nači4 povedal, kako važno vlego imata pri produktivnosti in dvigu le-te naše zdravje -.in prehrana. Henim, d ni potrebno posebej povdarjati, da bi tako predavanje moralo zanimati vsakega proizvajalca, zato nikakor no more biti za ALPINO pohvalno dejstvo, d; je bilo navzočih le cca 8 članov našega kolektiva. Prav bi bilo, da bi se vsi zavedali, da bomo dvigali družbeni, prav tako pa tudi svoj osebni standard predvsem z večjo produktivnostjo na naših delovnih mestih ! Zato bi bilo tudi prav, da vsaj •odslej izkoristimo vse možnosti in nape tke, kako to doseči. J. DIKLIČ PLANICA 69 Velika športna prireditev pod Pcncami je za nami. Prvi in drugi dan poletov je potekal v znamenju novih svetovnih rekordov in medsdbcjne borbe Wirkcla -Raška. Precej nas je bile, ki nam mali ekran ni mogel ustreči . Odločili sme se, da si neve velikanko in tiste, ki so se v ••etek in sobote spuščali čeznje, ogledamo od blizu. Zgodaj dopoldne smo bili že v dolini skakalnic. Kc sme potešili največjo radovednost in ugotovili, kaki izgleda velikanka cd blizu, smo se porazgubili med množico, ki je postajala vse številnejša. Povsod naokoli je bila ena sama velika gneča. Vsak po svoje so doživljali Planico. Mladi so si d.;jali duška s kepanjem, drugi z drsanjem, tretji pa so se sankali na smrekovih vejah po strmini 80 metrske skakalnice. Pri najboljši volji nismo mogli ostati resni, kc se je eden izmed mladeničev pri štiridesetih hotel peljati na deski, pa mu je ta ušla, on pa se je udobno prisan-kal na zadnji plati v dclino, Na nasprotnem bregu so navdušeni na»_ vijači s smrekovimi vejicami napisali priimek svojega ljubljenca RA£KA. Čas starta se je bližal. Tiscčgla,-va množica se je razvrščala ob iztoku skakalnice. Pričeli smo se prestopati z ene noge na drugo -malo zaradi nestrpnosti, še več pa zaradi mraza, ki nas je kar pošteno tipal v noge Ob lo so se v pisanih puloverjih spustili poa skakalnici zastavonc- £3 držav udeleženk. Zatem sme videli predskakalee.. Zadonele so., fanfare. Predsednik Tito, ki je tudi prišel pod Pence, je spustil goloba in s tem je bila skakalnica uradno odprta. Naše oči , sc bile še uprte v velike jato golobov, ki jo krožila nad dolino, kb smo zaslišali gong.. Drug za drugim sc tekmovalci zdrseli po zaletišču. Množica jih je navdušeno pozdravljala. -Vrvež v množici je vsakokrat,ko je tekmovalec odrinil od odskočne mize, utihnil in se nadaljeval val, kc je bil spet na tleh. "Zares čudoviti in neustrašeni morajo biti ti fantjei? ki se "upajo spustiti z zaletišča',',so si pošepetavali ljudje med sabo in si prikimavali. Vsi, prav vsi so skakali debro. Seveda pa so o.ed dobrimi bili se boljši. Videli smo polete Raške, Wirkole , Quecka, našega nevega državnega rekorderja Stefančiča in Latcaša, ki je obveljal za naj-bolj nesrečnega ~sicaJsLca_letošnje Planice. Še nekaj tekmovalcev je bilo na startu, ko ' je napovedovalec najavil Manfreda Wolfa. Vajeni smo bili njegovih solidnih, dolgih skokov, vendar pa tisti trenutek ni nihče mis*-lil, da bo s tem skokom padel svetovni rekord Raške. Gledali smo, kako se je mladi Wolf spušča,]- pc zaletišču, se odrinil in potem letel daleč v doliijo. • .'noži-a je navdušeno zavpila. Wolf je cd zadovoljstva nad seboj z dvignjenimi rokami zapeljal v iztek. Skoraj nismo slišali, ko je napovedovalec objavil nov svetovni rekord - 165 m. Navdušenje množice nad novim svetovnim rekorderjem se je stopnjevalo. Tudi rekorder je bil ves iz sebe in se je kar metal s smučmi pc snegu, dokler ga gledalci niso odnesli z izteka. Se nekaj tekmovalcev je pristalo na vznožju skaklnice in velike športne prireditve je bile konec. Raška, Wirkola in Wolf so pobrali lavcri-ke, drugi pa sc ostali brez njih. Zdi pa se mi, da je največja nagrada za vsakega tckmcvalca to, da se je tri dni zapored lahko spuščal po zaletišču take skaklnice, kot je planiška velikanka, ki je znova povrnila sieves Planici. Velika množica se je razhajala navdušena in obogatena zc-. doživetje, ki ga mali ekran ne !;i r. gel pričarati. Marija ? 7;LEC ŠPORT Zimska sezona v Žireh je končana. Pc doseženih rezultatih in pc organiziranih tekmah doma bi lahko sodili, da je bi.„a letošnja zima ena najuspešnejših, odkar obstoja SK "Alpina". Višek sezone je bila vsekakor mednarodna, skakalna tekma na 70 m skaklnici v Novi vasi, katere^ so se udeležili tekmovalci iz SZ, x čeheslevaške, Italije in Jugoslavije. Kot na vseh skakalnih tekmah desedaj tudi na tej nismo imeli sreče z vremenom, saj sta izmenično padala sneg in dež. Zaradi tega tudi skaklci niso pokazali vsega tistega kar znajo, poznale pa se ji; je tudi, da sc prišli z velikanke v Planici, saj je ta skakir.ica v . primeri s planiško prav. ,.■.:• ;ča. Kljub odličnim rezultate;., ki jih je dosegal letos na raznih tekmovanjih Oehoslcvaški skakalec Jirži Rašica, pri nas ni .imel sreče.. Uvrstil se je šele na' tretje mestc. Prvo mesto je pripadlo tekmovalcu 3Z Gariju Napalkovu.Od naših tekmovalcev je bil najboljši Bogataj, ki je zasedel četrto.mesto. 16. 3. je bilo v Goropekah med-društveno tekmovanje v veleslalomu, ki se je obenem ptelo tudi kot občinsko prvenstvo. Sodelovale so ekipe Alpine, SIC Vrhnika, SE Transturist iz Škofje loke in ekipa ŠŠD Tabcr Žiri.. Prvo mesto pri članih je zasedel Mihovilovič Ivan SK Transturist, pri starejših mladincih Pečelin Pranci SK Alpina, pri mlajših mladincih Oblak Marjan SK Alpina, pri članicah-Mlejnik Alenka SK Transturist ter pri starejših 'mladinkah Seljak Helena SK Alpina, -pri mlajših mladinkah pa Loštrek Simona Še D Tabor. Občinski prvaki v veldslalomu za loto 1969 pa so postali pri članih Kosmač Rajkc SK A lp.ina, pri starejših mladincih Pečelin Pranci SK Alpina, pri Mlajših mladincih Oblak Marjan SK Alpina,pri članicah Bajt Silva SK Alpina in pri starejših mladinkah Seljak Helena SK Alpina-ter pri mlajših-mladinkah Lcštrek Simona. Ha žalost -se "tekem o v anja niso u--..... deležili tekmovalci iz Logatca, čeprav so.bili o tekmovanju pravočasne obveščeni. Bliža se svetovno prventvo v kc -šarki, ki tro leta 197o v Ljubljani. Da bi se čim bolje pripravili za to veliko tekmovanje inda bi icošar-ki-dali še večji poudarek, so' sa pc vsej Sloveniji izvedla tekmovanja, na katerih se bodo določile pionirske ekipe, ki bode tekmovale za naslov republiškega prvaka. Tako tekmovanje je bilo tu- di v Žireh 5. in 6. tega meseca. Tekmovale so ženske in moške pio-nir.ske ekipe iz področnih centrov Vrhnike, Logatca, Borovnice in Zirev. Rezultati: Pionirke: Logatec : Ivan Cankar 16: Borovnica:Janez Mrak(Vrhnika)16:2 Žiri:Borovnica 15:2 ŽirijLogstec 18:7 Borovnica: Ivan Cankar 1';:.4 Janez Mrak? Ivan-Cankar 14:18 Vrstni red: Žiri, Logatec, Borovnica, Ivan Cankar, Janez Mrak. Pionirji: Borovnica:Janez Mrak 15:17 Logatec:Janez Mrak 8:lo Žiri:Jane z Mrak 17:8 Ivan Cankar:Žiri 13:15 Borovnica:Ivan Cankar 36:4 Logatec:Borovnica lu:21 Vrstni red: Žiri, Janez Mrak, Borovnica ,. Logatec , Ivan Cankar. Cbe žircvski ekipi sta zasedli prvo mesto, kar je glede na prikazano igro popolnoma realno, saj sta bili med vsemi ekipami najbolje pripravi jeni. Pionirji se bodo že v nedeljo 13. tega meseca pomerili v polfinalu, ki bc v Trbovljah s prvaki področnih centrov bkcfje Lcke in Zasavja --za- uvrstitev v finale. Dekleta pa bodo pclfinali tekmovanja opravila na domačem t. „:v..iu v Žireh. To tekmovanje bc 19- aprila ob 9-3o uri na igrišču pred šolo. Sodelovali bode prvaki področnih centrov Ilirska Bistrica, Ljubljana, Škofja Loka in Žiri. Ker imajo deklta precej možnosti, da se uvrstijo v finale, jih pridite bodrit v čimvečjem številu, da bi v tem res uspele. Tudi člani košarkarskega kluba Kladivar se resno pripravljajo na tekmovanja. Se slabih štirinajst dni jih leči od začetka tekmovanja v Gorenjski ligi. Prvo tekmo bo-clo igrali kot gostje in sicer v Medvodah. C tem, kaj lahko v tej ligi od njih pričakujemo, zaenka? rat še ne moremo govoriti, ker še ne poznamo ostalih ekip. Lahko pa se bo že takgj na startu videlo, ali imajo kake možnosti za boljšo uvrstitev ali ne. . * JUDO klub .(Hpina je tudi v drugem kolu tekmovanja v drugi ligi zahod brez težav premagal- svoje nasprotnike. Rezultati: Šiška III : Nagaoka 37:27 ALPINA : Šiška III 45:5 ALPINA : Nagaoka 45:20 V prijateljskem srečanju pa sta se petem pomerili še ekipi Alpine in Šiške I. Po zanimivih borbah se je dvoboj končal neodlo-čano 5:5. Ha vrhu lestvice se trenutne nahajata Ljubljana II in Alpina. Njun medsebojni dvoboj bo ccDcčil kdo se bc uvrstil prihodnje lete v prve slovensko ligo. Miha GOVEKAR VPR.. č AN JA-PRIPOMBE- ODG OV OR I UREDNIŠTVO JE PREJELO PRIPOMBO SKUPINE ŽENA - DELAVK NAŠEGA KOLEKTIVA NA ODLOČITEV DELAVSKEGA SVETA ZA SKUPNO DARILC OB DNEVU ŽENP. OBČUTEK IMAJO, DA SE MORA PRAV ŽENA VEDNO' "ODPOVED/' T I" IN BITI ŽRTEV. Delavski svet podjetja je bil soglasen, da bo taka odločitev "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik,Jože Peternelj, Albinca Mcžina,Vladimir Pivk. Alfonz Zajec, Tone Žakeli, Anton Hribar, Ivan Capučkv - < u!,cvcrni urodnifc, Majda Jeseni:: glavni i uro cinik« rhhcija mesečno. Naklada 1000 izvodov ŽIRI, 15. aprila 1969. v korist ženam in zato je tako odločil. Tudi uredniški cdboro se z .njim v glavnem strinja. Prav pa je, da članice našega kolektiva povedo svoje mnenje o obravnavani zadevi. Zato vas vabimo, da se oglasite in nam sporočite mnenja in k6kretne predloge v zvezi z 8,MARCEM, katere bomo posredovali na pristojno mesto. Uredništvo REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke glasi.'-: Vodoravno: 1. VINKO, 5. K- lo. ERA, 11. RODOS, 12. NO, 14. IZABELA , 17. ERO, 19. ANITA, 2o. DA, 21. RASO, 23. ADA, 24. CEL, 25. ANODA, 27. TROT, 28. JENA, 29. ŽRO, 3o. NOT, 32. OM, 33. AMIN, 35. NADLOGA, » 39. LEK, 4o. ZAKA, 41. SOM, 42. PS, 43. SODOMA, 45. DA, 46. INA, 48. BALANS, 5o. NASUJ, 52. STENE, 54. ATAŠE, 55. TIVAT. FILMSKI SPORED ZA CAS OD 15.4. dc 15.5.1969 v KINU "SVOBODA" ZIRI 16. 4. BILLIY KID ameriški western 19-20.4. DESET ZAPOVEDI (I. in II.del) ameriški zgodovinski 23.4. . NEVIDNI BATALJON sle venski mladinski 26-27.4. WINETOU IN OLD SUREHEND nemški pustolovski 30.4. BANDITI ORIZONE ameriški western 3*4.5. ..... PEKEL PACIFIKA ameriški dokumentarni 7.5. MORILEC IZ SAN FRANCISCA ameriški kriminalni lc-rll. 5 . KARAVANA HRABRIH ameriški western 14.5. POROČNIK ROBIN CRUSOE ameriški pustolov.kclor Tokrat objavljamo pešam Žircvca in sicer JOŽA PODOBNIKA iz Nove vasi DVOM Srce je umrlo. Kde bi žaloval; mar kdo žaluje, če se zvezda utrne? še isti hip nam neva jo zagrne, da spet nebc bc prejšnji sij obdal. A utrinek sam? Ugasel, mar žaluje za zadnjim žarkom izgubljene luči? Naj mu verjamem, da se nič ne muči, ker da je nič, ki nič ne pričakuje. DELOVNI KOLEDAR 1969 Dnevi__ Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja APRIL MAJ JUNIJ 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 3o 3 lo 17 24 4 11 18 25 ©12 @ 6 13 2o 27 5 12 19 26 6 13 2o 27 ..... 7 14 21 28 1 : 8 15 22 29 2 ! 9 16 23 3o tJ(lo- 17 4 11 18 25 2 3 4 5 6 7 9 16 23 3o 10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 2o 27 28 _____1 8 15 22 29 Dnevi JULIJ ii 7 G D S T Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 7 14 21 28 1 8 15 \Z?\29 2. 9 16 23 3o 3 lo 17 24 31 .Šili 18 25 6 13 2o 27 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 2o 27 7 14 21 28 1 8 15. 22 29 2 (§>© 23 @ 3 lo 17 24 jI 1 G 15 22 29 2 9 16 23 3o 3 lo 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 27 7 14 21 28 Dnevi OKTOBER N 0 V E M B E R DECEMBER Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 6 13 2o 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 lo 17 24 31 5 12 iq 26 3 lo 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 2o 27 „7 14 21 28 fŽLf8 15 (2^|29f 2 9 16 35 30 \XJi 8 15 22 29 2 9 16 23 3c 3 lo 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 7 14 21 28 Pripombe: ■ — ■ .......... . -—» Znaki pomenijo:!___I državni praznik,() prosta sobota Koledar je prirejen tako, da ima vsak mesec 23 delovnih oziroma plačanih dni, razen novembra, ki jih ima 24. Delovni Čas traja: I. izmena od 6 do 14 ure II. izmena od 14.15 do 22.15 ure Oddelki, ki delajo tudi ob prostih sobotah, delajo praviloma j.::*c v I. izmeni in to poln delovni čas, medtem ko II.izmena praviloma ne dela. Zato sc proste sobote v koledarju razvrščene tako, da so enako razporejene na obe izmeni. Ob delovnih sobotah se dela poln delovni čas v obeh izmenah, kar velja enako za oddelke, ki delajo tudi ob prostih sobotah.