poiinSUaa platema m g<s>tovijal
Domoljub
£ Ltuto&tamh tO. movemhra 1937	**—^ - «.
£e£€» SO • Siav. <$5
Ulični napadi
Po iibeaiikem »Katoliku« posnemamo sle-de^e vrstice:
Skoraj nimamo časopisa, ne katoliškega ne nekatoliškega, ne liberalnega ne marksističnega, ki bi v ittfoji!* $4o5pcih ne razodel mišljenja o načrtu našega konkordata, to je mednarodnega dogovora med sv. Stolieo in kraljevino Jugoslavijo. Sedaj na konca, ob priliki škofijske konference v Zagreb«, je povedal svoje merodajno mnenje tudi zbor jugoslovanskih katoliških škofov.
Beseda, ki so jo naši cerkveni knezi izrekli, uapisah in oddali časopisju, je dostojna tisočletne skušnje in pomena katoliške Cerkve. Kratka je in jasna, kakor so bile kratke ia jasne Kristusove besede, a katerimi je biča! m razkrinkava! ogabne farizeje tistih dni.
Mc<J drugim omenjajo katoliški š»< (je »ulič ne napade« Naj nihče ne misli, da je ta izraz pre-liran. Na pa d; so bili še bolj grdi in bolj nizkotni od »ličnih.
Ni X9g akbo in tako ima svojo dobro stran tudi nizkotna borbžrproii konkordata, Pri tej prilik! 8!RO se naučili marsičesa, Naj nam Se kdo
začne govoriti o verski enakopravnosti bi verski sti-pljivosti. Prišteli ga bomo javno iažnikom. In
če nas bo klical pred sodišče, bomo zmagali mi.
Katoličani so v tej državi 19 let živeli brez konkordata in bo<io, če Bog da, živeli tudi v bodoče! Živeli bomo in borili sc bomo, a nikdar <se ne bomo nikomur prilizovali in pred nikomer ne bomo suženjsko padali za sprejem konkordata na kolena.
Vendar veseli nas, da so prišle na dan tajnosti mnogih src, Te »skrivnosti« v resnici za pametne ljudi niso bile rikdar tajne, vendar karte so vržene na mizo, da sedaj vse vemo, pri čem smo.
Cerkev jc z narodom in narod bo s Cerkvijo. To nam zadostuje. Naj samo poskuša kdo navaliti se na ta dva ..
A kaj bomo odslej razumeli pod m i I oz večnima besetkma »verska strpljivost«? Molče nam bosta trobentah: »Kat je moje — je moje, a kar je Svoje jc tudi moje.« Ali: Jaz lahko naredim kar hočem, a če ti tega ne moreš, stisni zobe in molči. Molči, pa če bi te tudi na kol psibili in ogenj pod teboj zakurili.
Mi pa hočemo odsliej živeti in delat!, imajoč pred očmi šteto resnico: Svaka sila do vremena, a nevolja redom Ide...
in narodna načela
Zadnjič smo skušali pokazati, kako j« pri nas prišlo polagoma do današnjega razkola naše kmečke vasi, ki nam je zlasti v usodnih povojnih letih, ko se je urejala naša država, tako ogromno škodovala. Res jc, nikoli ne bodo vsi ljudje enako mislili in interesi posameznih stanov se večkrat križajo, zato je tudi popolnoma naravno, da imamo pri nas, kakor tudi v vseh demokracijah sveta več političnih strank. Tako je bilo, tako je in tako bo, ker drugače biti ne more in je tudi prav, da je tako, kajti le v medsebojni tekmi strank, načel in dela je napredek. Čim bolj bo znala kaka stranka razumeti težnje in potrebe ljudstva in čim uspešnejše se bo znala zanje zavzeti, tem ugodnejši odmev bo našla tudi v ljudstvu. Pa tudi zaradi kontrole jc več strank nujno potrebnih, kajti če bi imeli eno samo stranko, bi počela ta kar in kakor bi hotela. To pa nujno vodi v — korupcijo.
Gremo še dlje in trdimo, da je celo v eni in isti stranki koristno in potrebno, da je v njej več »truj, da se . ne zanese vanjo mrtvita. Če se tedaj na kakih sestankih, sejah in zborovanjih tudi nekoliko ostreje krešejo med «*boj nazori, moramo to 1® pozdravljati, ker ie t« znak notranjega, življenja in zdravja, ne
pa da bi preplašeno tarnali o »neslogi«. — Sloga je potrebna le na zunaj, ua znotraj pa ne vedno. Kar je na znotraj treba, je le iskrenost, poštenost in demokratizem.
Smešno je torej tarnati in prelivati šoke zaradi morebitne »nesloge« v stranki sami ali pa v celotnem narodu kot takem, ker ta v vsakdanjem življenju ni potrebna, da pogosto je celo v škodo. To velja za podrobnosti in tudi za taktiko. V enem pogledu je pa absolutna sloga vsake stranke in vsakega naroda absolutno, vedno in povsod potrebna, to je glede vrhovnih načel.
Naše gibanje je bilo pred pol stoletjem zgrajeno na tri vrhovna načela, to je na slovensko, na katoliško in na demokratično. Na tej podlagi je vzklilo, rastlo, sc razcvetelo in šlo od zmage do zmage. Ta tri osnovna načela so bila, ki so zajela v eno mogočno armado široke plasti vsega slovenskega naroda. Glede podrobnosti so bili razni stanovi in razne pokrajine pogosto različnega mnenja, a le tako, kako bi bilo gornja tri načela najlaže, najhitrejše in najuspešnejše uresničiti v korist našega naroda, nikoli pa niso mogla priti v dvom ta načela sama. Ta osnovna, vrhovna načela so nas družila, nas združijo
danes in čim bi ugasnila ta, moramo nujna k'azpastš„ Šele v okviru teb načel jo pa mogoča potem razna mnenja in taktike, ki se načel samih seveda he morejo dotikati, temveč le njih najpametnejšega, najhitrejšega 5» najuspešnejšega uveljavljanja.
Ia kar velja je« stranko samo, velja tudi za celotni narod. Čim večje politične svoboščine, čim večji kulturni napredek, ia čim večje gospodarsko in socialno blagostanje naroda, to so za ves narod tista vrhovna načela, preko katerih nihče, nikoli in nikjer ne sme. Samo v tem okviru so mogoča rajass nrnenja, ali z drugimi besedami razae stranke, kajti en del naroda misli, da bi se ta vrhovni cilj bolje in hitreje dosegel po tej poti, drugi del je pa mnenja, da morda pc kaki drugi. Morda imata celo oba prav, vsekakor pa nehote drug drugega priganjata k čim pridnej-šem delu. Naj tedaj mislijo posamezne stranke o podrobnostih kakega vprašanja še tako različno, od vrhovnega načela, to je od vrhovnih koristi vsega naroda, bi se z» nobeno ceno ia nikoli ne smel« aitt Zitisi'SiMjSI .nobens, če noče posiati šzdajalka, ki nima več pra-vies do obstanka ia jo mora narod izločiti is svoje srsdc,
Vsakemu otroku je ie jasno, da jc v življenjskem interesu slovenskega naroda čira večja naša politična samostojnost, to je avtonomija, ali kakor smo začeli zadnja leta iskati »široka samouprava« in. da nas že vsa povojna leta vladajoči centralizem kulturno in gospodarsko uničuje. Avtonomija torej ni strankarska, temveč izrazito vsenarodna zadeva. Lahko so posamezne stranke različnega mnenja, kako naj bi bila avtonomna Slo» venija v podrobnostih na znotraj urejena, toda niti ene stranke, če hoče sploh biti slovenska, bi ne smelo biti, ki bi nastopala kakorkoli proti temu vrhovnemu vsenarodnemu stremljenju, kajti avtonomija bi bila v korist bogotajnega izobraženca, vernega kmeta, materialističnega delavca itd., itd.; skratka: ona je edina rešitev za naš slovenski narod.
Toda kaj vidimo danes? Pri nas imamo kar celo vrsto strank, ki ne nastopajo le proti avtonomiji Slovenije in slovenskega naroda, temveč tajijo kar kratko in malo obstoj slovenskega naroda samega. Kad tisoč let se je naš narod vzdržal v trdem boju z neštetimi sovražniki, vsi naši napori vsega preteklega stoletja so bili osredotočeni zgolj v uveljav-ljenje, razvoj in napredek našega naroda, a sedaj pridejo naenkrat stranke, ki pravijo, d« nas Slovencev sploh ni več, temveč da smo le še »Jugosloveni«.
Tudi v Avstriji smo imeli — zlasti na Koroškem in na Štajerskem — take ptiče, imenovali smo jih »nemlkutarje«, ker so poni-
(Nadalievanje na prihodnji strani ^spodaj)
Maši škofje španskim škofom
Jugoslovanski škofje so s škofovske koa-larcace v Zagrebu podali karfšaalu Itridorju G&saa y Tamasu. toiedskeiou nadškofu ia pri-ntM Španije, poslanico kot odgovor na pismo S^saaskiii škofov Škofom vsega svit«. Ta poslanica *e v slovenskem prevodu glasi:
Prevzvišeni! Katoliški škofje kralieviae Jagoslavije ta na zadnji Škofovski konferenci v Zagrebu meseca oktobra proučili tudi skupno poslanico španskega episkopaia, naslovljeno n* katoliški episkopat vsega sveta.
Ni potrebno, da bi Vas prepričevali, kako uiti za ttre.mtek nismo podvomili v pravilno stališče katoliške Cerkve v Spanij: vsa zadnja Usta, ko so se v Vaši tako priljubljeni domovini začela nevarna vrenja. Pa če bi ostala t naši duši 1« senca dvoma, bi jo Vaša poslanica razpršila. Kajti razčlenjen;« vzrokov, kakor ga nam v a jej podajate in ki so pripeljali da strašnega klanja, podiranja spomenikov zgodovinske umetnosti, požiganja mirnih domov, omogoča vsem ljudem, ki imajo dobro voljo, jasen pogled, *«kaj je prišlo do bratomorne vojne, Id nima primera. Toda razčlenjenjc, ki ste ga podali t Vaši poslanici, je obenem tudi opozorilo, ki ga ni treba dokazovati, kam pelje oc-nravstvenost ljudstva, brezbrižnost vlad in oblasti, da bi bili državni zakoni v soglasju £ božjimi.
Iz Vase poslanice jasno vidimo, da praktično brezverstvo oblasti in družbe pomeni isto kakor samomor človeštva.
Nobeno čudo torej. Prevzvišeni, če smo enodušno e Vami v naziranju, da to ni držav-
i.j«.itaka vojna, ampak borba dveh civilizacij, krščanske ia boljševSike, če moremo eb materialističnem marksizmu sploit govoriti o civilizaciji
Zalo vzdigujcmo roka k Bogu, k Bogu miru, da bi svoji Cerkvi v Španiji nakloni! mir. ln prepričani smo, da bo Bog uslišal naše molitve in molitve vsega katoliškega sveta. Dobri novo, pomlajeno Španijo, iz Španije klanja in Bog pa aaj iz rasvsdin sedanje Španije ustvari sovraštva Španijo miru in ljubezni.
Prepričani «mo, da ni več daleč čas, ko bodo njeni sinovi drug drugemu ponudili roko, si odpustili medsebojne krivice in se lotili dela za ponovno izgraditev Španije, tiste stare Španije, ki je povsod znana po svoji globoki vernosti, znanstvenem delu in krščanskem umetniškem ustvarjanju in delovanju.
Ko zaključujemo naše pismo, Vam izražamo iskreno in trajno ljubezen v Kristusu.
f Dr. Anton Bauer, nadškof,
-ti.
Fošogmiif® JMS
Nai list je pred nekaj tedni poročal, da je bil ustreljen župan v Lipljanu na Kosovem polje. Naš prijatelj in naročnik, ki živi tam, nam sporoča slvdeče: Vaše poročilo ni popolnoma točno. Ustreljeni ni bil župan v Lipljanu, ampak * občini Obilič, ki ima tudi postajo Kosovo polje, čeprav je od tava !5 km oddaljena.. Ustreljeni župan ni bil domačin, ampak ss je sem priselil iz Šumadije. Bil je vrl in
••Ver® monj« medtem© zdra-vHo.kS hitr® osaj&a božečžn«. Ozdravije, s nm škoduje.
VERAMON
Cavke a tO aH 30 tablstsml.
Ost:«. Trg. poit it. ti Bd JC. I. !995.
Sevali in zaničevali vse kar je bilo alovenske-ga ter so se prisiinjevali na liberalno avstiij-sko-nemško suknjo. Po pravici sme gledali nanje vsi kot na odpadnike in izdajalce nagega slovenskega naroda in z njimi nismo boleli sploh imeti nobenega stika več. Ob prevratu je slovenski narod zmagal proti odpadniški in izdajalski nemškutariji, ločili smo se od Avstrije in se prostovoljno združili s Srbi in Hrvati v eno novo, svobodno državo, ker smo bfli prepričani, da bomo dobili sa svoj nadaljnji razvoj brez kakršnekoli zapreke vse tiste pravice in svoboščine, za katere smo se v Avstriji zaman borili!
Toda kaj smo doživeli?! Kakor v Avstriji ost«dni nemškuuirji, teko so se pojavili tudi v Jugoslaviji razni »nacionalistični«, »socialistični«, »kmetijaški« in drugi »Jugcaloveni«, ki sploh taie naš narodni obstoj ter že skoraj dvajset let povso4 in dosledno nastopajo proti trio vnem« interesu vsega našega slovenskega naroda — proti avtonomiji Slovenije.
V smislu gornjih izvajanj bi morala taka stranka, ki tako zataji in izda vrhovni narodni interes, pri tisti priči izginiti Iz slovenskega občestva in mirno lahko trdimo, da bi biie take stranke tudi nemogoče pri katerem koli narodu na svetu. Samo mi Slovenci doiivlja-mo to žalostno »slavo«, da nemoteno živi ia kriči po naši ubogi slovenski zemlji kar cela vrst« takih strank b strančic in da najdejo e tudi tisoče ljudi, ki gredo v svoji zaslep-jeni <wisej«Bos«i za njimi in tako pSjajejo v ivojo lastno skledb. Te odpadniike in ficda-alske Stranka so bile ob vsaki prilik« rravljane za mehke ministrske stolčke sko-
r hrbet stremljenja ia življenjskim kori-
J24
stira vsega naroda. To izdajalsko postopanje potem seveda bistveno slabi tudi udarno silo tistih strank, ki so za avtonomijo, ker ne morejo dati svojim zahtevam tistega poudarka, kot bi gn morale ter so zato tudi same v veliki meri prisiljene — pobirati drobtinice, ki slučajno padejo z mize velesrbskega centralizma.
Prav isto, ka? velja za odpadnike, obešajoče se na velesrbstvo, velja tudi za tiste, ki se silijo pod hrvaško komando. Pri nas Slovencih, predvsem pri izobraiencih, je sploh hlapčevstvo en« najbolj sramotnih potez. V Avstriji je dobičea del našega naroda, zlasti v obmejnih krajih po pasje hlapčeval Nemcem in deloma Italijanom, danes se vsiljuje velesrbstvu in hrvaštva, samo slovenske odločnosti je tako malo, da se spričo tega položaja pač ne moremo čuditi, če dobivamo same brce. Če hočemo te zastrupljene razmere ozdraviti, morasuo sodelovati prav vsi, kajti tudi v zadnji gorski vasi najdejo ljudje sredstva, da onemogočijo tista dva, tri zepr-neže, ki omogočajo obstoj naših odpadniških in izdajalskih strank. Dokler ne bo prodrla ta zavest v slehernega našega človeka, toliko časa se ne bo obrnilo na bolje.
GOSPODARJI) GOSPODINJE! MANUFAKTUHNA TRGOVINA
Janko iScssimflc
UUSUANA - U7SGARSEVA VI.
Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po sainlfrHh eemth. Velika isker* bitja es S.	sa»!Wtii?« ©premet
lES. Nnjacvaftt svilan« tut« ia (strti
pošten človek, ki se je na vse kriplje trudil, da bi po zaslugi JNS-arjev zavoženo občinsko gospodarstvo spravil v red. Ubijalcc je neki Črnogorec, o katerem vedo povedati, da ima ie tudi neki drugi umor sa vesti. Ko je bila občina v rokah JNS-arjev, je bil t& ziočiz«c občinski blagajnik. Kako je deloval kot blagajnik, lahko pokažem na mojem slučaju. Leta 1934 sem plačal občinske doklade in sem dobil v knjižici potrjeno, da sem jih v redu od-rsitei. Denar je blagajnik spravil v svoj žep. Občina me ja sedaj zopet terjala za zapadli znesek. Tako je delal kar povprek, zlasti z Amavti, ki večinoma ne znajo pisati. Kar po 500 do 1000 din je na ta način jemal od posameznih siromakov. Ako ee je kdo od teh re-vežev pritožil, so ga občinski pandurji pretepli in vrgli v ječo, odkoder je prišel šele potem, ko je obljubil, da bo zahtevano vsoto še enkrat plačal. Pri slavnih Jevtičevih volitvah je t« zločinski blagajnik organiziral posebno prete-puško bando. Eden od ajili je stal na volišču in pazil, kdo je glasoval proti Jevtiču. Tega js pri izhodu z volišča zaznamoval neopaženo s kredo po hrbtu. Ko je še! tako zaznamovani revei nič hudega sluteč proti domu, ga jc napadla banda pretepače v pod vodstvom b)*" gajnika in ga neusmiljeno pretepla. Gorje mu, če se je potem kdo zaradi napada pritožil!
Takim lumpom je piejSnja vlada delila agrarno zemljo, Ir.i so jo ti navadno kmalu Pr0' dali in nato zaprosili in tudi dobili zopet drugo, Takt, je tudi ta blagajnik zahteval od rajnega župana zemljo, ki mu jo je pa uvidevni Jaoi odklonil. Zato je ia»/ftl umrsti. Pošteni ljudje, posebno slovenski izseljenci, pa čakajo že 'cla in leta na deleže zemlje, ki jim po zakonu do, a brezuspešno. Ne pomaga ne pritožba n« prošnja, niti če jih ozmerjaš is ©kkvstaš, " ns »menijo m molče, v strahu, <ls bi prišle dan gorostasnosti, ki so jih zagrešili ljudje, ki so »t udinjali JNS,
KUPA SHAMPOO
KAMSIOCIOB
Specijalni Shampoo ta plavclotke, r,« vtebuje n!kal'je. Ooi« lasem čudovit tijaj.
I8UN E T A F tO 3
&f>04.i}0tfi! Shampoo zo t«»ns ime, n« vssbujs olkalijo, daj« Strnem čudovit sija;.
KAJ JE NOVEGA
d Zu ravnatelj« državnega učiteljišča v Ljubljani je imenovan dosedanji prosvetni inšpektor dravske uprave prol. Ivan Doienec. Daj Bog gospodu ravnatelju na novem težavnem, a najvažnejšem ravnateljskem mesta v Sloveniji, najobilnejšo Svojo pomoč!
d 70 letnico rojstva je praznoval brat Her-kulan Blažič, član frančiškanskega reda v Novem mestu,
d 70-letrsico rojstva je obhajal te dni v Mokronogu vrl katohški mož, bivši rudniški paznik Martin Mlakar. Bog ga živi še mnogo let!
domače novice
železnici do Ljubljanske ulice v Zeleni jami, nato pa po tej ulici naprej po polju do meje bivše občine Moste ter ob njej do Ljubljanice, Nova župnija, ki se odcepi od sedanje župnije Sv. Peter v Ljubljani, bo štela kakih 6000 duš. Za toliko se zmanjša število duš šempeterske fare. Naj bi nova župnija sv. Družine postala žarišče duhovnega preporoda naših družin ne ie v Mostah, ampak, po vsem Slovenskem!
d Slovenec vpeljal Srba v znanstveno delo. Veiike svečanosti so imeli te dni v Beigradu in po drugih srbskih krajih v spomin 150-letnice, ko se je rodil ustvarifelj srbskega književnega jezika in srbskega pravopisa ter učenec slovenskega učenjaka Jerneja Kopitarja Vuk Stefanovič Ka-radžič. Proslave so pokazale hvaležnost Srbov do žrtev, ki jih je ta veliki mož storil za svoj narod in obenem poudarile zasluge, ki si jih je Slovenec Kopitar pridobil s tem, da je vodil in s strokovnimi nasveti Karadžiča vpeljal v znanstveno deio.
d 50-letniea v jezuitski cerkvi. Zadnjo nedeljo so oo. jezuitje irt pa misijonarji lazarisfi proslavili dva pomembna jubileja. Ca>. jezuiti so sla vili SOletnico, odkar se je njihov red ponovno vrnil v Ljubljano. Njihova cerkev sv. Jožefa je bila zelo ozaljšana s cvetjem, venci in okraski. Ob 8 je bila cerkvena slovesnost, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi. Pridigal je o. Dostal, ki je očrtal zgodovino in naloge jezuitskega reda. Pontifikaino službo božjo je daroval ob veliH asistenci škof dr. Oregorij Rožman. Skupnega kosila sta se med drugimi udeležila tudi ban dr.
Natlačen in škof dr. Rožman. Slovesnost j« bila zaključena s popoldansko cerkveno prireditvijo, pri kateri je pridigal g. dr. Zdešar. Isti dan so misijonarji iazaristi proslavili 200-letnfeo odkar je bi! ustanovitelj njihove duhovniške skupine 3v. Vincencij proglašen za svetnika. Lazari* sti so ta jubiiej proslavili že s tem, da so ustano-vili zavetišče v Zeleni jami, dalje so krasno prenovili cerkev Srca Jezusovega ter postavili krasne nove orgle. Slovesno službo božjo je v polni cerkvi daroval generalni vikar, prošt g. Ignacij Nadrah. Popoldne je bila zaključna cerkvena slovesnost.
d Stoletnica rojstva Antona Foersterja, znanega napevdajatelja ccrkvenih iis svetnih pesmi, so slavili te dni v Ljubljani z raznimi prireditvami.
d Topla jesera. V Slovenskih goricah so imeli v zadnjih dneh pogosto primere, da so se pri grabljenju listja po gozdovih pojavljale razne strupene in nestrupene kače. Ta redek pojav v tem času kaže na zelo toplo jesen,
d Trafike naj imajo res potrebni lfedje. število trafik so začeli krčiti v Beigradu in Zagrebu, Monopolska uprava jo odredila posebno komisijo, ki pregleduje vse trafike v mestih, kjer so sedeži banovin ter v krajih, kjer so sedeži okrajnih glavarstev. V zadnjih letih se je moglo opaziti, da število trafik neprestano narašča, s čemer se med starejšimi trafikanti, ki imajo prvenstveno pravico do prodaje tobaka, ustvarja nezadovoljstvo zaradi
d Domoljubov« jubilejna številk« je prinesla mnogo slik naših naročnikov, ki prejemajo list že vseh [ictdeset let. Neposredno pred zaključkom lista smo prejeli še mnogo slik, ki jih nismo mogli več pravočasno pripraviti za tisk. Te slike bomo ob pivi priliki objavili. Vse poslane slike bomo vrnili. Prosimo, da slik ne terjate, ker Jih boste kmalu prejeli po pošti. — Uredništvo.
d Spominska svečanost po pokojnem nad škola dr. Jeglič«. Dne 7. novembra jc bila v veliki u n ionski dvorani v Ljubljani svečana spominska proslava za pokojnim nadškofom dr. A. B. Jegličem. Vsa prireditev je izzvenela v veliko žalno slavje za velikim pokojnikom. 2alni govor je imel ravnatelj škofijskih uradov g. Jagodic, ki je dolgo lei bil v ožjih službenih stikih s pokojnini nadškofom. Predavatelj je pokazal tudi nekaj skioptičnih slik iz pokojnikovega življenja, ob koncu pa še film s pokojnikovega potovanja v Ameriko ter s pokojnikovega pogreba,
d Nova župnija v MoitiL Z listino Škofijskega ordinariata v Ljubljani dne 30. oktobra št. 5253 je bila ustanovljena z veljavnostjo, od 1. januarja 1938 nova samostojna mestna župnija sv. Družine v Mostah v Ljubljani, Župnija je bila razpisana do 15, decembra 1937, Meje nove župnije sv. Družine v Mostah so takole urejene: Ljubljanica do dolenjske železnice, nato dolenjska železnica do njene spojitve z južno pri Zeleni jami. Tukaj teče meja ob
Nairnbjičina nove lesene siupn« »erkve v Mostah i >,jiHiljaul
vedno lepo negovani lasje!
Za mož« j« srn« ob «ebl umevno, de b! me-nfs bit! žena- kljub iiiinlm opravkom, praku In hvMaj-«1« »spari - vedne lopo počesano. Vse žen« naj bi si zapomnilo ako listalo b!H !«p# In d®br® jn>f«»«a», mora?« negovati svoje !•»,
Stran t
»DOMOLJUB«, ste-r 10. Bovesslšra 1937.
Ste v. 45.
prem&lenkostnega zaslužka. OUashra so se običajno držal« prarO«, <ž* imajo do trafik« prvenstveno pravico mM fanralkK. sirom vdove in sirote padlih vojakov. Gaaes pe iasa-mo priliko opazovati pojav, da se aa ■mm* in istem kraj« drenja kar po več trafik. V Bd-gradu je Bsonopolaka komisija ikUt okrog 50 trafik, ki so šib imeli imoviti ljudje. Sedaj j« na vrsti Zagreb. ua njim pa prid« tudi Ljubljana. Tudi pri nas ae nahajajo aekatere trafike v rokah takih. xa katere lahko tečemo, da zaslužka od tobtk* iu podobnega bistra niso prav nič potroboL
d Ne vedo, kdaj je sgabS »pomim. Pod tramvaj v Zagreba j« padel aeki stare«, po Imenu Jarosiav Novsk. Sprevodnik je k *reči tako naglo zavrl vozilo, da kole«« i« tarna Sla preko starca. Ko so moža, ki ac js pri padca precej poškodoval na tilniku, prepeljali v bolnišnico, so ugotovili, da je isgubfl spomin. Zdravniki stoje pred uganko, jc li starec izgubil spomin zaradi padca ali pa je bil ž« prej brez njega,
d Ali viaogradaiike sadrajc lahko točijo vino ia žganja? Ne vpraianie. »Ji vinograd-niikt zadruge lahko točijo zadružno vino m žganje na drobno in aa debelo far«« točilna pravice za alkoholna pijače na drobno in na debelo izven zadružnih kleti v kraja produkcije ali zunaj zadružnih kleti v kraj«, kjer ima zadruga svoj sedež, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal obširno pojasnilo. Po določilih pravilnika za inrrSitev določil pri-stojbinskega zakona, lahke pridelovalci vina in žganja lastnega pridelka ia z batnega zemljišča prodajajo svoje vino trt žganje ix svojih kleti, kjer imajo ta zemljišča is iz kleti v hšit, kjer stalno stanujejo, in sicer na kmetih več kot 5 litrov is v asestih kot J® Ijtror hkrati tudi kti pravice za toč*wj* alkohotaih pijač na drobno ali na debelo, v kakršnih ko ličinsh pač žele točiti svoj« vino in ijs. Ker se vicogradnižk« zadruge smatraj® rs pridelovalce vina in žganja lastnega pridelka in lastnega zemljišča, sinejo tudi one prodajati zadružno vino iz svojih zadružnih kleti brez pravice za točenje alkoholnih pijač, »» acer v vaseh v«č kot S litrov ia v mestih več kot 10 litrov hkrati. Če pa tele t« sadroge prodajati vino ali žagaj« zunaj kleti, a m m kateremkoli tržišču z voza ali • katerega dragega prevoznih sredstev v količinah več kot litrov hkrati, »i morajo za to prodajo apo-alovati redno pravico za točenje alkoholnih pijač.
d icstas« bitka m*£ fevd i® divjimi fevd. ¥ gozda pri Gondincih blizu Vinkoveev
Janeza Bmdmvjm ^ o pisanju

€t
K«r jc »Jetro« pisalo, da je predsednik Staetske sveee, J. Brodar, nezadovoljen s stranko JP.Z in e sedanjo vlado, aaui je gospod Brodar poslal sledečo izjavo:
25 ®šjr»w na trditve 5.1ntr*< * Številkah B dne &, is «. aavembra t. L izjavljam k«t Kmetske uveie, de sem do »edaj akrbsi® vajfoval nepolitični snačaj KZ. Z me-»j vred k* 4ndi sa aaprej ves adber KZ vse »toni, ia e«tase KZ izkljočao sirekovaa puuuMija sleveaskega kmeta. Zaradi tega »v
os Hrvatskem j« prišlo nekaj lovcev v gozd na lov. Tam so naenkrat opazili lovske pse. Vedoč, d» so t: psi la*t divjih lovcev, so jih lovci takoj postrelOL Tr«B»t*k za tem pa so ž® začel« deževati nanj* Hfare is pušk devetih divjih lovcev, ki so V bližini. Lovci ao kajpak odgovorili ter jo kajak* streljanje celih ž**i ur. Divji lovci *o koočno pobelili.
— Pri Ijittkk Stiamtk ki <rT* na aerti&sss CSHciji, nudi pogosto naravna »Franz-joMiovas grenka voda, zaužila skozi osem dni dnevno po 3—4 kmmir-ee »željeno odprtje ia s Jon trajno potepanje. Zahtevajte povsod »Pnuorjosefovo« vodo.
Od ng. «. a-r aKM/n,
d 1« jt stldrsl prostovoljce sme Španijo. Sodišč® sa s&lčsto država v Belgrad« je ob-RodS® »a dnet let težke ječe voditelja jugoslovanskih komunistov ia zastopnika ruskih sovjirtov v sa5i državi Adotfe Manka. Nekaj nf«gavik pri^steljev pa j* bilo obsojenih na manjS« k&ratL Muuka so nt&t oblasti dolga ista tekat«, prijele »o ga pa Jek »pomladi, ko je orgarirfral skupino okrog 700 jugoslovanskih levičarjev kot prostovoljce za Španijo. Vg, ti prostovoljci »o se na Sabo zbrali v okolici Sibenik«, nakar to te hoteli 8 čolni prepeljati na seko iuio šadjo, ki se je v ta rntmev mudi noči usidrala blizu Sibemka. Toda oblasti so ivedel* x» te načrte in »o odhod jugoslo-vanakih prostovoljcev v Španijo pravočasno preprečile. Oh tej priliki je padel v past tudi Mnnk in * »jins vred nekaj vidnejlih crgsm-zatorjev komunistov — tudi U Ljubljane in okolice.
d 2*B«fe«	dmižbe. Usmovtiko zve-
zo, v kateri so bile kkijačno ž«neke, »o prijeli v Somboru v Vojvodini, Tolpa te je držala
I dmm
Leta svetovnega klanja se odmikajo, &ai nami doraiča tod, ki ne pozna atraboi vojne vihre, narodi se mrzlično oborožujejo žs vsak kip vzpiamii ua kakem delu zemeljske oble vojni požar. Strah in trepet prekinjata ljudstva, vse se boji strahot, ki jih prinaša moderna vojna. Zato je potrebno, da se narodi vedno bol j zavedajo potrebe mirnega sožitja. Na to nas prav posebno opominja tl. november, ko po vsem svetu praznujejo mirovni dUn„ Saj «e je 11. novembra pred 19 leti končala aajstraS-sejia izmed vojn, v katero je bilo zapleteno skoraj vse človeftvo na zemlji. Za velikimi narodi ae tsoretao zaostajati tudi Slovenci. Potrebno je, da dostojno proslavimo mirovni dan I« okrepimo mirovno zansi«el. Ta dan se bomo j
posebno spomnili slovenskih žrtev svetovne vojne, naSih umrlih mož in fantov, ki so dali najdražje — svoje življenje — za našo svobodo. Njim v čast bomo postavili na Brezjah »poiae-nik — grob Neznanega slovenskega vojaka. Ker naj bo spomenik, neznanemu slovenskemu vojaku tudi »it&bol mira, bo Zveza bojevnikov v nedeljo 14. novembra, na mirovno nedeljo, po vsej Sloveniji shirala prispevke x& spomenik Neznanemu slovenskemu vojaku, prirejala s« bodo predavanja o miru, mirovne akademije, mirovne igre in druge prireditve, ki naj poglobijo med nami mirovno misel i» poživijo z&vnsst skupnost? 22cd. narodi. Zbiranje prispevkov m grob Neznanega vojaka bo izvedla Zve«« bojevnikov.
v«« trditve 1m imrnaičeiRja dnevnika slatmc ismiiijeHe Js aerami«**.
Ker pa »ateaja >3etr«« t tej sveti tudi mene kot bivšega poslsusea. ^»vem tudi u sv®j® o-jsebo, da, atmaia »ob«me sves« a m-diralei a*g« slovenske in katoliflke skapn«-ti, ter isja>!jam. da edobravam politika dr X»-wks.
Hrastje pri	8. movtmhre. JM7,
Jaars ®r»dajr, preds^ašh K Z,
največ v okolici Sente, sem pa tj«, pa so tatovi prilii na izlet tudi f daljno okolico. Javnost je bil* zelo presenečena, ko se j® tolpo ver,-darie posrečilo razkrinkati V mrežo ae je ujelo kar ««s* ž".i)sk. Ko je Dohauyi Marijs bila »na delu« pn sombonkcm trgovcu Žpigk. »o j q zasačili in prijeli. Čim so imeli v rok »h poglavarico, so imeli seveda takoj tudi drug« članice tatinske družbe »Črni robček*.
d Stfaš&a anior v Črn«*) grafcaa. V igo-dovinskem črnem grabnu naed Lukovico is Krašnjo stoji na obeh straneh državne cest« vas Trajava, kjer se jc t« dai odigral de godek, ki je vso okolico pretresel z grozo. Za prizorišče si je izbrala usoda preprosto Pritnoževo domačijo. Tukaj gospodari 70 letni Gaipsr Okorn s svojo 30 letno hčerko Lizo in edinim vinom Freacetom, ki je v noči minulega petka m soboto isdihusl v 35, letu starosti pod roko krutega morilca. Nihče med aoaedi ni slutil, kakioo strašno novico jim pripravlja usodna jesenska noi, ki je bila sicer temna, toda mirna »b tih« kakor po navadi. Ko se je zdanilo, so presenečeni opažih, da hodijo orožniki okrog Primoževega kozolca, stoječega kakih 10 metrov od hiše. Pričeli ko se zbirati v gručah in bližati kozolcu. Kaj s* je Tgodiio, ai bilo treba dolgo vpraševati: Kož, poveznjen na kupu korenja, je obiit s krvjo, ki je tekla s kozolca. Na senu zraven ležišča pa je ležal v krvi domači »in France mrtev s razmesarjeno glavo. Iz ran, zadanih z ostrino sekire, ao gledali možgani. Smrt i« morala nastopiti ž« po prvem udarcu. Kdo je izvriUl stražno dejanje, Je ni dognano. Kot osumljenca «o zaprli očeta in sestro umorjenega.
d Veliki post aaaslisasaov, takošneaovani ra-mazan, se je pričel oni petek. Po predpisih korana (tur&kega sv. pšaroa) aa morajo v tem fesu muslimani postiti ves čas, dokler vlada dneva »vetU luč, jesti ki piti pa smejo šek ponoči. V času p«; sla pa morajo — &eveda, če znajo — prebirau svoje »veto pismo — koran, Koran jim tudi zapoveduje, da morajo v ramadanu storili največ dobrih de! ia se varovati vseh grehov.
d To si boj, to je s><s«r«ko klanje. Kar 30 ljudi ac je nedavno iepk> v Brezdrru pri Somboru. V gostilni, v kateri se običajno zbirajo Neme, sta se zbraH dve družbi. V sni je sedel bog^1 trgovec Saitcr, v drugi pa bogati posestnik Fles. Bogataša, ki sta imela «e neurejene stare račune, sta si bila takoj v laseh. Najprej je padla Salterju na glavo steklenica sifona, trenutek nato pa je bilo že vse pokonci. Gostje, Iri Jih je bilo 30, s«
se vsa priložnosti naročit« P"
Štev. 45.
se razdelU as dva tabora. Konec vseh koncev ee je zgodilo, da fe iz pretepa odnesel Flež najhujše poškodbe. Sate ga je z nožem zabodel tik pod
srce.
d K«i g» naši gospodje mesarji? Cene svinjam so občutno padle v Slavoniji in Sremu. Dobre kupčije, ki so »e začele sklepati s tem blagom lani, so dale kmetom pobudo, da so za letošnjo jesen zredili ogroamo število svinj. Posledice prenaglega navoja pa so se takoj pokazale. Blaga je prihajalo na trg več, kakor pa bi zadoščalo za domačo porabo in za izvoz. Nazadnje so morali kmetje začeti kar doma klati svinje in prodajati ;nc5u po 10 din kg. Čim sa mesarji občutili konkurenco, so morali a cenami navzdol. Tako prodajajo sedaj v Novem Sadu mesarji svinjino po 8 din, a teleti no še vedno po 14—16 din.
d Novi zadniti zakon je stopil v veljavo. Novi zadružni zakon odreja ureditev Glavne zadružne zveze, ki naj se organizira v duhu novega zadružnega »kosa. Ker bo prav v kratkem stopil novi zadružni zakon v veljavo, je kmetijsko ministrstvo pozvalo vse zadružne zveze v državi, ki morajo biti po novem zakonu članke. Glavne za-družne zveze, da skličejo čimprej ustanovni občni zbor is sprejmejo pravila, ki bodo v skladu z določili novega zadružnega zakona. Zadružne rve-ztzc, ki pridejo v poitev z« članstvo po novem zadružnem zakonu, bo t i* te, ki so po pravilih \ ršile pregled svojih zadrug in imajo najmanj 50 zadrug v svojem članstvu. Kmetijsko ministrstvo naglasa, da je poirebfto čimprej sestaviti Glavno zadružno zvezo, ker ima razne poaie pri uveljavi novega zakossa.
d V 5©. Mtko leto je stopila državna iehnič-nu srednja šola z delovodsko moško in žensko obrtno šolo v Ljubljani.
d »SabveaeifOHiffiui«* owt*. Gb&tisko cesto roljane-Smihel-Kleiet je ban dr. Natlačen proglasil za »®ubyess5cijo!iars»g« cesso. Zaradi tega bo okrajni cestni odbor v Novem mestu določi! poseben prispevek iz okrajnega cestnega zaklada za \ zdrževanje označene ceste, ki je dolga skoraj 2 kilometra.
d Zopet se jJ« je edea zmszal, Ljubljanska policija je dobila obvestilo, (ia je bilo v Zasipu pri Bledu vlomljeno v hišo nekega tamkajšnjega posestnika. Neznani vlomilec je odnese! okoli 7 tisoč dinarjev gotovine, to je 5 bankovcev po tisoč dinarjev, ostalo pa v atotakih ln srebrnikih. Sled za vlomilcem vodi proti Ljubljani.
d Nevarnega lička so ujeli. Zadnjo nedelja so kamniški orožniki spravili na varno nevarnega zločinca. Ko »ta Sla orož. narednik Serjak in podnarednlk Atačin na službeni obhod proti proti Križu, jima pride nasproti kolesar in javi, da je v gostilni pri Brolihu v Pogorju znani kolesarski tat Zupane Stanko, p. d. Kosov iz Za-loga na Gorenjskem. Ko je zločinec opazil orožnika skozi okno, se je pognal v beg z odprtim nožem. Grozil je, da bo vsakega zabodel, kdor se mu približa. Bežal je skozi dvorišče in travnike v gozd, kjer so ga končno ujeli, razorožili in zvezaH. Ko je bil zvezan, se je navidezno onesvesti! in ni hotel priti k zavesti, dokler ga niso pošteno obliii z vodo, Hotel je na zvit način priti zopet do svobode, pa mu nI ijspelo, ker orožniki že predobro poznajo razne navade takih tifev. Ugotovilo se je, da »e je tUdI v Pogorje pripeljal l ukradenim kolesom. Pred kratkim je bil za&a-een pri vlomu v Ambroževo mesarijo v Vodicaft. Na vesti pa bna Se več drugih hujših deHktov. Pri njem so našli precej denarja, nekaj ključev, vitrlhovln Se več druge drobnarije. Izročffi so ga sodišču.
d Eden, ki »se zn*. Iznajdiivega kmete »majo r Ponll Trepči pri Cačkn, Piše se ,
»DOMOLJUB«, dn« 10, novembru mi.
Sto« S.
Beseda »Iresna« ne pove ničesar, vse pa beseda
NIVEA"!
Miljko UroSevlč in si je v zadnjih dveh letih sam postavil moderno hsSo. sam speljal vodovod in zgradil vse potrebno, na je kanali-v.aclja popolna. Poleg tega je mož, ki nI nikoli Študiral učenih knjig, izdelal moderen mlin, ki mu priuaSa dobre dohodke.
— Pri teivosi! feef im oMmm g aerazpoložesjem *a jed vsled sapefce, naj
se rabi že davno znana in učinkovita naravna. »Franz-Josetevs« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »FraruE-josefova« grenka vod« . av posebno koristno iomače sredstvo, k:-dar gre *a to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje, Oah s. s»r. mina. d Vsaj ssek«? vračajo, pr«; so pa samo jstatll, Glede uradniških plač ia njihovega zvijanja, smo si vsi na jasnem in vemo, da js bilo vsaj pri nižjih uradnikih to povišanje že neobhodno potrebno. Zato so vsi s veseljem sprejeli zadnji odlok kr. vlad«, da dob« država: uradniki nazaj vsaj nekaj onih prejemkov, ki so jih izgubili pred leti, la sedaj samo Be upajo, da bo kaj kmalu prišlo do nadaljnjega povišanja plač in tako tudi zboljšanja položaja, v katerem uredništvo, posebno državno, živi. Z nič manjšim veseljem pa so sprejeli te dai na znaaje odlok prometnega
Z »NIVEO« jc v resmei nera-združljivo zvezan pojm šde&kega negovanja kož® is sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eu-cerit«.
kožne luknjic®, krepča kožo Ia, ustvarja mladostno svežost, Zato m zahtevajte samo »kresa««* ampak vedao le »NIVEA«!
ministre o povišanju železniški delavci, k! so kljub svoji težki in dostikrat tudi seb odgovorni službi primeroma zelo slabe plačani, kljub temu, da nimajo zaradi prevelike zaposlenosti niti prepotrebaega časa za nujen odpočitek. To povijanje se bo ravnalo po dravinjskih razmerah, podobno kakor je io pri ursdašiikih plačah, ter aeveda tudi po mpe* sobljenostaih pogojih delavstva.
d Kiobnfc M, S® m bo fe«Ma, Zaradi klobuka, ki ga ni sne! z gla^a, ko j« stopil v odvetniško pisarno, je moral pred sodiiče sagrebšld hišni posestnik Rudolf Bcrnstein. V BsrsttsksTi hiši je zastopstvo tovarn« peči, ki je njen pravni zastopnik odvetnik dr. 8<tr~ ger. Nekega dne j« Bentstein stopil v edv®t« nikovo pisarno, ne da bi snel z glav« klobuk« Ko j® začel govoriti, ga je odvetnik opozoril, da m običajno sname klobuk z glav«, če kdo stopi v tujo sobo ali pisarno. Berastein se je na to razjezil in odvetnika dejal: Sramujte se — in odšel. Odvetnik je smatral to za žalitev in Hišnega posestnik* tožil. Sodiiče se je pri« družilo njegovemu mnenju ia Bernstelna e>b» sodilo na 250 din kazni pogojno na eno leto ter na plačilo pravdnih stroškov.
d V sgled drugim krajem. Navijače cen
so začeli na debelo preganjati v Soraboni,
Pred kratkim je g. Skotic Ivan Iz Vrhpolj pri Kamniku priredil velik k>v( na katerega je povabil lovske tovariše tudi iz Kamnika. I.ov je bil na Lokah v Tuhinjski dolini is ves dsn je prav pošteno pokalo. Pasje lajanje je oznanjevalo, da je v tem lovišču precej divjačine, res, dattes eo bife na domu lastnika lova na vpogled vse žrtve lova: srnjaki in zajci, sami krasni primerki. Nekega, približno sedemletnega srnjaka pa j« doletela čudna usoda. Po celodnevnem preganjanju in zasledovanju je bil nekoliko ranjen, radi St-
V
sat pa mu psi niso prizanesli, temveč so ga dalje preganjali proti dolini, dokler se končno nI zna* Sel v potoku. Ker je ravno pod tamkajšnjim mlinom struga precej globoka, se nikakor nI mogel skobacati iz liiadnega objema vode, da bi nadaljeval svoj beg. Končno sta ga iz neprijetnega položaja rešila mlinar ln njegov deiavec. Srnjaka so zaprli v svinjak, kmalu na to pa sta ga lovska čuvaja vodila za njegovo krasno iti mogočno rogovje g. Skofieu na dom, kjer je bil ponovno ob. solea na smrt.
S'

pri 8>*miu<(.t.
■MNttliraik » Sf.'-4»lil]"SVi
fa&eiim f» jprijiara-i* »Kfcir.ri stani- fcat
»*MT.ri 33 »<? m J-^ ftrjjr, v t Itamtna. V tam m«*ta v«iija<«» unrtč napiši« dooudt-tm nam. mmtnuiai	m fcfii t»f«*<si s iea-
rveem. Km ;« «ač:g* tt^iMi* draihn » a*-fcsrt«	dr» m m atfiaedi trju-vci
m p»nuS'it Se»a. ms- 3806 dtaartre »a CUuit i« <fa-v» kicpiia isrv-Ji »c«™ im pftc&ai« eatf&a pat 235£ sfesar-a-v S t«« :« Jpriiteaaua iti ouui iw« M "ure'' ?rav >%!s jfssn pcimera i« ,stena. pn»t*im pozne ■ sta s« fis. tufpmLm m .sfeitBila* -;« it« tsaaasta« ■Juli ivjuiifsi osrtisču.
if Ss$wt&r	zadtrafs.
?ssk<i 273.1138 i*4 r.T«-n» in 77 308 is£ šoto« i« tprittriia a* rasam Imiaia VatMa VvSnmtaka-««i5wsl«a aMiRt^g a Splita. Zodfcaga. je jsoita-ads !»o«>a {jut, pn kateri hi laftiia rsraiimtte-ffiiira <iaihi)iiinsk«i gjragmfiiestemii praii intv -as aseaii inw»fr:»->-it"! r"*+iir.na -umruitE in ia iliijo-TTja 'arremt cteišmnak« Hiatfo. V v«iiU. auun « itn s to gwr*čfflb t) .umfihs ?n milili farfi misel. n*j i". vMii^rittiaukt de-opuščali	M*' fcž praraita matu
lutiitum m n &ot? vamta eprjipeie	>iimtlia.
it 2* pa taci zdfc<nlam»Mt. pe«re«fa»»>-ai«t	mmmtrvr '•* siaaadas msaist«.-«-
p«wftwroat (mSU* za p««iV«ro p**a»«k.taB gw srnu. Oetehnfc asse*« a* aauttrsiu »7«t Od-ies-^tiita rs dodetjen* draesii	va. t sultan
duMce-« za atakap ihriJ. ki .«« bed® twirtt> 4 *rai*. k> ss& faifc l*t«t prizadeti pa ranih
« P**»hm »kutU «i f«r*-. ¥
•t ^ dni p-yioi.li	Raaoijc» Vesii i
Ti htium <kkl«t«d Sčdm»a Btkii. Ka? takaja Saout/^k« ie ai dohrtta
d Pri	aR p« jsd aMKssjai! » fRtni
sna fsšfflt »essar« naravne »frsa-Ji-iamf* irs&.
ii Sam m »jri. Z razbc^B«ko«B tt i« ta in rnrtu* bnml kirtt Mijo Tremiias iz 3?«l(usv;a. pri. tUvtmvvto. P«a*aMnk i* irask ao^i ««rft<»	tnbi. kter r« »pai. Ko n
fidpri •♦<•«, )• v «m; tamfa^i ternoa poniars, ki j« im«ia f ctetjJ	m i* &jtro
Skočil i«t na tminoituk* m im podri. 8<irlia » trajttia. nakai, ia»«. išisfelar tzaa petih na (ViimtMi	ki to 4«£i M&vrm kiase «*
pcmoč jfaafioinik i«t mdkkl' t*«auvwu, taa * ««4mi,	j«r itmtf Mije fe	l«lriw»
UKvfi. ct« j»	Ko raiboljsika
*WKMii in adtomSk ha ocedaijiSejs. penHaje, .to ^niirtaft n nima: xaamfr raz&vtaik* $a&a&iim, j* » Mkh^e«	ket {Sav*r
»mk*	fcfp* repol p© okoficž. Ka«tw-t*
[« frtžSf fcrffcr fcar r« pri prapira M!wfa{-«»«	itm*A tovariš« v feik<i
raaaL ftaiijtsigiJt ros bii teko Anam, 'im t prv««i -.t kfjprrifliBkii Ijoiai^iium Sar t« prija-1".! pn<i tatidi .maaiiai. SGi sa a«kr,iik,i akmvai. m :« Sadni j* i* iam j!«i. *t Vam sscfmj ZaisuJ« te petam lukkji r*i-as« m	i« ims « 'i	spil mirni
rnparTHU oapiML katar«jfs Aft«v i« puntal ia-UaasSki siiiija ieai^ Ohtna '.2 Zmia$a. F» « 34. srr&ušm anc^i: tO io^eifirt« aus«i ■■» irttiivit: 51	ž* zatekko iniitiiniko pnafam ia
» B. M. t Potia. aa »» ctrniar nipra-.'-ii »m Ssfe&oiHika 4»Uaairfk« fa«n«6ali(rtri. V taka anttM^aoAai kaš*i}»itaw iJnBsIičii. ikozi rata--fetiiaiiita. j.a i« aesnan lupaujiiac t taa*& '.a i« splavi! po -{lavi 5 soka« is"iras pra«&n«taw tako 3u»:nn, tn -m « Oteiii ia snomaal oaas■/*.«:! in padal -Ja -Ia. S<itJar aiu e istržaJ. aktovko z ■ienunum 11 pnbasiiii! '.»i gMili«. pdiaMtj* jsptamiirrt ,«t iul -lif wtkih imufenka« ar«tn-asi. Jaifia Anžur tz Zminhr i-m, bjr ;<s bi) oaunsiitra. Aator :« i-vsosrski xi.a&M insiadsits taiU. Srkavuti coihl-3tvn je initai ^r«dtn4ad<>	sadutovaga
ifHrtU9an«i» j«Mti Ankurju v <miaia % M8 k. p. Aaaur ho	,m »inčodn. Gn;rai;«t ja bv.
š« rastnih dragih tettria, ki mi.s. jih man ato^i dnka^ati. ^ an-ttakavi i* bul ikrsev« d-.a m«a«c«.
1 Si«»v«ais; že mim Sfaw«a«a V neiifijo, rti!« IX. duntea je afeit oa ptaga sa«jt haše « ['tr;iarow.u gri Poqeanah 2'i-ietni poK»rmifii! «a j<«Ef Sajkft, nfcil p«, ga jt oftjsnv laawi 3i)-!etm brat Martin. Oba brata vn wražia ta v«&rat sta *» rudi arepia. Jožnf je ono a»stelj<» prišei di>
nov vinjen v družbi svojega prijatelja Franca hMfšča, Ofca sita bila ofcorožsna, in- iicer j« mef Jožef rta jermenu grvezano žei«mo maneo >;«! jaita. Viilieijic pa je imel samokres. Oba ara >pra-Safo, kje je Martin, ki pa ae ie urnil domov <-.kroff C* rveder SCe i« stopi! Martin v aoeo je je nastal ®«d tramom zopet prepir. Jsže je 00 setfm! orožje .z žepa ter jd udrihati j -eilo matico bra*a po gtivi. 4ocm i« Miheljč razbil za trni ter t njim navalil na mlajšega 5ajka. .Varna je defeti neka; hnditi in nevarnih udarcev :.t ibeža. -j sosednjo mb*t ter ae tam zakienil. E:st Jože ;e -sekaj iaaa raab-jal po vrafih, ko «» ;« videl. .Ia ne snere vdreti v soJso. « ?e poda. ftiSo ter tam daJtal na M.tr":rsa, -ia ja napade Xo bo prešel iz hiše Martin pa je iaše: v m:anx> doljf j. ihinjsjk; ro-ž '»r je i tem oroijem <v«n stopil na bisni pra^. Ko ga je Jirf« zaifleda". e [ platmi n;emit, pr.'etei pa je na noi. * ka«»-B ! je Marin somi svojega brata v prsi ter fa «ntt-i ao zadel, ftaajpn: v je zgrudil. ofc!:" s kr •'«- *?r i ;« v rsraatah zdthnri.
|	msip
in petaeei
H	'»sf«? IS aa fcaMw> c<SM iS. 9.
| —— "......... ~~ — —— ■
d S*** tfetibe rag«Mtt6t. Pnhodsio n«-| sfcniju, t a.;«.-«a3,bv*. bo »!<?»«»aa oritcv na i »iiv j pp«ura?ea«ija isaa<wi3»k*)|ia	vziju-
:	-t.i Sala. Te amd KfO let stare. t*kdaj
j maumtaiaako p»j»i<3pv«. i« je popeInoiaa poirla-
i -iii«> V»!ik«. rraia« »ob« n upravo, iolski m r	prestari za jo>«E«:e v *r«dni«m t*r lepe
»utsčne spalnice r Icreos poelopm naprav Ijajo itvrzmte prSeta® z.» predft«mii1f<» in gt>}tncc, pa tudi eaifeotrii vtu sa ooiakovalca tega pre-pniraijti«^ zavoda. EUt»»ka uprava, je »torila v m da fei dvignit« poprej zapničene otroke in ootrubrst dtike iz niihovs bede. Veliko jih i* ae««das reiila ulice in iira s tem omo-fcpiiU; da postaneio vtedns sodelavci v člove-ttti Jmlbt Misofp je žrtvovala, da >« napravila £jr prejšaj« ■>ir»b<arQt « v t jv>iiii zavod za mla-drao. Dečki *e teja tadi ii-.	ia z vese-
ljem se laMio iaiB*weau!« lep o*pi-«dek v po-samezaiis. zlasti t vai-ih mladeničih. Vzgojo i® apra.no » tem zavoda i« iaa;. s* šetio r-.mtn in-
Kmcitia!
kitali ste le ;i!(»viln<» zaheainiee psepodarjev ia stokoenjakoe a vs« •tržave.	dobivamo
IMMb««iati* pHaom 9® te fS-^vmafi«. Gcepe Man (a CMlak. posestiriea aa Vrfemki. nam pt$e:'
»trn 9 pnMOum, oi katerih «»ai izbrali ^va in njima dajala dodatek >PHtk< ii; >*'Msm«. V Mk« <» dni sta ta **« pnorilu pri<ie>. bila vsak IS kg ««? na teii nefo ostali praV-ki. k! « init kmljea: popolnoma enako- jame brez ijedatk*
Sfoije Mte »Biva'. » fednoe »tar«. je defetki po T4<!i«kw dodatka »i^kk« iu >Oasx v seiu 1» dci 56 kjir sa teii.
VaSe krmilo >P«Ut< m sOssrt« 1« .jew*«w raff »eafiS?^ trn MiSt ter »era «<»ui adentju a «np«iKKR in fa
Ako ie o« poznate imretlatk prep«ratoe iP»kk<
\n vDs«r.a^ieiajtft takoj na radii. Pzi raek vrstah ir>iw*. sjvr moSasiih V rtv* v. pr®ti rakitiau, rs po-•pe^n« •iefceienre w«taki>i*i« pro.arati iifm ;n
Z aniici ijtia,ko«» velik
d.'.!., ZatjfreSi 6, poštni ptedai 50
T« pa s^. Dati •««» t* mL je 1*	r4^-
laik* t'iife». je ««' i« t	" j",1
pa pegle.)(e t*f» Anerifcast*. kaka *	fhr%» intti sa ft»»»rte. ki »»nji «* vi-tku«
MOŠKE obleke trpežne Iz hUtsvin«
FANTOVSKE
dolge hbče močne,
vzorf-aste
KRATKA ZIMSKA
suknja » volnene i tkanine 4
MOŠKE hlač«, močno ia solidno izdelane
FANTOVSKE
obleke t kratkimi hlačami
Priljubljen ,HUBERT OS'
plaSČ
d Narodna skupščina se sestane baje že 16. novembra, senat pa nekoliko pozneje.
d Zdrcžcaa opozicija. Pretekli teden so se vrnili v Belgrad vsi prvaki in podprvaki združene opozicije, ki so se zadnje dni mudili na deželi in priredil: nekaj poskusnih zborovanj, .Združena opozicija je namreč trdno odločena, da bo svoj sporazum, ki ga je podpisala pred štirimi tedni, branila odločno in bo zato še nadaljevala med narodom. Zaenkrat so bili najbolj pridni možje iz Dgvi-dovičevc demokratske stranke, za njimi pa tudi zemljoradniki. V Belgrad se je iz inozemstva vrnil tudi načelnik zemljoradnikov Joca Jovanovič.
d Nadškof Sariž o konkordata. Visoki cerkveni knez je izjavil te dni sledeče: »Mnenja sem, da je vse to, kar se je dogajalo ob rav piavah o konkordatu, politiJoi klerik&lizetu. Konkordat med sv. Stolico in kraljevino Jugoslavijo bi bil samo koristen za državo in pravoslavno cerkev. Mi samo želimo, da bi se vrnili časi prvega patriarha, ko so se katoliški škofi in pravoslavni episkopi sestajali in se skupno posvetovali v verskih in nravnih vprašanjih. S tam bi kristjani dali lep zgled. Navezani smo drug na drugega in veseli moramo biti sreče snega in drugega.«
nesheče
d 2»*t kcssoic«* j* zgorelo. Pred kratkim je v Lačevi vasi pri Mozirju bivšem štajerskem uničil požar do tal pat kozolcev. Prizadeti so posestpiki Hren, Zakrajšek, Fricelj in Rlaznik, katerem« sta pogorela dva kozolca, dogorela je vsa krma, ajda in vozovi. Škoda znaša nad 150 tisoč dinarjev in al. krita t zavarovalnino,
d Naenkrat ae jc pojavil pl*«sen. Avtobusno podjetje »Peregrin« je doletela nesreča. Zjutraj je šofer z dvema delavcema prevaža! drva. Šofer je že med vožnjo ugotovil neko nepravilno delovanje stroja, nakar je avto ustavil in pregledal stroj, vendar ni mogel ugotoviti prave napake. Pri nadaljevanju vožnje se je pri vasi Buč v Tuhinjski
dolini naenkrat pojavil plamen v šoferjevi kabini, tako da »o se šofer in delavca s težavo rešili in posfcakaiivoza. Vnel se je bencin in je pretila nevarnost, da se ogenj razširi, kar pa so pravočasno preprečili.
d Se dva požar«.. V Goriški gori pri Ško-cijami pri Mokronogu je pogorelo gospodarsko poslopje posestnici vdovi Urši Smrekar. — Kozolec s šupo in čebelnjakom je uničil požar Alojziju Kegloviču v Grmuljah pri Skocijanu na Dolenjskem.
d Pod vlak je padel. Te dni je na ljubljanskem tovornem kolodvoru na Šmartinski cesti po naključju padel pod vlak 53-letnl vlakovodja Anton Majcen. Ta je imel sam toliko duševne prisotnosti, da se je naglo stisnil med dva železniška praga ter za vpil strojevodji, n3j ustavi lokomotivo. Strojevodja tega ni mogel takoj napraviti, tako da je lokomotiva Majcna povaljala. Majcen je bil namreč oblečen v debelo obleko, teko da se ni mogel popolnoma stisniti med železniška praga. Lokomotiva je stila Majc-nu prani kož, po nekem naključju pa mu ni zlomila nobenega uda. Ko je strojevodja ustavil lokomotivo, »o železničarji izvlekli Majcna izpod koles hudo ranjenega, toda 5e vedno pri zavesti. Reševalni avtomobil jc Majcna prepeljal v bolnišnico.
d Avtomobilska nesreča sa Vseh svetih večer, Na praznik Vseh »vetih zvečer se je blizu Razdrtega že onstran državne meje ponesrečil a svojim avtomobilom ljubljanski trgovec g. Filip Bizjak, ki se je peljal s svojo ženo in s hčerko Silvo ter svakom Antonom Dolencem obiskat grobove svojih pokojnikov v Vipavi. Ko so se zvečer vračali po gladki asfaltirani cesti, je avto zavoz.il nekoliko v strmi, tako da se je zaletel v drevo, Pri padcu si je Bizjak zlomil desno aogo, prav tako tudi 18 letna hčerka Silva, najhujše pa je [»škodovati svak Dolenc, ki si je zlomi! nogo
in si pretresel možgane. Ga. Bbsjakova je dobila, le manjše praske. Neki avtobus je naloži! vse ranjence ter jih odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da stanje nobenega ranjenca ni nevarno za življenje, seveda če se kaj nc pritakne. Avto je popolnoma razbit
Smrtna nesreč« v Poljanski dolini. Ono nedeljo popokine je šla na izlet v Poljansko dolino večja družba iz Stražišža pri Kranju, v kateri je bil tudi 30-letni Janez Porenta, sin uglednega posestnika Fr. Porenta iz Stražišča. Vsi so ktteU kolesa. Ustavili so se pri Homanu pri Podpnr-felci. Tam so ostali do pol osmih zvečer, ko so.se začeli odpravljati proti domu. Nekaj se jih je odpeljalo naprej, Porenta in Franc Dolenc pa sta se nekoliko pootudila. Ko sta zasedla kolesi, je vodi Dolenc, ki je ime! diuamo-luč, naprej, za njim pa. Porenta, ki je bil brez luči. Cez nekaj časa je Do-' lene zaklica! Porenti ,naj hitro vozi za njim, pa ni dobil nobenega odgovora. Mislil je, da se je Po-renta vrnil k Homanu, in ae je peljal naprej. V resnici se pa Porenta ni vrnil k Homanu, marvež je v temi zavozil ua kraj ceste in zgnnel &2 tai metre visoko škarpo, od tam pa se je zvalil v Brežiški potok, ki teče kakih 15 m nižje, kjer je obležal. Drugo jutro so ga našli tam mrtvega.
d V eroiniSko postajo je bašil Diie 3. ofct se je tovorni avto tvrdke Žitko iz Domžal v veKfci bralni zalete! v glavna vrata orožniške postaje v Cerknici; pri tem je razbil spodnji del kmnfif. kolone, poškodoval vrata in tudi avtomobil fri ostal brez škode. Ker so bili orožniki pri večerji, nwo opazili tako lepega »obiska«. Šofer je to priliko izrabi! in pognal avtomobil pro« Rakek«. Šele po dolgem poizvedovanju se je orožnikom posrečilo izslediti pravega krivca, ki bo vsekakor, mora! plačati nastalo škodo.
d Globoko pod Skarjso j« padel. Te dni I se ja zbrals na pokopališču v škoffi I-oki v©«
ske. uprave, prevzela sale^ijanska družba. V .tavo-du je za šoloobvezne dečke dvorazredna ljudska šola z več oddelki in s pravico javnosti, Tudi rokodelske delavnice so dobile v zadnjem času javno strokovno nadaljevalno šolo za mizarsko, krojaško in čevljarsko obrt. V te obrti se sprejemajo gojenci, ki so že dovršili 14. leto.
d Prizna! je, da je zažgal. V Ledineku, občina Sv. Ana v Slov. goricah, je nastal požar na sušilnici za koruzo in lan, last posestnice Barbare Urbanič, Ogenj so pravočasno pogasili ter ni napravil velike škode. Poleg sušilnice so naili palico, ki je bila last 82 letnega občinskega reveža Antona Kocbeka, ki hodi po občini od hiše do hiše, Urbaničeva je prijavila to orožnikom, skoraj istočasno pa se je pojavil na orožniski postaji tudi že omenjeni Kocbek ter je izjavil, da je on zažgai pri Ur-bančevi. Eil je pri njej teden dni na hrani, pa mu je dajala izredno 3labo hrano in mu povrhu še grozila, da ga pretepe. Hote! se je maščevali, pa je zažgal sušilnico. Zažgal bi bi! hlev, pa se mu je smilila živina.
Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DARMOL.
Offl. rog. H. lir. U2H — IS. VII. 19.TS.
IZ domače politike
RAZGLED PO SVETU
»MMMtMSMMMIMIIMHMail^^.....—S—»T«TWri'
w
Bratomorna vojna p Spamšš
Po razpad« severne ironte sc pričenja za generala Franca sedaj še naloga, da iztrebi rdeče Se k ostalega dela Španije. Fronta, ki je ie ostala, je dolga. 1500 km in se deli v Štiri odseke. Prvi odsek, severni, se imenuje ara-gonski in ;e dolg okrog 350 km in meji na Katalonijo. Dragi odsek se začenja prt Teruelu in te zasuče proti zapadu proti Madridu, ki ga v velikem loktt obide. Dolg je kakih 560 km. Tretji odsek nosi ime estramadorski in se začenja julnozapadno od Madrida ter se razteza do severno od Cordobe. Dolg je 270 km. Četrti odsek, andaluzijski, ki je dolg 320 km, se začenja severno od Cordobe in gre vzhodno od Granade naravnost do morja. Zelo verjetno je, da bo igrala v bližnji bodočnosti glavno vlogo najsevernejša fronta, aragonska, ker bo general
Franco hotel na eni strani zasesti ozemlje ob Spansko-francoski meji, da enkrat za vselej prestriže to mejo, čer katero dobivajo rdeči neprestano pomoč, na drugi strani pa bo hotel prodreti do morja, da Katalonijo odreže od Valencijc in od ostale rdeče Španije. Franco vi vohuni so dognali, da prihaja pomoč rdečini iz Francije ne več po običajni železniški poti skozi Portbou, marveč po bclj skriti gorski poti sredi pirenejskega gorovja pri Puigcerdi. Ta pot se imenuje »življenjska pot rdeče Španije«, V pričakovanju Francovcga napada se je rdeča vlada tako rekoč ie preselila iz Valencijc v Barcelono, kjer se čuti mnogo bolj varno. Listi pišejo, da se bo z rdečimi oblastniki vred preselilo iz Valencijc in Madrida v Barcelono okrog 50.000 prebivalcev.
Volna mm Daljnem vzhodu
Časopisje poroča, da so Japonci izkrcali ogromne vojaške čete v h&ngčavskssm zalivu. Japonske čete so po izkrcanja takoj nadaljevale svoj pohod proti reki Vacgpe, ki teče »kozi mesto Šangaj in že zasedle Sunkjan, Istočasno pa so Japonci tudi že zgradili most čez reko Sučav, čez katerega spravljajo sedaj
bolgarija
s Nov volilni zakon. Uradno objavljajo poglavitne točke novega volivnega zakona za dr-žavnozborske volitve. Po tem zakonu ima pravico volili vsak Bolgar, ki je izpolnil 21. leto. Isto pravico imajo tudi poročene žene aH vdove odn. zakonito ločene. Vsa Bolgarija je razdeljena v 160 volivnih okrožij, ki vsako voh po ene-
svoje motorizirane čete. Japonske čete so prišle prav naravnost iz Japonskega in dosega njihova moč 200.000 mož. Japonci imajo oči-vidno namen, da vzamejo Sangaj istočasno s severa iti % juga v klešče. Ker Kitajci menda ae kažejo prevelikega odpora, je verjetno, da se bo obko!jeva!fii poskus posrečil
ga poslanca. Pravico izvoljen biti pa ima vsak Bolgar, ki je izpolnil 30. leto, ki je opravil svojo redno vojaško službovanje ali dokaže, da je bil od vojaške službe oproščen, ki je nadalje obiskoval vsaj osnovno šolo do kraja in ki ima določen poklic. Zakon prepoveduje državnim, občinskim in drugim samoupravnim nameščencem, da bi nastopili kot kandidati za izvolitev. Zakon dela izjemo za ministre, ki niso državni uradniki. Enaka
lika skupina ciganov z vse Gorenjske, ki so prišli objokovat grob nekega 26 letnega cigana, ki je lansko leto nesrečno umrl. Številne ciganke so krčevito jokale, cigani so pa v spomin svojega tovariša zaigrali nekaj žalostink. Ti cigani so pa prinesli tudi vest, da so našli pod vojaško cesto pod Blegašem mrtvega 30 letnega Janeza Porento iz Stražišča pri Kranju. Porenta se je ono nedeljo s tremi svojimi prijatelji s kolesom odpeljal v Poljansko dolino. Kje so se fantje ločili, še ni do-gnano. Porenta je najbrž vozil z vso brzino po ccsti navzdol, pri čemer ga je na ovinku vrglo v stran ter je padel globoko pod škarpo. Močno razbit je moral živeti še vso noč, kar se da sklepati iz lege, v kateri so ga že mrtvega našli.
d Keznan avtomobiliat je povossil pri Svetem Miklavžu pri Mariboru Marijo Leben. Počila ji je lobanja in je ponesrečenka umrla v mariborski bolnišnici.
d Avlo ga je podrl ua tla. Te dni se je tgodila na Teharjih pri Celju težka nesreča, katere žrtev je postal 22 letni Ivan Hrastnik Iz Tmoveli, uslužben pri Koširju i r. Celja. Ko je stal Hrastnik tik poleg šole s svojim toiegom, je privozil mimo avtomobil nekega leljskega avtopodjetnika in podrl Hrastnika
na tla. Pri padcu si jc Hrastnik prebil lobanjo, dvakrat zlomil desno nogo in težko ranil desno roko.
mov! grobovi
d In je pokleknil ob grobu in »molil ©čeaašV Celju je umrla restavraterka Fani Lebič. — V Mariboru je zapustil solzno dolino bogosloven II. letnika Pavle Potočnik. —• V Celju so djali v grob poštnega podili-e dri i ki; v p, Franca Kureta. — V Ptuju je na veke zatisnila oči Angela Kuželj roj. Hrastnik, rodom iz Kamnika. —- V Uršnih Selih jc dokonča! tek življenja tamkajšnji postaje-načelnik Miha Sušnik, — V Celju je odšl?« h Gospodu po večno plačilo Berta Hostnik roj. Zadravec. t- V Kranju so djali v grob g. Hieronima Šavlija, kaplana pri sv. Jakobu v Ljubljani, — V Ljubljani so umrli: Tajnik dir. pošte in tel. v p, Anton Wolf, Franja Stenovic roj. Toman, 80 letna vdova po mag. podravnatelju Luiza Lauter, drž. upokojenec Franc Zupančič, Ankica dr. Lavričeva, Puchar Mirni roj. Splichal, dr, Gina Kodretova roj, Radičič, soproga želez, oficiala Alojzija Gro-sek, Frančiška Šušteršič roj. Tešar in Ljudmila Sepin. — Naj počivajo v mirni
prepoved velja tudi za osebe, ki razširjajo mišljenje, ki je protivno državi aH ki navdušujejo za nasilna sredstva v politični borbi. Kandidati smejo nastopiti samo v enem kraju. Isti kandidat hkrati po več volivnih okrajih je prepovedan. Ako v določenem času edini kandidat volivnega okraja ni dobi! nobenega tekmeca, je ta kandidat brez volitev proglašen za poslanca. Med votiv-nim bojem smejo kandidati osebno poseči v vo-livno propagando.
katoliška cerkev
s Dve posnemanja vredni dejstvi. V ameriškem Wa.sbiagt.onu je veliko katoliško vseučilišče. Rektor te visoke šole je povedal, da je v zadnjem času dobi! za katoliško vseučilišče 94.334 dolarjev, kar odgovarja približno vrednosti 4 milijone 700 tisoč din. Ti milijoni dokazujejo, da ameriški katoličani znajo ceniti vrednost katoliške visoke šole. — Neki poganski poglavar afriških zamorcev jc tudi ob nedeljah priganjal katoličane k delu. Zamorci so mu odgovorili: »Ves teden radi delamo. Nedelja pa je dan najvišjega Gospodarja, zato danes ne bomo delali in poj-detno v cerkev, da zahvalimo Boga za vse in zberemo moči za lepo življenje.« Za te junaški odgovor je dobi! vsak 50 udarcev z bičem, kar se je večkrat ponovilo. — O, kako mora biti pred temi črnci sram nas, ki se prištevamo k evropskim katoličanom.
IJALUA _
s Spominske pioščt padlim IsJktom, V zvezi z jubilejnimi slovesnostmi v spomin na pohod fašistov na Rim pred 15 leti, je fašistična pokrajinska organizacija odkrila v fašističnem domu v Gorici spominsko ploščo v spomin padlih Članov organizacije iz Julijske krajine. Na mramornati plošči 80 vklesana imena in sicer pod tremi poglavji. V prveni poglavju z naslovom: »Padli v Španiji«, najdemo med petimi imeni tudi Hiiarija Kobala in Ivana Eržena, V stolpcu z napisom: »Padli v Afriki-«, najdemo 25 imen, med njimi imena: Fortunat Razpet, Valentin Habe, Viktor Colja, Oton Pekorari, Anton Zvokelj, Josip Bo žič, Franc Bajt, Franc Likar, Ludvik Kogej, Karel Vidmar in Gabrijel Čufer. V stolpcu z napisom: »Za nacionalno misel so padli« pa stojijo zapisana samo tri imena, med njimi tudi Anton Kerševan.
AMERIKA
s To in ono, 25 milijonov dolarjev kredita za posojila pridelovalcem koruze je podpisal predsednik Roosevelt. Ta denar naj omogoči ameriškim kmetom, da bodo lahko čakali s prodajo pridelka in ga ne bodo prisiljeni prodajati prezgodaj po nizkih cenah. -— V Cleveiaiidu so umrli: 40-letna Mar. Stražišar roj. Perušek iz Matene, fara Ig pri Ljubljani; Alojz Zakrajšek iz Roba pri Vel. Laščah; 83-ietna Marija Rus roj. Krašo-vec iz Travnika pri Loškem potoku; Alojzij Jev-nikar iz Ljubljane; Ivana Kranjc iz Strahomera pri Tomišlju; Katarina Lovšin roj. Ogrinc iz Maršč pri Sv. Gregorju na Dolenjskem; 49-letni John Godec iz Luž pri Krfri. — V Mulba premogovniku, nedaleč od Birminghani Ala se je pripetila grozna razstrelba strupenih plinov, katero je bito slišati 14 km daleč. Eksplozija je zahtevala 33 smrtnih žrtev. Rešilno moštvo je prinašalo s velikim naporom ožgana trupla ponesrečencev. Prizor pred vhodom rova je bil ne|>opiscn ob pogledu na jokajoče se žene in otroke žrtev strašne nesreče. V navedenem rudniku je bito pred v««
leti v dveh sličftih razstreibah 54 rudarjev ubitih, — V Norfa Chikago Ilinois je odšel v več-aost John Lesnak iz Podovnice pri Horjulu, — V IndianopoSisu Jndiana jc zapustil aob.no dolino John Skoda »1. iz Raviš pri Studencu na Dolenjskem,
s »Svetove« trgovec« že voha končno Fraa-lovo zmago. O bodočem razmerju med Anglijo jn nacionalistično Španijo je angleški predsednik vlade izjavil te dni v angleškem parlamentu sledeče: »Angleška vlada nima namena prav nič spremeniti stališča, ki ga je zmerom zavzemala nasproti obema španskima strankam, stališča, ki ga ji je narekoval dogovor o nevmešavanju. Toda vlada ima dolžnost zavedati se svoje odgovornosti glede varstva angleških državljanov in angleških trgovinskih koristi v vsej Španiji, všievši tudi velikanska področja na severozahodu in jugozahodu in v španskem Maroku, ki so pod oblastjo generala Franca. Na dlani je bik), da se mnoga vprašanja, nanašajoča se na angleške koristi v teli krajih, niso mogla urediti na zadovoljiv način z dosedanjimi nestalnimi stiki. Zato se je angleška vlada začela pogajati zastran imenovanja svojih zastopnikov in zastopnikov generala Franca, ki naj urede vprašanja, tičoča sc angleških in španskih državljanov in trgovinskih koristi obeh držav. Ti agenti ne bodo imeli nobenega diplomatskega poslovnika. To vprašanje ne spada nied tista vprašanja, ki so odvisna od posvetovanja z drugimi državami, vzlic temu je angleška vlada o tem sproti obveščala francosko vlado.
lastenf iliafi etrikv* in M• 8» m* mn prMsft wlsl|©i§, sls m znate lat®!.
DROBNE NOVICE
248 vagonov jejc je uvozila letos Jugoslavija v Švico.
3000 novo poročenih parov je sprejel te dni papež v Rimu ter jim dal svoj blagoslov.
Bolgarski kralj Boris II. je prišel pretekli teden v London; tja potuje tudi grški kralj.
Novi nemiri so izbruhnili v Palestini.
Belgija je še vedno brez- vlade.
Spominske plošče italijanskim prostovoljcem padlim v Španiji, so ono nedeljo odkrila na javnih poslopjih v Italiji.
Sovjetska Rusija je največji sovražnik sveta, piše pariški časopis »Malin«,
10.000 poljskih rudarjev štrajka v premogovnikih okoli Krakova, ker so jim skrajšali zaslužek.
Nevarno je obolel neustrašeni voditelj Slovakov Andrej Hlinka.
Poplave so močno poškodovale Marijino votlino v francoskem Lurdu.
Pri občinskih volitvah v ameriškem Njisjor-kn je zmagal italijanski jud la Guardia.
12 milijonov dinaijev so zbrali v Angliji za pomoč Kitajcem.
Boj nacionalistične Španije je »pravičen, piše pariški kardinal.
594 ljudi so postrelili v sovjetski Rusiji v oktobru radi vohunstva in drugih grehov.
Najmanjša mesečna plača delavca v sovjetiji je 115 paiprnatih rabljev, za kar kupiš v boljše-viškem raju —-1 čevelj.
Veliko ukrajinskih voditeljev je spet zaprla policija na Poljskem, ker so se zavzemali za ukrajinsko avtonomijo.
Sij odstotkov- oiboraSšMh mest te dobila pri občinskih volitvah na Portugalskem stranka sedanjega voditelja Portugalske Salarija.
Pravim
Vzmt m<v§et®kih dekimi
Veščakinja v tem vprašanju, Helena Ko« noneneko, je v ruskem listu »Komsotnolskaja Prawda« vzore sovjetskih, deklet takole opisala; Današnja ruska dekleta hočejo biti samo Ietalke, gledališke zvezde, inženirke, arhitek-tinje, žurnalistke ir. kar je Se takega. Postali žena, mati, vzgojiteljica otrok, na to ne mislijo. Zato ne zaajo dekleta med 16—18 letom, ki so bile docela v boljševiškem duhu vzgojene, ni-kakega domačega, ženskega opravila, šivanja, kuhanja itd. Odtod pogosti slučaji, da si mora mož-vdovec sam kuhati, prati in krpati obleko, dasi ima odrasle hčere, ki bi to lahko opravile, če bi znale.

RAZNO
Mutjba« SKspaks »Ji pre-grešelt ideze skozi ilpra-aio, resnica pa stopa »koti vrsta. — H. W. Shaw.
Primeri rejst** dvojčkov, trojčkov L t. i Nt podlagi svetovnega letopisa se pripeti eno rojstvo dvojčkov v 88 rojstnih primerih, trojčki v 7744 primerih, četvorčki v 68! 462 primerih hi pe-loriki v 60 milij, primerih. Dionnske petorčk« v Kanadi so edino zame iiveče petorike na svetu. i irme« Š Srojčlč ostanejo navadno pri življenju, med 8 ptimeri dečkov {trojčkov)" pa preži njo samo 3. Dvojčki in trojčki enakega spolu eo si !>olj podobo!, kakor pa mešanega spola,
Ako k® cenimo iH »lavnih mol tudi iz starih časov, ostanemo nevedni. — Plutarch.
V poke! b! radi. Neki Španski misijonar, ki ee j« mudil dalje časa med a»V.im! v Alsski, se je »razi!, da j« taraošajian prebivalcem pekel vse Prej kakor na kraj groz«. lamošnja deieia je mrzla in Eskim! morajo dostikrat več sto kilometrov <Meč voziti les za kurivo. Ako torej kdo pride in jim pove, da gor! v peklu večen ogenj, * "m Viibaja bolj željo
U Gaiighofor;
50
Roman ti sr-ačetka 12. stoletja Posloveni! Blaž Poznlft
Poleg ognjišča je klečala Mina in pazila na ponev, dočim je osivela starka nesla v leseni skledi na mizo kadečo so mlečno juho. Kakor Hlltišalk je bila oblečena tudi ta starica v dolgo kuto iz črnega lodna s širokimi rokavi, da so se videle v njih njene onhe lakli; dve tenki, beli kiti sta viseli starlcl čez prsi, ia globoko na čelo in lica prijaznega gubastega obraza je segala iz preje sklekljana avbica, ki je pokrivala glavo, »Poglej, moj ljubi brat,« je dejal Hiltišalk Ehervajnu, »poglej, to jo moja dobra, vrla Hiltidiu.« Odkrev3al je k slarici in jo prijel za rokav. »Pojdi, Hilti, pojdi, pozdravi najinega gosta in se zahvali za veselje, ki ga je prinesel nama
v biišok	, .
Tenka rdeSc& je oblila lica stare zene, ko je ponudila menihu svojo roko za pozdrav. »Blagoslovljen bodi tvoj prihod, gospod, v najino hišo!« Njen glas je zvenel mehko in blago, kakor bi žuborel studenec.
HiltišaSkov obraz se je svetil od veselja, ko je videl, kako prisrčen je bil pogled, s katerim je zrl njegov gost na Hiltidiu. »Zahvaljena za tvoj pozdrav!« je dejal Ebervajn starki. In obrnjen proti HiltiSalku, je vprašal: »Tvoja sestra, brat? Vidim, da ti je podobna.«
Veselo si je tri starec roke. »Seveda, seveda sva si podobna. Saj sva eno srce in ona duša že dvainpetdeset let! Izberi dve skali, brat, in ju potoči po gori, da ae bosta Irkljali z najvišjega vrha globoko.dol v-dol. no --ko bosta m dnu iu se zadnjikrat prevalili bo ena videti taka ko druga, vsaka si je obila svoje oehine Semla, seveda sva si podobna, toda sestra mi moja Hilti nI I«
»Tvoja dekla?« je vprašal Ebervajn začudeno.
Smešeč se je odmajala starica z belo glavo, d očim se je Hlltišalkova dobra volja sprostila v vesel smeh. »Seveda, seveda, dekla, dobra, pobožna božja dekla. Toda moja dekla? Ljubi Bog me obvaruj, da bi bil ravnal
l njo kakor z deklo. Ne, moj ljubi brat v Jezusu Kristusu, Hilti je moja dobra žena.«
Prestrašen je Ebervajn odstopi! in obraz mu je po-bledel. Starec ni opazil, kaj so njegove besede povzročile. Prijel je bil Kiltidiino roko in rahlo božal njene suhe, prste. »Dvainpetdeset let! In še vedno čakava na svoj prvi prepir, da bi se pomerila v njem. Pošteno in zvesto sva podpirala drug drugega v boju življenja, prav kakor sozvanjata najini imeni, Hiltišalk in Hiltidiu, vrli bojev-nik in vrla bojevnica! Ako no bi bil na tisoč potih našel ljubega Boga — bi ga bil moral najti na tem enem, ki mi je dal mojo Hilti!«
»Pojdi, kRj vendar blebečešk so je našobila starica in zardela.
»Mar lii res, kar pravim? Ali nisva živela ko dva resnična krščanska človeka v bogaboječem zakonu? In ali naju dobri Gospod v nebesih zato ni poplačal? Mar nama ni dal užiti vse ljubezni in vsega veselja, do enega? Ia to nama je odrekel v svoji modrosti! Saj sva imela sto otrok okoli najine hiše.. .« Obrnil se je proti Ebervajnu. »In verjeti mi smeš, moj ljubi brat, Hilti jim je bila dobra mali, in preneko trdo butibo, ki je nisem mogel ne zlepa ne zgrd.a obvladati jaz,, jo je upoguiia pred križem moja Hilti s svojo materinsko roko. A glej, juha, glej, se že nič več ne kadi. Sedimo torej za mizo! Toda moliti še vendar moramo! Seveda, seveda, to jo prvo!«
Stopil je k mizi in sklenil roke. Pobožno je uprl oči v križ in besede njegove molitve so se zlile v eno z rahlim, milim glasom starke. »Amen!« je odmolil Hiltišalk iu si otrl roke. »Daj, ljubi brat, sedi na častni prostori*
8*
PO DOMOVINI
Iz raznih krajev
škulja Loka. Komaj aekaj Sei jo, odkar so dozidali novo SoSo, pa kakor »se kaže, že primanjkuje prostora. Polovica hribovskih otrok zahaja v sobo, ki ni bila namenjena ts zdravo učilnico. Kakor da bi bila za hribovske otroke vsaka sofca dobra! Ali so hribovski otroci rea manj vredni, da ne smejo imeti modeme učilnice. Hribovski otroci imajo stare klopi, ki so se rabile Se v stari Soli, pa Se tistih je baje premalo. Zato pozivamo Šolski odbor, da ta nedostaiek odpravi — Pred nekaj leti nova cesta je marsikje že potrebna popravila. Voda Se ne more odtekati. Nekaj Časa so vojaki vsaj po vrtno trebili kanale, sedaj jih ni več videti. Zelo bi bil potreben slalca cestar. Ce tega ne bo, bo v nekaj letih sedanja ccsia le 3e slaba vozna pot. — KrsSno so okrasili letos ljudje grobove svojih rajakih. Imeli smo tudi lepo vreme, za kar bodi Bogu hvala!
Rajhciiburft. Dva nova živinska sejma sta do-fotjeaa: prvi dne 20. novembra, drugi dne 25. Se-bruarja vsakega leta. Kupci in prodajalci vabljeni!
ftkoejan psi Mekrcnos-s V nedeijo, 81. novembra, je požar upopeljil vdovi Ifrfti Smrekar v, Goriški gori vsa gospodarska poslopja s pridel« ki in dvema voloma. Nikogar ni bilo blizu, da bi bil kaj reSil aH gasil, gospodinja je celo tisto uoS bila v svoji zidanici... Požar jo je sicer priklical domov, a alkohol jo je zdelat, da je morala leži
v travo, kjer so jo našli ljudje iz bližnjih vasi, ki jih je zbudilo tuljenje živine, ki je gorela v eaprtem hlevu. — V četrtek je zagorelo v kozolcu Alojzija Keglovič« v Grmuljah. Otroci so staknili njekje vžigalice ter so se ali h kozolcu igrat. Konec otroSki igri je upepeljeni kozolec, čebelnjak in mala šupa. DomaČim gasilcem gre zahvuia, da so obvarovali enalie usode celo vas, ki je bila v nevarnosti. Ob tej priliki se ie slišalo tudi nekaj kritike n>» račun gasilcev. Gotovo je, da so najmanj poklicani za nergarije tisti, ki požar gte- , dajo prekrižanih rok. — Naša pota, ta so pač f
vredna kritike, a nekoliko tudi ljudje sami, ki jih Iti pa tsm hočejo kaj popraviti. Verjemite, <la ne kaže posipati potov z ilovico, ker bo v čnsu deija tam ti,ko blato, da bo težko zvleči celo prazen voz čezenj. — Se aekaj »senzacionalnega*! V četrtek pod ve*«r jo peijal znani avtoprevoznik Jože Hribar iz Ljubljane, prav za prav po rodu r.aš rojak, »ia svojem avtu viao * Rake proti Ljubljani. Na avtu je imel še dva gospoda iu dve ljubljanski gostilničarkL Ko je privozii do nekega malega mostička on banovinskl cesti blizu vasi Hrvaški brod, je mora! nsnKgloma ustaviti vozilo, ker je pred njim ns mostu stal počez čez cesto voz s kljusatom, na vozu pa je sedela žo večkrat kaznovana zakonska dvojica Anton in Ana Tušek. Vračala sta ao s sejma v Mokronogu proti svojemu domu na Gmajni v občini Itaka, Avtoprevoznik Hribar je stopil i« kabine ter hotel pomagati vozniku umakniti voz na kraj ceste. Tušek pa je skočil nanj ter ga lopnil po obrazu, da se je Hribarju ulila kri. Hribarjevi sopotnik! so mu priskočili na pomoč ia Skušali prepričali nasilneža, naj se umakne s pota. Toda iu se je vpletla v prepir še Tuškova Jena, ki se jo zagnala v eno izmed ljubljanskih grospB ter jo podrla v jarek. Druga Ljubljančanka je hotela braniti napadenko. Tuškova ji je iztrgala ročuo torbico ter z njo zbežala v hesto, Hribar je nekega kolešarjE poslal v Skocjan po orožnike. Zalo je še Tušek pobegnil za ženo, s pristavkom. da bodo Hribarja ubili, če se Se kdaj prikaže na Kaki. Hribar in njegovi so pa obdržali voz in konja ter čakali orožnikov. Se preden 30 ti prišli, se je vrriil TtiŠek z ženo ter ponudi! torbico nazaj in zahteval nekaj kovačev : odškodnine';. V torbici je zmanjkalo nad tri tisoč dinarjev. Ko ao prišli orožniki, so Tuška ukleniii ia spravili v zapor. Upamo, da mu bo tudi sem sledila njegova žena.
Prosluli Urbanč je pred uekaj dnevi strašil po naši lan. Ljudje si želijo popisa tega lopova, da se ga bodo mogli varovati. Sicer pa, če pozna. « naše orožnike, naj ne hodi v našo faro. Malokje 1 se siiši toliko spld&ie, riedeljene pohvale na naslov našega izvrstnega orožnlškega komandirja
kot pri nas in to po vsej pravici. — Da otroci kar na debelo kradejo laike t grobov na pokopališču, je tudi ena izmed ne veselih vesli it škoc-jaaa. Tu se nehote človek sporna! tudi na tiste malo medsebojne tatvine med otroki v fioli, kjer ima z delileti opraviti le učiteljevo in ostanejo ljudem bolj prikriti. Tudi teh -šolskih prekrškovt jo že toliko, ua se je treba zamisliti... Ljudje, ali ne čutite več odgovornosti zaradi vzgoje svojih otrok?! Ali aaj se ie v najmlajšem rodu kaže razrvanost naših dni?! Potem je prazno vsako upanje v >bolj5e časec.
Koprivnica pri Rajheubergn, Na nedeljo Kristusa Kralja no spremili k zadnjemu počitku sorodniki iss mnogoštevilni f h rani mater profesorja na II. drž. realni ginmaziji v Ljubljani, lokovšek Angelo, ki >e dosegla starost 80 let, 8 mesecev in 9 dni iu bila zvest« naročnica »Domoljuba?, Mnogih oči so se orosile, ko ji jo govori! zadnje slov« preč. g. župnik Fr. Doberšek in poudarjal njene-dobre lastnosti in lepo krščansko življenje. Večni mir in pokoj njeni blagi duši!
Železniki, Nenadna smrt je pretrga!« ni! življenja 27 listni cerkoviiikovi ženi Tončki Gorinar. Na zahvalno nedeljo je še vso trikrat pela ua kom, v ponedeljek je vstala popolnoma zdrava, uredila vse gospodinjske posle, pa je nenadoma začutila, da ji hrome roke. Sama gte Se do zdravnika, se vrne domov, zaprosi za sv. tnaziljecije, in je tekom treh, ur zdrava i,-i mrtva. Da jo taka nagla smrt pretresla vso župnijo, ki sočustvuje i mladim možem in njegovimi tremi ctročiči, ie, razumljivo. Žalujočemu možu naj bo v tolažilo zavest, da je rajno Tončko sprejel in poplačal On, ki mu jc skozi 6 let in pol pridno krasila Njegovo bivaliife na -zemlji in mu nad 10 let prepevala' slavo.	" '
škocijati pri Turjak«. Kar smo želeli leta in leta, ee je zgodilo v nedeljo. G. dekan Anton Slui-bic nam je blagoslovil ob asistenci več duhovnikov novo pokopališče, mrtvaški zvon in spomenik 81 padlim vojakom. Slovesnosti se je udeleži! g. načelnik Maršič in zastopnik -/Zveze bojevnikov-; \i. Košir. PievzviSeni g. škof so poslali pismo, v katerem pošiljajo škocjanskim jfaranom svoj bla-' gostov in jim izražajo vse priznanje za njihovo veliko delo. Prav tako Je pofelnl g. b'an pismo, v katerem pozdravlja vse udeležence slavnostf'in' želi lep Uspeh. V dno duše segajoč govor je imel g. dekan, katerega je ljudstvo poslušalo s solzami
Tedaj je zapazi) spremembo na Ebervajnovem obrazu in je prestrašen vzkliknil: »Moj ljubi brat, kaj je s teboj?«
Ebervajn je stopil k njemu, 7, mokrimi očmi in drhtečim glasom. »Hiltišalk, ne' smem jesti s tvoje mize!«
Starček je vztrepetal. »Zakaj vendar ne?« Hiltidiu je stopila na njegovo stran, kakor bi čutila, da mu preti nevarnost.
Ebervajn Si je pritisnil obe roki na prsi, potem ja globoko segel po sapo in se vzravnal. »Hiltišalk! Odpravi ženski iz izbe, govoriti moram s teboj!«
Duhovnik je strmel v meniha, kakor da njegovih besed ni bil razumel. HiUidiu je pa neslišno odšla k ognjišču, prijela Mino za roko in jo potegnila proti durim. »Govoriti smeta glasno,« je dejala, »odšli bova daleč >roč od hiše.«
Hiltišalk je gledal za njo, ko je zapuščala izbo, nato •e je ozrl zopet na meniha, zganil ustnice, a zmogel ni »obene besede. Ebervajn je sklenil roko, in kakor ob« spancu, ki krikne od strahu, mu je zvenel glas: »Hiiti-Salk, Hiltišalk! Kaj si mi storilk
»Jaz, ljubi brat? Kaj neki?« je jecljal atarec.
»Stopil sem v tvojo bišo, kakor bi bila cerkev. Menil sem, da čutim bližino Boga ob tebi. In zdaj mi stresaS žerjavico na glavo in budiš razdvojenost med mojim srcem in sveto dolžnostjo.«
Starček je trepetal. »Kaj takega da bi bil storil? Jaz? S čim neki?«
»In še vpražuješ?« Prepadenost je zvenela iz Eber-.vajnovih besed. »AH nimaš žene?*
»Da, da, ljubi brat!«
»Zenel Ti! Duhovnik!«
»Da, da! A Zdaj ne govori o tem —- povej vendar: ifflj neki sem zagrešil? Povej Je, kaj sem zagrešil?«
Ebervajn se je prijel za glavo, kakor da ni ne v6 »vfcta in pomoči. »Clovok, kako pa govoriš? Stojiš sredi
plamenov, tvoja obleka in tvoji lasje buhtijo, in ti sprašuješ: kje pa gori? Mar ne veš, da ti je duhovniku prepovedano imeti ženo? In da ži.viš v smrtnem grehu, ker kršiš sveto zapoved cerkve?«
'Z obema rokama se je ulovil Hiltišalk za rob mize in omahnil na leseno klop. Drhteč je obsedel in si otlral obraz, kakor da odganja hude sanje. Potem je zmajal z glavo in jecavo spregovoril: »Moj ljubi brat, zdaj ti moram pa vendarle reči: motiš se! Če ne bi smol imeti žene, kako bi se bilo moglo zgoditi, da me je pred dvainpetdesetimi leti prevzviženi gospod škof v Sale-burgu zvezal z mojo Hilti? Štirideset denarjev sen, plačal za poroko, da, težko aern si jih prihranil — nikoli ne bom tega pozabil...« Z drhtečima rokama si je segel starec v bele lase. »Toda kaj blebežem o nekih denarjih! Zame gre in za mojo Hilti...« Sapa mu je poSla in besede, da se je v brezupni žalosti dvignil s klopi. Njegove oči so zadele križ, stegnil je svoje drhteče roke, in tedaj se je zdelo, da se je potolažil in umiril. »Ne, brat, ne, prav gotovo se motiš! Da ne bi smel imeiS svoje Hilti? Zakaj neki ne? Saj nisem redovni brat kakor ti! To bo veže sveta obljuba! In tudi škof bodi brest žene ■— to stoji v svetem pismu, poznam ga, dobro ga poznam! Toda jaz, brat, jaz sem vendar samo preprost ljudski duhovnik kakor tisoč drugih. Ko sem bil še mlad kaplan In sem so solil po sin?,bali Jz kraja v kraj v spodnlih deželah doli, sem videl, da živi povsod župnik s svojo ženo — in ko so me poslali sem v to sambto — mi ja spodletelo vse pri teh trdih glavah, in menil aom že, da moram obupali — ali tedaj ml je da! ljubi Bog najti mojo Hilti, In ona jo postala moja tolažba in pomoč, da se je obrnilo vse na dobro. In če »em jo vatel, aem storil vendar samo, kar dela zunaj po drugih krajih tiso« drugih tudi k
»Kar so oni delali, je bilo zlo!«
kaJcor pa- strah pred pc- ■ klom ia prjčno nato de lati ravno tifts reči, katerih bi ae »misli delati, samo, da <* rešijo mraza.
Pes je več vreden kot
Slovek. Pet funtov Ster-liagov (več kot 1000 din) nagrad« za pca, ki ga je reSil iz morja, je dobil obrežni čuvaj John Wil-lia-m v nekem majhnem angleškem letovišču od društva za varstvo živali Od -druitva za reševanje ljudi pa je dobi! en 5unt za to, ker je rešil neko goape, ki »e ji je razbil čoln. Torej ie drii, -da jc pes danei celo uradno več , vreden kakor človek.
Kmetije stmM Parfe*. Sradi kamaaUeg« pariškega morja *e aaiiajs kmetija z njivami, kravami, perutnino in vsem, kar apada k njej. Lastnik je neki Terri«, kmet, d« mu nI para v v«em Parizu. Poleg ajeg« obdelujejo še štirje drugi gospodarji evoje kmetije sredi •-me»t« ie u nt dajo pre motiti po mastnem truSču.. Parižaai gledali »S«' zadnjako« aekaj £**a 1 nevoljo, »»daj pa z vese-. lieeu vodijo tuje« k te®
najlepšim zanimivosti«* dernega velemeeta. Pariški kmetje pt se 5« naprej držijo svoje, resnično drage zemlje.
v očeh. v njem je izrazil veliko priznanje Siniti-ruskim taranoin in njihovemu g. župnika. Po blagoslovitvi 51 kg tetkega mrliškega zvona, se je razvil sprevod na pakopaStšJe, W jo bilo okrašeno j mlaji, venci, zastavami, cvetjem in gorečimi svečami. Ljudstvo sc jo porazvreSilo po grobovih, v katere jc preneslo svoje rajnke s starih pokopališč in jim postavilo spomenike in tiho molilo za svoje pokojne, ko jc g. dekan blagoslavljal pokopališče. Nato so sc zbrale vse ogromne množice ljudstva pred fcponienikoni padlih vojakov, ki obstoja iz gm visokega stebra, nad katerim plava poldrug Dicioi- visok angel, v lini je 51. kg ležali zvon in pod njim plošča 31 padlim vojnim žrtvam. Nastopilo je več govornikov na govorniškem odru. Prvi je bi! naš g. župnik, ki jc odkril ploščo, nato g. treski nneelnik, ki se je poklonil padlim žrtvam !n K- župniku ter njemu in njegovim faranom čestital nad dovršenim velikim delom. Šolska mladina je položila na spomenik venec iz rož s srebrnim trakom ia prižgala tri rdeče sveče. Slovenski fant jc deklamira' pesem: J Nji m, ki so dali življenje...«, zastopnik 3Zveze bojevnikov«:, gusp. Košir iz Ljubljane, je položi! pred spomenik lo-vorjev venec s trobojnico. Nato ne je oglasil iz line spomenika nov blagoslovljen mrliški zvon, :ia katerem je napisano: iV spomin padlim vojakom«, n ljudstvo je molilo s svojim g. župnikom med glasnim Hitenjem ?Oče n«š< za padle žrtve. Ko so se ljudje razhajali e solzami v očeh, so govorili: iKaj tako lepega in srčnega nismo še videli, Vse ie tako originalno in lepo. Škocijansko pokopališče in spomenik padlim vojakom nas vse osramoti t £ Tnko »o dajali priznanje farjnom in g. 4upnil:u, ki je vodi! to veliko delo.
(Sv. Gregor. Vernih duš dan smo položili poleg njegove, iscii umrle žene. s katero je lansko leto obhajal biserno poroko, Janeza Rigierja, »Matevže-vga očeta« k večnemu počitku. Sc vedno nam jc v živem spominu, kako je pred tridesetimi leti vpričo množice ljudi, gosposkih in domačih, pred cerkvijo v Velikih Lačeah, kjer je ime! na svojem vozu naložen ondi kupljen zvon, prekrasnega glasu, za podružnico sv. Uriia pri MarŠiČih. predno jc pognal, se pobožno odkril in po stari krščanski navadi naredil z bičevnikom pred konji na tleh križ z besedami: Bog in sv. Kri* bežjii Zal, da nem je čez 10 let vzela ta lepi zvon nesrečna vojske. Sredi domače vasi s 4 postavnimi domačijami je postavil prav iifeo kapelico Metere božje in st nio prijetno olepšat vaško lice, V nji je opravljal
sam s svojo družino jutranje in večerne molitve. Podružnici sv. Orha je na svoje stroške napravil mali zvon. Dvakrat je bil pri umivanju nog na Veliki četrtek v stolnici v Ljubljani kot starček-ioger. Mnogo je daroval za druge dobre namene. V Domu male Terezike v Ponikvah je biva) nekaj mesecev, da je bil vsak da« pri sv, maši in obhajilu in drugib pobožnostih. Samoobsebi je umevno, da je njegova hiša bila vedno in je še strogo verna in politično in prosvetno v našem taboru. Zadnji dar domaČi farni cerkvi pri Sv. Oregoriju je bil -«a prenovljenje 12. postaje križevega pota z željo, da bi tudi on slišal ob svoji smrti: »Se danes t>oš z menoj v raju«, Upajmo, da je že.
SoTa Štifta. Že tam v januarju so izpolnili Sedovnikov oče 90 let, pa smo jih oni dan obiskali. Našli fjmo ga v gozdu, kjer je krepek, kakor je le, vezal, dračje v butare, :>Bi nam povedali, oče, kaj iz svojih dolgih dni?< >To pa, to I« Ra zkladal je o onih časih, ko so fantje še po osem let vojake služili, da so se medtem vsa dekleta skujala; ko še niso poznali ne kave, ne čaja. ne petroleja, marveč so svetili s trskami, žffince in repo zajtrknvali in vse blago za obleka izdelovali doma. Da so Še njegov oče in starejši bratje tlako opravljati, dokler ni 48. leta novi cesar tlako odpravil; on da je bil takrat šeie poldruga leto star. V šolo da ni hodil, ker Be je v Novi Štifti začela Sel': okrog 30 let za tem. Ko mu je bilo-štiri leta, jc pogorela cerkev v Novi fttifti. L, 1854 pa so Škot Slomšek novo posvetili in imeli ganljivo pridigo. Tedaj so ga tudi birmah obenem z Hsmšakovim Janezom z Lepe ravni, ki je dve leti starejši od njega. Mnogo je roroel. Z 20 teti je bil prvič na Sv. Višarjih. peš seveda. K Sv. Križu pri Belih vodah je romal vsako leto in še zdaj. S 60. leti in čez je še v fatovškem gozdu klestil smreke, ki si jih nihče drogi ni upal. Poročil seje dvakrat in imel 14 ©trok. Bolan ia res še nikdar ni bil. Brati ga Je naučil njegov prijatelj, ki. je hodil v šolo v (Joni ji grad. j Al; imate že kakšno posebno
željo, oče?« smo ga vprašali. >Ba bi učakal in se udeležil nove maše, ki bo bojda čez tri leta v Novi »tifti, čo Boga da.« To smo mu tudi mi pri odhodu želeli. »Tisti časopis, kjer bom jaz notri, mi pa le pošljite!«
Pristav«* pri Beli cerkvi. Dne 17. oktobra se je poslovil za vedno od nas naš dragi Jože Padarčič. Pokojni Jože se je rodil na svoj god leta 1875. Že' od zgodnje mladosti le kazal posebno veselje do cerkve. Kot 18 letni fant je prevzel služba cerkovnika najprej v Brusnicah, nato pa v Mirni peči, Beli cerkvi in v Hrenovi-cah, od koder se je preseli! v Ljubljano v Zavetišče sv. Jožefa, kjer je bivel celih 34 let do svoje lepe smrti. Bil je več let naročnik naših do brih časopisov, »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« itd. ter je časopise tudi za drage plačeval.. V svojem rojstnem kraju je postavil lepo cerkvico, posvečeno sv. Jožefu. Vse njegovo življenje ie bilo prežeto prave žive vere in zaupanja v božje varstvo. Vedno je bil miren in vose!. Nihče ga ni videl čemernega ali jeznega. Ko ga je napadla huda srčna bolezen, ki mu je končala življenje, se je ni nič ustrašil. Mirno se je pripravljal na smrt in ko jfc prišla, se je prav po svetniško poslovi! od tega sveta in odpotoval v večnost v 62, letu starosti. Na poslednji poti so ga spremljale velike množice pogrebeev. Z Bogom, dragi Jožo. Moli pri Bogu v.a nas!
Itakičan. Pogorelo je gospodarsko poslopje 2a-iik Ivana, kateri se nahaja sedaj na delu v Franciji, doma pa mu gospodari stari oče. Ogenj se je tako hitro razširi!, da m mogli Is z veliko muko rešiti živino iz hleva. Požar bi gotovo napravil še več škode, če bi požrtvovalni gasilci ne omejili
ržara in tako rešili sosednje s slamo krite hiše. hudo prizadetim gospodarjem vse sočustvuje.
Trebnjs. Pri belem dnevu je bilo zadnjič vlomljeno v hišo Janeza Štep.ca v Zg. Ponikvah. Ko ni bilo nikogf.r doma, se je tat splazil v hišo, odprl s si!« predal v omari in iz njega pobral
mfmsmmmimiimamaueBma
Čud«« rateB&r. Stroji to začeli utpcšno izpodrivati tudi možgansko »telo v računstvu, kš dela ljudem včasih velike preglavice. Dane« imamo ie izvrstne »troje za točno »eštevanje ogromnih stebrov iteviik. za odštevamo, množenje ic deljenje. Sedaj «ta pa dva inže-njeria v tehničnem zavodu v Bostonu iznašla stroj, ki ti v snem mahu razreši devet enačb t devetimi ali več neznankami in ti prihrani dolge ure mučnega napenianja možganov. Nova iznajdba je zelo velikega praktičnega pomena za razna znanstvena razkrajanja in razstavljanja. Tudi sestava stroja je čudež zase, saj ima celih 1.1.000 različnih iei.lavnih delov, med njimi 200 metrov jeklenega Iraku in 1000 krogličattih škripcev, Dasi ata iznaj-ditaija pri svojem delu upoštevala vse dosedanje 'aiinwke »troje, sta potrebovala tri leta, da »ta ,voj Izum dovršila.
Vpliv O Branja kave.
>Če jaz pijem kavo, oe morem Spati, kaj pa li?« — B.: »Jaz pa ne morem piti kav«, če — spim.«
. Velikega, divjega merjasca lahko ustavi majhen kiižek. — Ovid.
Starček je odkimal. >Ne, Jjubi brat, ne, kako naj bi pobožen zakon bil zlo pred Bogom! Ne, tega Cerkev ne more trdili! Toda že vem, že — ko sem b'! še mlad kaplan, sem večkrat čul, da onstran za gorami, tam v laških deželah trdi nekaj razgretih glav, da je pobožni duhovniški zakon zlo...«
•:Ne, Hiltišalk, ne! Tako je odločil papež, papež!« je zaklical Ebervajn v muki in trpljenju. »Ka svetem koncilu, obdan od vseh škofov krščanskega sveta!«
O ti moj ljubi Bog v nebesih!« je zaječal starec in pobledel. Molče in težko dihajoč sta si stala moža nasproti, kakor da stiska oba ena in ista žalost.
»Toda povej mi, brat, povej,« je povzel nato Hiltišalk znova in njegov glas je bil brez vsakega zvoka »o tem čujem zdaj prvo besedico. Kdaj naj bi se to zgodilo Pred štiridesetimi ieli!«
-Potem, glej, kako naj bi bil to vedel! Nad štirideset let že nisem nič več prišel iz svoje samote, nad Štirideset let že nisem videl nikogar, ki bi nosil posvečeno obleko. Kdo naj bi bil torej povedal? kaj bi se sicer spremenilo, če b, bil vedel?« Neka tola-žilna misel mu je zasijala v srce kakor svetla r.vezda v noč. »Jas in Hiltl, midva sva že nad petdeset tet mo-z in zenai Tako za naju ne more veljati!«
»Papeževa beseda je razvezala, kar je bilo zavedno,« je odvrnil Ebervajn. »Kdor je duhovnik ostah hoel, ie moral zapustiti ženo, To je višalo p« vseh deželah ko X in samo do tvojega ognjišča ni pljusk.nl noben val? Iz kraja v kraj po svetu ni več nobenega oženje-nega duhovnika! Samo ti še, ti!«
>Iaz edini!« Hiltišalkove roke so se stegnile v zrak in omoUca je spreletela starčka. Ebervajn K. .t« ujel i obema rokama! ga posadil n« klop, sedel poleg njega
in si ga pritisnil na prsi. »Da bi nikoli ne prišel, da bi ne bil nikoli stopi) v to tiho, Čisto hišo!« se mu je utrgalo trpeče z njegovih ustnic. »Srečo želim sejati in nesrečo moram trositi, kamorkoli stopi moja noga!«
Hiltišalk se je vzpel in se oprostil iz Ebervajnovih rok. >Motiti se moraš, brat — saj ne more biti, saj ne morem verjeli — ali pa moram umreti! Kakor sva živela skupaj midva, Hilti in jaz - pred uro še sem meni!, da mora biti naju vesel sam ljubi Bog v nebesih! In zdaj naenkrat naj bi...« Beseda se mu je zadušila, kakor da ga davi nekdo za vrat. s>Ne, brat, ne! Mar ne stoji v svetem pismu: apostoli bo imeli ženo in otroke sveti Peter sani! In še nekaj, brat, še nekaj! Ali ne piše Pavel Timoteju: ,Zato mora bili duhovnik neomadeževan, ene žene mož, ki dobro upravlja svojo hišo, kajti kako bi mogel drugače dajati dober vzgled svoji verski občini?' Čakaj, brat, čakaj — to mesto, to ti moram pokazati..« Odkrevsal je in se opoiekel čez prag v čumnnio.
Brez besede in s solzam v očeh je strmel za njim Ebervajn.
Z istimi besedami, s katerimi je Hiltišalk zapustil izbo, se je zopet vrnil, nesoč v rokah debelo pergamentno knjigo. »Čakaj, brat — to mesto, to ti moram pokazati!« Odrinil je skledo, d« je mrzla juha pljusknila čez rob in položil knjigo na mizo; rdeče lise so se mu prikazale na bledih licih, vedno znova je segal z rokavom ua oči, da bi si brisal solze, in pri trepetajoči vnemi, s katero je iskal v knjigi pisma Timoteju, je padlo iz njo nekaj listov, oiu-menelih in drobljivih, z zabrisano pisavo, po robeh in oglih hudo zdelanih od mišjih zob. »čakaj samo, čakaj.. ■« premetaval je liste in iskal, »Filipljanom... Kolosa ttom .. brz mora priti... kristjanom v Solunu ... zdaj sem našel: Timoteju! Treljc poglavje, druga vrsta ... glej, tu mora biti...«	^
precej denarja ia naglo izginil, Zlatu uro in nekatere druge utvari, hi se bile poteg deuarja, J« pustit pri miru. - Na gradišča j» tat vlomil v t««jo ipdaoieo, od koder je odnesel praeoj perila, posteljnine in drugih drobnarij teko na m nju je vlom izplača!. Za oba primera se zanimajo naši orotniki in upamo, da bom« kmalu svedeli 7.a imena takih Učkov, ki ae morajo pustiti tuj« lastnine pri mira
Iz mtšik dmšSm
Stara Lok«. Na zadnjem ob&iem sboru Prosv, društva je bil izvoljen sa predsednik« Mate vi Ka-lan, posestnik is Pfcvns, podpredsednik Frane Ju-govle, tajnica Marica Stok. bSagajstičarka Frančiška Vfolgemut. Glavna naloga našega društva v pretekli sszoni ie bila graditev uevega doaio. Dom je dograjen i Malenkostni dolg, ki je na njem, bodo naši navdušeni proavetarji s sodelovanjem dobrih gospodarjev kmalu plačali. Delo se je ie pričelo in bo skušalo v tej sesoni vsestransko posegati v življenje, posebno le sa poglobitev verske »»vesti. Okoliška prosvetna društva se velikokrat javljaj® in prosijo sa gostovanje, ker jih vleče krasen oder, čeprav še niši« »dosti opreme. Tako bo tudi v nedelj«, 14. nov. ob pol 4 pop. gostovalo v SUro-laškero domu Prosvetno društvo is Kranja s lepo dramo »ladaja pri Novarit. Ker je predstava samo popoldne, Hita so »mudite prilik« in prisilite v Staro tafco, da se sopet posivi vate Ijufeetsn do domače kmetske semlje.
8». H«!»»a. Za otvoritev letošnjo igralske sezone uprizori aaSe Slov. kat isobr, društvo v nedeljo, dne 21. nov. ob S pop. v eerkvsni dvorati Finigarjeva dramo »Basvalin« šivljesja«, Pred pričottom igre bo igral tamburagki sbcr otroškega vrtca. Vabimo vse, zlasti pa okoiiča&e, da v obilnem številu pridejo k naši prvi prireditvi.
lieskitfee pri Krškem. Pretekla aedleljo jo naB fantovckl odsek ponovno nekssal, da ae ne meni sa želje nekaterih, ki b! rad!, da bi Isgiaila k s t. prosvet«. Akademija, ki jo je društvo ponovilo, jo v nekaterih t očisti celo bolje izpadla kot prejšnjo nedeljo. Oledalstvo je bilo naravnost navdat-šeno. Toda nas ti uspeh! nt» bodo zazibali v sen, ampak k novemu pridnemu delu nas vzpodbujajo. N&ss delo bo to leto predvsem izobrazba duha in
priprav* r«a dni, ki bas čakajo drugo leto v Ljubljani. £*to iantje, »rMao prihajajte k aaMat prosvetnim veSsrom ob torkih ia petkih. — Gospod urednik, na n«k«j bi skoro posabiltl Saj vam j« mano, d* že dalje č»we svet govori o roparju Urbanču. Ta spMitai smikovt j« dom« is Mirtvk. Kavno pred nekaj dnevi, taka »e sliši, je doma do krvi pretepal brata in njegovo šeno, ki sta na domu. 2aaa Je roparju komaj ušla. Itopar je v hišo udri ponoči. OrošuiJtvo g« sa»l«duje % vso vnetuo, p« g« ne najde. Brškoue pa ga tx» izročila roki pravice njegove Ustna drsnost, saj eelo nalašč srečuje orošuištvo crjraiulčneje oblečen, Ko bo pod ključem, bo sopet marsikdo laije dihal.
Voitlec. Z veseljem so sprejeli naši naročniki Domoljubov« jubilejno Številko, nekoliko ie zaradi njene obšlrnosti, Še bolj pa s* to, ker obhaja tako lopo obletnico njihov stari in dobri znanec, Kot darilo za jubilej pa bodo skušali sesnsniU s njim Se one maloštevilne naše druži««, ki jim doslej še nI tako potnan in ljub, ko* M jim zaradi svojega katoliškega in slovenskega poslanstva moral bit!. ~ Pred mesecem nas je skrbelo, kako bomo pospravili krompir, ajdo, repo, ksho heme opravili nujna poljska dela, ko nas je septembra des zapri v hiše. Pa smo imeli skoro ves oktober smfat dneve, prav tako Vse svete ln jih imamo, hvala Bogu, še sedaj. — Lepo je postalo sedaj tudi v naših društvih iu odsekih. Fantovski odsek je imel svoj občni zbor in pršite! s telovadbo ln nedeljskimi večernimi sestanki, ki se jih udeloinja lepo Število fantov, pričeli so se tudi dekliiki sestanki, prosvetno društvo pa pripravlja narodno Igro »Deseti brat« po Jurčičevi povesti, ki jo je pred vojno izdala Mohorjeva družba. Uprizorjena do igra v nedelja, dne 14. HO^embra ob 3 pop. v Domu, ter vabimo nanjo vso vodtško Saro.
Bob. Bistrita. V našem kotu se je začelo jesensko življenje copet pri domači gorenjski peči. Eni luščijo koruzo, drugi sopet bero knjigo. Tudi naš knjižničar v Prosv. domu to še. čuti, Uc inu hočejo v nedeljah po deseti maši kar omaro smočkaU. Le berite naša dobre knjige, saj knjižnica je še precej bogat«. — Društveno ilvljenje dobro nanroduje. Sovi Člani se oglašajo. 8»j nas bo 300. NaSi bohinjski lantje pridno telovadijo. Fantje le pridite, da nas bo več. — Dramatsld odsek je tudi začel s rosnim delom; sedaj pripravlja lepo
igro: »ftafaik is ereMega vbregrada«. Sa programu imam« 6e: Rofei vsaee, Krčil a neha, Prisesam itd. Dosti h« del*. — Dne 38. okt je umrl Janez Ciiniar. Bli je dober, vareč mož ia skrben ©Se. N. v m. p. t
MMO LJUBLJANA
«4 ti. »av*sabr* de 18, aoveoifera 1987.
Vsak dsss: 1$ Ploiio, itiB Vreme, poročlSa, 13 Css, spored, obvestila ta l& MoMe, 14 Vmiiis, borza, li) ln 38 Caa »rema. poročila spored, obvestila
Četrtek, li. nov.: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina ss Slovence, i8.30 nac. ur«. 1B.50 10 minut zabav«. SO Koncert. 22.15 Radijski orkester. Petek, 12. nov.: 11 Souka ura. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.80 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti iz ilvljeaja Izseljencev. SO Klavirski koncert. 21 Plošča 21.15 CitraŠkl nastop. 22J0 Angleške ploiče. - Sobota, 13. nov.: 18 Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.80 Nac. ura. 19.60 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki SOJO Kako je martinovai Peregriu Psjak. 22.18 Radij, orkester. — Nedelj«, 14. nov.: 8 Klavir. 9 Cas, vreme, poroči!«, spored- 9-'<' i'r»tw»i cerkveno glasbo. 9.46 Verski govor. 10 Koncert Radijskega orkestra. 11 Odkritje spomenika skladatelju Antonu Foersterju. 13.15 Prenos koncerta dijaškega pevskega *!>or& Is 3t. Vida. 10 Sram«4 kvartot 17. Kmetijska ura. 17.30 plošče. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenska ura. »OSO večer lahke glasbe. 22.15 Harmonika. — Ponedeljek, 15. nov.: 18 Zdravstvena ura. 18.80 1'loKc. 1R40 Kulturna kronika t »30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert Glasbene Matice. 22.15 Koncert radijskega orkestra. — Torek, 16. nov : !! Šolska ur«. 18 Radijski orkoster. 18.40 Kolektivi-zarlja šivljenja in njene posledice. 19.90 Nac. urs. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Vesele dogodivščino Ti!la Eulenspiegel. 28.15 Ekvinokcij, drama. 21.80 Plošče. 22.15 Koncert radijskega orkestra. - Sreda, 17. nov.: 18 Mladenka ura. 18.40 Porabljeni vrednostni papirji. 19,30 Nac. ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Preni
opernega gledališča.
Prenos iz ljubljacskegn
(ioutf « j. O.:
Pravljice
Feliksa je bilo sram, ganila ga je burna radost množice. Toda ee ganljivejši je bil prizor pred mostno hišo. Mož srednjih let, v bogati obleki, ga je sprejel na stopnicah in ga objel s sobami v očeh.
»Kako naj ti poplačam, moj sin k je vzkliknil. »Ti si mi dal mnogo, ko sem bil ua tem, da neizmerno mnogo izgubim! Reži! si meai soprogo, mojim otrokom pa mater, kajti ujeno nožno življenje ne bi bilo preneslo strahot takega ujetništva.c
Bil je grofščin mož, ki Je to govoril. Nuj se je Feliks žo tako upiral, da bi si izbral plačilo za svojo požrtvovalnost, grof je neizprosno silil vanj. Tedaj se je domislil mladenič nesrečne usode roparskega poglavarja; pripovedoval je, kako ga je regil, kako ie ta rožitev veljala prav za prav grofici Grof, ki ga je ganilo ne toliko poglavarjevo ravnanje kakor oni do-kas plemenite nesebičnosti, ki jo je pokazal Feliks z izbiro svoje prošnje, je obljubil, da bo vse storil, da reši roparja.
Se istega dne pa je peljal grof v spremstvu vrlega lovca mladega zlatarja ca svoj grad, kjer jo željno ča&ala poročil grofica, ki Je bila Ee vedno v skrbeh za usodo mladega moža, ki se je bi! sanjo žrtvoval, Kdo popiše njeno veselje, ko je stopil v sobo njen mož z rediteljem ob strani? Neprestano ga le imra-jSevala »n se mu zahvaljevala; dala je pripeljati otroke J -.-?0 8^'" Ptemenite?a mladenič«, ki mu mora l>iM njih mati neizmerno hvaležna, in malčki «o ^ prijeli m roke in nežna otroška hvaležnost in njih Jsatrjevanje, da ga imajo za očkom in mamico najrajSi, mu je bilo najljubSe nadomestilo za marsikatero skrb te noči brez spanja v roparski koči. t?«
Ko ja minila prva radost veselega svidenja, po-migne grofica služabniku, ki kmalu nato prinese obleko ln dobro znani nahrbtnik, ki ga je Feliks prepustil grofici v gozdni krčmi.
»Tu jo vse,« pravi z dobrotnim nasmehom, »kar ste mi dali v onih slrašnih trenutkih; to je tisti čar, s katerim ste me ol>dali, da so bili moji preganjalci s slepoto udarjeni. Zdaj Vam je zopet na razpolago; vendar Vam predlagam, da mi prepustile to obleko, ki bi si jo rada shranila za spomin na Vas, in v zameno sprejmete vsoto, ki so jo roparji določili kot odkupnino zame.?
Feliks sa prestraši takega velikega darila; njegovo plemenito srce mu nikakdr ni dopuščalo, da bi sprejel plačilo za to, kar je prostovoljno izvršil.
»Milostiva grofica,« pravi ganjen, »lo ne more biti. Obleka naj bo le VaSa, kakor zapovedujete; toda vsote, o kateri govorite, ne morem sprejeli. Ker pa vem, tla me hočete s čim nagraditi, mi ohranite, prosim, svojo naklonjenost namesto drugega plačila, in če bi morda kdaj potreboval Vaše pomoči, s® lahko zanesel« na to, da bom pri vas potrka].«
Še doigo ao silili v mladega moža, toda niso mogli omajati njegovega sklepa. Grofica in njen mož sta se naposled vdala iti že je hotel služabnik zopet odnesti obleko in nahrbtnik, ko se spomni Feliks nakita, ki ga je bil med tolikimi bnraimi prizori veselja popolnoma pozabil.
»Stoj!« vzklikne. »Samo nekaj mi morate dovoliti, milostiva gospa, da si vzamem k nahrbtnika, vse drugo je poten popolnoma Vaša lastnina.«
»Kakor želite,« reče grofica; »čeprav bi si rada obdržala vse za spomin na Vas, si vendarle vzemite, česar ne bi hoteli pogrešati. Pa če sinem vprašati, kaj ima tako vrednost za Vas, da mi m marate teca ar«.-pustiti?«	* *
AU je jod nevaren. V
vetjih količinah je telesu eeveda zelo škodljiv. V majhnih količinah pa j>a telo potrebuje. Saj ga samo nabira t ščitnici, čemu potrebuj« telo jod, prav za prav 4e ni popolnoma dojnano. Medicina pa pozna to »nov ie dolgo kot dobro razkužilo in cs!o lečilo, za mnoge bolez&i jo uporabljajo t uspehom. V zadnjem ča-«u so dosegli z jodom posebno dobre uspehe proti paiadeutozi in poapnenju žil. Nevarnost, da bi iko-dili Ščitnici z majhnimi količinami joda, je ze!o majhna, kajti ugotovili so, da so ta dodatni jod n® nabira v polni Ščitnici, temveč v drugih organih, ki vsebujejo posebno malo joda. Potem pa ga telo samo izloči.
Jive kovise. Indijski znanstvtnik Džai*«!« Bc-uz ja dokazal. <& kovine izgub* ciekalero lastnosti, če jih namsieino s kakiaa eirupom, t j. da etrup tudi koviae v aek«m oziru umori, kakor usaori šiva bitja. Neki proiesor v Neaplju pa jo z Biikroioto* graiijo (s »likanjem več »tokrat p(-veJar>:h predmetov) pokazal, da se tudi na videz popolnoma mrlve snovi, kovine in razni krkUli, množe p»' doirae kafeor rastline. Ta« ko j* znanstveno d»k»-
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Daj nam danes naš
Sveto pismo nove zavoro poroča, da je naš božji Z veli fe r dvakrat čudežno nasilit v puščavt vtt tisoč mož iu eicer na ia načiu, da jo pomnožil nekatere krufee. Prvič je nasitil 5000 mor, drugi« pa 4000. S tem čudežnim dejanjem je botel pomagati lačnim ljudem; veliko večji pomen teh Judežnlh nasičenj je pa v tem, da je pravi !n resnični krušni oče vseh časov tu vseh ljudi ne-ikončoo modri in dobri Bog. Da, On in nihče drugi ne! Na več mestih svetega pisma se moremo prepričati dn niso končno ne sejsvec, ne mlinar in tudi pek ne, tisti, ki pripravljajo človeku prepotrebnl vsakdanji krtih. Rog je tisti, ki tiajo rodoviJnoat itemlj! in rasi žitu, iz katerega •e melje moka in pefe kruh. Bog je na čudežen način že ob raznih drugih prilikah oskrbel lačnim kruha. Tako beremo, da je krokar sleherni dan n« božjo povelja liona&al kruti preganjanemu preroku Kiiju, ki »e je skriva! ob puščavskem potu Karitu.
Toda Bog ne dela vedno čudežev, da bi na-sičevgl lačne s kruhom. Včasih se skoraj zdi, kakor da bi Bog »eni pa tam od človeka odtegnil svojo (lorirotijivo roko, da nima prepotrebm-gn k niha. Kadar človek nima kruha, pa «e takoj po-navija klic. judovskih milosti«: »Kje bomo dobili kruha, da bi ti jedli?« (Jan 3, 5). Nobena stvar iu svetu čiovek« tako zel« ne prevzame, kakor skrb za vsakdanji kruh. Saj je vendar vse ilo-vekovo delo usmerjano os pridobivanje vsakdanjega kruha; v»e človekove skrbi, borbe tn težnje imajo iu> svoj glavni cilj: vsakdanji kruti. Kako si j ustvariti življenjski obstoj in si oakrbeti življenje j čim lolj ugodno iu brezskrbno, ua to človek misli noč ln dan. Vprašanje vsakdanjega kruha je tisto vprašanje, mimo katerega ne more aihče. Zato nekij besedi o tem tako važnem krušnem vpia-laiiju.
Sveto pismo nam poroča, da 90 mnogi ljudje ili, da, naravnost drveli ?.& Kristusom zato, da bi te do Ki tega ua jedli kruba. Tudi dandanes bomo t
dobili med nami samimi dovolj ljudi, ki so za las podobni onim Judom, Mnogi bo Sli za Kristusom daleč v puščavo ne morda h ljubezni do Kristusa, marveč zavoljo kruha, katerega so upati dobiti od Njega, Tu imamo v mislih one kristjane, ki služijo Bogu in imajo vero samo zaradi tega, dn bi jiai Bog izkazoval dan za dnevom neštete dobrote, nekake protiusluge. — Njihova naivočja želja jc, da jim Bog prihaja nasproti kot silno dobrohoten oče, ki jim v veliki meri dajo zem-skih časnih dobrin v obliki denarja, kruha in udobnega življenja. Torej iščejo predvsem same sebe, ne iščejo pa časti !n slave božje, zaradi katere jo človek v prvi vrsti na svetu. Takšno vero bi lahko imenovali kruino vero, vero zavoljo vsakdanjega kruha.
Krožno vero ima oni, ki hodi v cerkev in praznuje nedelje iu praznike samo zato, da bi bil obvarovan pred vremenskimi nezgodami in nesrečami, pred boleznijo v hiši in v hlevu. Krušna vera je nadalje to, če kdo, namesto da bi svetnike častil in jih posnemal v vednostih, ne rabi z« ničesar drugdga, kakor da bi ga varovali pred različnimi nezgodami. Krnitna vera le, če kdo dajo miloščino samo zato, chi bi mu Bog stotero povrnil.
Da ne bi kdo napačno razumel teh vrstic! Mi gotovo sinemo, ne samo smemo, marveč moramo, dan za dnem ponavljati: »Daj naui danea naš vsakdanji krub< in prositi za božji blagoslov. Saj je volja božja, da kličemo svetnike na pomoč in 3f priporočamo njihovemu posredovanju in priprošuji. To je popolnoma prav. Prav pa ni, že morda mi mislimo, da je Bog samo zaradi tega tukaj, da nam daje v obilici kruliti in vse potrebno za življenje. Prav ni. to, da misti človek samo na to, kaj bo jedet, s čim se bo oblači!, kako bo s popolni! svoje podjetje, kako bo izbolj-Sal svoj grunt, da ai bo na ta način pomnožil svojo zeaisko srečo. V takšni veri inisli človek samo nhsebe, na Boga pa le v to!iko, v kolikor mu je dober in mu koristi in mu izkjznje proti-usiuge. Takšno reševanje krušnega vprašanja gotovo ni pravo.
čaj
« plombiranih cakcflh po Din 10 ~ te Ota 12'-
Apoteka Mr. Bahovsc, Ijabijassa
Nadalje je gotov procent ljudi, ki hočejo rs* Sevati k r učno vprašanje r.a protizakonit, grešen način. Oni hočejo na vsak način živeti brezskrbno življenje, a pri tem zaidejo ua napačna pota in si obremenijo svojo vest z velikimi grehi. Prestopajo vse zakone poštenosti in ljubezni ter mnogo grešijo. Ali Se niste nikdar slišali o tatvinah, goljufijah, oderuštvu? Mnog! hočejo s temi nedovoljenimi sredstvi obogateli. Ni poirebno, da bi bil človek ravno črnogled, da ne bi uvldet, da je v današnjih materialističnih Časih števila teh ljudi doka; veliko Ali še niste nikdar slišati o krivični meri in vagi, o pretkanih obrestih? Ali še niste nikdar Bližali o previsokih zaslužkih, slabemu delu in umazani konkurenci? I.e koliko goljufij »e izvrši v trgovini. Takšnih nedovoljenih nači-aov ee mnogi poslužujejo, da si služiio vsakdanji kruh tn da bi obogateli. Ta način reševanja kraS-nega vprašanja je pač veliko lažji; ni se treba politi v potu svojega obraza in ni treba imeti trdih žuljavih rok. tpda resnica j3 in oetane resnica, da krivica nikdar ne rodi dobrega sadu; včasih smo rekli, da en krivičen vinar požre 5)St pravičnih. Vzemite v roko suho sipo in roko stisnite, kolikor morete. Sipa vam bo ušla med prsti
1M10 ljudsko mnenj«, da kamenje »raale in «« mno-ti«. Končno pravi o*ki nsmSki kemik, ki »» «-kvarj* s iem vpraSanj««, Ha «o kovine podvržene pravim naiszljivim boleznim, ki «e Sirijo kakor
Strela pod aMsmijp. Štirje rudarji v nekem južno-avstralckem premogovniku »o postali žrtev «di«i-•tveno nesreč«. Str«!«, ki j® 8-viJnila »kozi cevi prezračevalne naprave, jih je omamila in ranila v rovu Jlobcko pod zemljo.
Zdrav trpaaec. Gospa: »Dane« ete a« ž« četrtič "ležali. Kje imat« budilko?« Kuharica: »V »voji sobici.« Gospa: »Ali je ne navtjete?« Kuharica: »O aeveda jo.« Gosp«; »Kaj ne »ližite, »o va« buii?« Kuharica: »SuveiJa jo ne sliiim, kei w>eraj takrat ropoče, ko »pim.«
Stalin je neizprosen sovražnik vere to Bosja, raki ni možen sporazum roed komunizmom in vero. Mra<li ieja mora biti tudi rdeča vojska do dna °fezboiaišK4, Tako ptSe poveljnik aovjetake Voj-•l<e marSa! VoroSilov v *°iižici. ki jo je izdal za močnejšo brezbožni&ko propagando v eovjet»ki vojaki.
Mladenič je bil med temi besedami razveea! nahrbtnik in vzel iz njega zsbojček iz rdečega safiana, j,Kar jo moje, vso lahko obržite,« odvrne smehljaje, »toda to pripada moji ljubi gospo botri; moj lasten izdelek je in prinesti ga moram njej. Nakit je, milostiva gospa,c nadaljuje, odpne zabojček in ji ga poda, >naldt, na. katerem sem poskušal svojo spretnost,«
Grofica vzame aabojček, komaj pa pogleda nakit, stopi osupla korak nazaj.
»Kako? Ti kameni!« vzklikne. >In Vaši botri so
namenjeni, st« rekli?«	. .
»Tako jo.« odgovori Feliks, »gospa botra mi j © poslala te dragulje, vdelal sem jih v nakit in zdaj som na poti, da ga ji izročim. <
Ganjena ga gleda grofica; solze so ji stale v očeh. »Torej si ti Feliks Perner iz Norimberga?« vzklikne.
»Da! Pa kako to, da tako hitro veste moje ime?« vpraša mladenič in jo osuplo pogleda.
»Kako čudovito!« se obrne grofica ganjena k svojemu možu. 3 Saj to je Feliks, ki sem ga držala pri krstu, sin nage hišne Sabino! Feliksi Jas sem tista, h kateri si hotel priti; reši! si svojo botro, no da bi
vedo! za to.«
»K«Uo? Torej ste Vi grofica Sandau, ki je toliko dobrega storila meni in moji materi? In to jo majniški grad, kamor sem bil namenjen? Kako sem hvaležen Bogu ki me je tako čudovito vodil do Vas; tako som Vam mogel dejansko, četudi le v majhni meri, izkazati svojo hvaležnost!«
»Izkaza! si mi večjo dobroto, kakor bi ti ]ih bila moči« kdaj jaz izkazati,« odvrne grofica; »vendar do-ijter bom živa, ti bom skušala pokazati, kako velik, dolžniki smo ti mi vsi. Moj mož ti bo oče, moj. otroci bratje .in sestre, jaz sama pa U hočem bifa zvesta mati,
ln ta nakit, ki to je pripeljal k meni v času največje
stiske, bo moj najlepši okrasek, zakaj vedno me bo spominjal nate in na tvojo plemenitost «
Tako j« dejala grofica in držala besedo. Bogato je podpirala srečnega Feliksa na njegovih potovanjih. Ko se je vrnil kot sproten delavec v svoji stroki, mu je kupila v Norimbergu hišo, jo popolnoma opremila in »rav lepo okrasila njegovo najboljšo sobo k umetniško izvršenimi slikami, ki so predstavljale prizor« v gozdni krčmi in Feliksovo življenj« med roparji.
Tam je živel Feliks kot spreten zlatar; sloves nj«* gove umetnosti »e je družil s čudovito povestjo o njegovem junaštvu in mu pridobil odjemalcev v vsej državi. Tujci, ki so potovali skozi lepo mesto Norim-berg, so se dali peljati v delavnico znamenitega mojstra' Feliksa, da bi ga videli, občudovali, pa tudi kak lep nakit pri njem naročili. Najprijetnejši obiskovalci pa so mu bili lovec, šestilar, študent in voznik. Kolihor-krat jo le-ta vozil skozi Norimberg, se je oglasil pri Feliksu; lovec mu je prinesel skoraj vsako leto darila od grofice, šestilar pa, ko je bi! ogledal vse dežele, je stopil pri mojstru Feliksu v službo. Nekega dne ju je obiskal tudi študent. Dosegel jo bil že odlično mesto v državni službi, vendar se ni sramoval odzvati se vabilu na večerjo pri mojstru Feliksu in gsetilarjiu Spominjali so se vseh dogodkov v gozdni krčmi, iS prejšnji študent je pripovedoval, da je razbojniškega, poglavarja zopet videl v Italiji, da se js korenito po-boljšal in da služi kot vrl vojak neapoljskemu kralju, " Feliks je bil vesel, ko je to slišal. Ce ne bi bilo tega moža, bi morda ne bil zašel v oni nevarni položaj^ pa bi se tudi ne bil mogel osvoboditi iz oblasti razbojnikov, Tako jo imel vrli mojster-fiatar le miroljubne in prijazne spomine, kadar se je spomnit krčme v gumavi. '	Konec.
iz roke in le nekaj malega jo bo še ostalo v roki. Tako nekako se godi tudi s premoženjem, ki je bilo na krivičen način pridobljeno. Posebno povojna doba nam zgovorno priča, da je marsikatera krivična bogatija okopnela kakor sneg, ko posiie nanj pomladansko sonce.
Kmet in sploh vsak človek mora na pravičen način znati reševati težko krušno vpiašanje. Zavedajmo se, da je Bog delivec veh dobrot, a ml ljudje pa tisti, ki jih sprejemamo. Bog je tisti, ki blagoslavlja njive in travnike ter daje delež in sonce ob pravem času. Za božji blagoslov pa moramo moliti. I.e vpraSajte one, ki ne marajo moliti in se za blagoslov od zgoraj nič ne brigajo, ki nadalje ne poznajo nedelj in praznikov, kako Jim gre. Saj sami gotovo poznate v svoji bližnji okolici družine, ki veliko zaslužijo, pa jim vse skupaj nič ne zaleže. Njihov krivično pridobljeni denar nima haska. To pride odtod, ker ne molijo in hočejo roditi krušno vprašanje brez Boga, če-sto ceio proti Bogu.
Nasprotno pa lahko opazujete družine, kjer malo in pičlo zaslužijo in kjer se zbere okrog 3klede po! ducata ali pa še več otrok, p« vendar s neko lahkoto rešujejo težko krušno vprašanje. Otroci ne trpijo lakote. Njih miza je vsak dan pogrnjen«. In kje jo vzrak? Ti pač zaupajo na božjo pomoč in računajo z božjim blagoslovom, za katerega Boga vedno prosijo.
Zgodovina bi nam vedela povedati o nmocih primerih, kjer je Bog skoraj na čudežen nsiia casičeva! posamezne družine. Sveti šupnik Janez Vianejr je moral skrbeli za celo kopico sirot, a so bile njegove žitnice vedno polne, tako da je iahko prehranjeval airote. Je pač računa! z božjim blagoslovom. Svet! Janez Don Boseo je v zaupanju na božjo pomoč zgradi! celo vrsto sirotišnic io zavetišč za onemogle. In ni se varal.
Reševanje krušnega vprašanja il ne moremo misliti brez deia. Bog nam daje vsakdanji kruh, če mi delamo, če mi naše moči in zmožnosti, ki smo jih prejeli od Boga, pametno in pridno uporabljamo. To pač dobro ve vsak krnet. Njiva bo obrodila le tedaj, če jo bo krnel prej pognojil in skrbno obdelal. Brez dela ne more živeti obrtnik ia Judi trgovec ne. Naj bo človek ie to ali ono, naj bo hlapec, dekla, mojster, vajenec, pomočnik ali učenjak, vsak ve, da se bo le z delom mogel preživljati. Nadalje, če bi na svetu ne bilo toliko lenuhov, ki nočejo delati, če ne bi bilo toliko goljufov, tatov in raznovrstnih šj>el;u!antov, ki hočejo Živeti le na račun delovnih ljudi, bi bilo marsikaj drugače na svetu. Marsikateremu posamezniku in tudi celim družinam ae bi bilo treba stradati.
Za rešitev krušnega vprašanja je nadalje potrebna varčnost, fie dandanes je na svetu tako, kot ie biio v času egiptovskega Jožefa, včasih 7 dobrih let, potem pa zopet 7 slabih let. Pridejo leta, ko polje dobro obrodi in je mogoče tudi poljske pridelke dobro prodati in napolnili lastne žitnice. To »o !eta gospodarskega prospeha ali kakor pravimo leta dobre konjunkture. Za temi pa pridejo leta gospodarske krize, slabe letine, ko žito slabo rodi in je tudi vsa trgovina v zastoju. Zato je pač treba varčevati v dobrih letih. Toda v tem pogledu si najbrž marsikakšen kmet mnogokrat očita in tudi bridko kesa. Seveda kesanje sedaj prav malo pomaga. Kristus je ukazal pobrati kosce kruha, ki eo oslali. Tako mora delati tudi pameten gospodar, spravljati mora, varčevati mora, da bo ime! on in njegova družina kaj dejati v usta v času krize ali nesreče. Varčnost se seveda ne sme sprevreči v skopost. Varčevanje je čednost, skopost pa greh, in sicer zelo grd greh. Saj velikokrat beremo v Časopisih o raznih skopuhih, ki so imeli dovolj denarja, pa so od lakote pomrli.
Na švicarskih frankih ie pomemben napis: Dominus providebit — Gospod bo skrbel. Gotovo bo tisti, ki nežno ekrbi za cvetlico na polju, da
Sejmi _
od 12, do 18. novembra,
Vsak ponedeljek: veliki tržni dan v Kranju; prodajaš lahko vse.
Vsako sredo: veliki tržni dan v Ljubljani in Tržiču.
12. soveaibra: živ. in krasa. BuCeča vas. —
15.	novembra: gov. in kram. Radeče pri Zid. mostu, Siv. tts kram, Javorje pn Litiji in Grahovo. —
16.	novembra: živ in kram. Metlika. — 18. novem-bras ti v, Smihel-Stopiče in živ. in kram, Se«ožeta, občina doL
so lepše oblečene, kakor kralj Salomon v vsej svoji krasoti, in hrani ptice pod nebom, pač skrbel tudi za čioveka, <ia ne bo od lakote umiral. Oni, ki Je v puščavi nasitil na tisoče mož, bo imel tudi za našega pridnega kmeta košček kruha. Toda pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na molitev, ua vestno izrabo svojih moči in zmožnosti, in končno tudi na varčnost. Poleni nas Bog ne bo pustil neuslišane, ko bomo dan za dnem ponavljali: »Daj nam danee naš vsakdanji kruti.s	sp.
.......................................t....................................
KULTURNI KOTIČEK
JVasi prvi jezik&pni spomeniki
Slovenski jezik govori do 1,750.000 Slovencev, če vštejemo še one izza meja. V tem jeziku imamo že prod 1000 leti napisano našo besedo in ravno to nam tudi dokazuje, da nam je ta jezik sam da! spričevalo, da moremo v tem jeziku ne samo govoriti, ampak pisati. Skromni so ti začetki slovenskega pisma, kažejo itarn pa veliko silo in bogastvo jezika v oni dobi. Ta jezik je že tedaj čist in lep. v teku stoletij pa se je izčisti! in sc danes še čisti. Ti rokopisi so nam drag spomenik, saj nam kažejo, ds je slovenski jezik šel po svoji posebni razvojni poti v bodočnost.
Prvi tak rokopis in najstarejši so Brižioski spomenik! (okrog leta 1000). Obsegajo pa: L Obrazec splošne izpovedi, kakršnega je duhovnik molil pred verniki po pridigi; 2. Kratko pridigo o grehu in pokori in 3. Novo obliko splošne izpovedi. Drugi je StlSIii rokopis iz I. 1428, imenovan po stiškem duhovniku. Obsega pa molitev pred pridigo in petem »Salve regina«. K te mu rokopisu ie pripisa! drugi stiski duhovnik I 1440. velikonočno pesem in obrazec za splošno izpoved. Tretji je Celovški rokopis iz I, 1430. Tu imamo v slovenskem jeziku OčenaS, Avema-rijo in Vero.
To so prvi naši rokopisi v slovenskem jezika. Zakaj rokopisi takrat? Takrat še niso poznali tiskarstva, zato pa so pisali večinoma po samostanih, ki so bili v oni dobi nositelji kulture, sami menihi na pergament ali pa na papir. Poleg teh treh rokopisov imamo 5c nekaj manjših odlomkov v slovenskem jeziku. Po teh deHh sodeč, moramo misliti, da je bilo več napisanega v našem jeziku, da pa je zob časa marsikaj uničil.
Na splošno bi lahko rekli: Ti trije rokopisi so naša legitimacija za vstop v samostojno jezikovno življenje, so legitimacija našega jezika. Jezik, ki ne raste in se ne razvija, je mrtev, ta jezik slovenski pa raste, živi, se dviga v svojem razvoju vedno višje, tako, da je vedno lepši in bogatejši. Od začetka njegove pismene izpriča-nosti raste do danes. Zato ne more nikdar umreti. Živel bo, dokler bo živel slovenski narod.
Kmet in mestne šote
Brali smo, koliko učencev štejejo ljubljanske višje šole. Pri tem so mi je usiljevalo dvoje vprašanj: zakaj tak naval v meščanske šote In pa — ali so tudi maloštevilne kmetijske šole tako dobro
zasedene.
Da je toliko učencev v meščanskih šolah, bo vzrok ta, ker vsak oče ali mati želi svojim otrokom boljšega kruha. Danes se pa zahteva za vsako službo višja šola in tako rine vse v šole. če le količkaj more,
Da jo med temi učenci tudi nekaj kmečkih sinov in hčera, je gotovo, ampak velika večina je iz drugih stanov, zato ker kine! ne zmore vzdrževanja otrok v mestnih šolah. I.e redki so, ki so tako srečni, da to zmorejo. Zato so pa kmečki sinovi in hčere določeni za garanje kot rudniški In tovarniški delavci in pa kmečke pare, hčere pa za služkinje.
Kmet ne more poskrbeti svojim otrokom boljšega kruhn kot ga ima sam, zato kmečki otroci
ne polnijo meščanskih šol, daal bi jih želeli, (9 bi aopuSčsle razmere.
Kaj pa naše kmetijske šole. Dostikrat emo slišali, kako pičlo je zasedenih teh nekaj, kmetijskih šol, ki jih imamo. Pa naj bodo tudi vedno polno zasedene, jo to še veliko premalo.
Saj vemo, kako je. Marsikateri oče bi srčno rad dal sina v kmetijsko šolo, ker uvideva sam, da sedanji čas zahteva od kmeta več kot včasih, ko je bilo dovolj, da je znal dobro kositi, orali in druga kmečka dela delati. Danes zahtevaj« o dkmeta, da je vse, ne samo da je kmet iss trgovec, treba je, da je tudi fizik In jurist in še vse drugo, ria zn« in ve, kako no sestavljene rastline in živali, kaj rabijo, pa da tudi zna iskati »i svojih pravic io zaščite pred izkoriščevalci.
Za vse to je treba šole. Naše ljudske šole niso tako urejene, da bi služile kmečkemu stanu. Koliko dragocenega časa potraiijo z manj potrebnimi učnimi predmeti, mesto da bi tleti čas porabili tako, da bi otrokom res koristil za življenje.
V tem oziru je treba sprememb« teko, da i* šola posvečala več pažnje kmečkemu vprašanju.
Kako dobro je poskrbljeno po drugih drževah za kmetijsko šolstvo! Moralo bi nas biti srain, ker se štejemo za kmetijsko državo.
Če smo prej rekli, da kmet pri najboljši volji ne more dati sinov v kmetijsko šolo, kar je resnica, potem moramo poskrbeti na drug način, ds se izobrazijo kmečki sinovi v svoji stroki tako, da bo dala ljudska šola vsaj zanimanje in veselja do kmečkega stanu in večje Izobrazbe.
Dokler bo vladalo načelo, da je za kmeta vsakdo dohci, da je vseano, ali kaj zna ati ne, laku dolgo se ne more govoriti o kakšnem napredku in boljšem biagosianju kmeta.
(J. Šinkovec.)
Zgradsrina. Prijavo za zgradarinsko napoved vlagajo leto« oni, ki so podvrženi plačevanju zgra-darine — v mesecu novembru. Potrebne tiskovin« se dobe v -Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani r.a ceno 1 dia pola. Istotam »e naroča tudi knjižim »Z g r s d s M n »<, ki jo Je spisa! Lovre Novak, davčni kontrolor. Obsega opis zakona, pojasnil in ključe zs preračun mestnih davščin in dopolnilnega davka. Cena 13 din. Imenovana knjigarna ima v zalogi tudi druge davčne tiskovine.
Vse »žre, dreštva, ziasi! šolske odre opozar-jamo na zbirko mladinskih iger za materinsko proslavo »Slovenski materi« z glasbeno prilogo. Igre v tej zbirk! se najlepše, kar Jih je doslej izšlo pri nas za priliko materinske proslave. Naročajo se ns: »Mladi oder«, Ljubljana, p. p. 1M ali 11«: »Jugoslovanska knjigarna«, Ljubljana.
Igre is Miklavž«. Vsem odrom, društvom i« šolskim odrom ter zavodom sporočamo, da morejo za priliko sv, Miklavža dobiti dve novi igri v tipkanem rokopisu: »Nebeška storja« in »Rebeljoa v peklo«. Druga je primerna tudi za miklavže-vanje odraslih. Obe igri se naročala na naslov: »Mladi oder«, Ljubljana, p. p. 19«, ali na: »Jugoslovanska knjigarna«, Ljubljana. Izvod vsake igre stane z avtorsko tantijemo vred 82 din. Prvo igro dobe naročniki od 10. t, in., drugo od 10. t. m. dalje. Ker bo od obeh iger na razpolago le manjSe število izvodov, naj jih interesenti pravočasno na-roče. Pošilja »o po povzetju. Obema igrama bo priložen nagovor Miklavža ob prihodu in poslovilni govor. Priloženo bo tudi avtorsko dovoljenja za uprizoritev z oprostitvijo od tantijeme.
NAZNANILA
n Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za žene od 28. novembra do 2. decembra. en-četek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijavite se na: Pred-slojništvo Lichtenthurnoveg- zavoda v Ljubljani, Ambrožev (rg 8.
Diihovne vaje za dekleta na Mali Loki bol« zopet od 6. do 10. novembra; za žene pa od lo-do 17. novembra. Poljsko delo je v glavnem opravljeno. Lepa prilika ae vam nudi, da poskrbite m svojo dušo. Oskrbnina za ves čas znaša 85 din. ~ Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mata Loka pri Ihanu, p. Domžale.
mriMtsiiiainBiiiiiiiiiiMMMiiiiMigiiiiJBiiiiiiBBaMMMi^^^^^
V vsako hišo »Domoljuba«!
gt«v, 45.
»DOMOLJUB«, dn« 10. uoveusbra 1937.
Straa 15,
Občesi xh®f
Ob lei>l udeležb* sastounikc? posameznih »sdrug je Bila »čeraj dopoldne glavna sknpžči-M Zadružne zveze v Ljubljani, Namesto zadržanega predsednika ministra dr. Antona K»-foJca je občni »bor »odil podpredsednik rav» s&telj gosp. Rogumil Remce. Po običainili pozdravih in fdanostoib, «t. pozdravnih brzojavkah je podal poročilo načelni va ravnatelj gosp. Gobrovsek, ki je poudaril, da je gospodarska
•	tiska nagega kmeta v zadnjih letih nekoliko aiaujšs, »endar pa ds še davno ni končana naša denarna kriza Opozarjal je tudi na to, da mo-?emo poskrbeti ukrepe, ki bodo frajne.jSi, kakor pa s<» bile, n. pr, razne zaščite, Gospodarsko zboljšanje jc privedlo do tega, da je sopet precej odvižaegH denarja, toda ie denar ne najde pravega načina, da bi nadalje oplo-
ieval nerodno gospodarstvo prav zaradi tega, cr denarna križ« na Slovenskem še ni rcfcua. Privilegiram denarni zavodi so bili v ugodnej-jrn položaju ter so zbrali že lepe vsote vlog, naSe kmet-ske posojilnice pa niso mogle priti do novega življenja in niso mogle preprečiti, ri,< «e začenja m>vo oderiižlve v nasili k rs jih, Glavna težnja Zadružne zveze gre za tem. da bi nn*e kmetske po«oiiluice kaj kmalu začele spet t delovanjem V svojem poročilu »e j«; raviintelj gosp. Gubrovšek obširno bavil z vprašanjem likvidnosti naših kmetskih posojilnic, ki je odvisna od tega, kako se bo reševalo vpru-
*	trnje dobroimetii pri Privilegirani agrarni banki io državnih obveznic, ki jih prejmejo posojilnice kot odškodnine za oddane knietske dolgove. Najtežji je položaj onih zadrug, ki so oddale sk«ro vse kmetske dolžnike Privilegirani agrarni banki in »o zaradi tega izgubile važen vir dohodkov. 200 zadrug se zaradi tega le vedno zateka pod zaKito. Vprašanje plasiranja novih vlog ie ludi težavno in celo veliki denarni zavodi imajo s tem velike skrbi. (Ia .dobe primerne obresti. Zaupanje se bo vrnilo tedaj, ko ho zadrugam omogočeno izplačevati v glavnem vse vloge, potem pa seveda moramo i'- vedno računati, da bo razrvuuot ie sekaj (■asa trajala iu d« ho treba napornega dela in trlike previdnosti, da zopet zazive naSe podeželske ruifajznovke. Kako so potrebne, kmetje >,• danes znova čutijo, ko tudi v nujuili primerih ae morejo dobiti posojil ali pa le od nova nastajajočih oderuhov.
Po poročilu in pojasni!vi tega. kaj pomeni prav za orav za nas uovi zadružni zakon, ki je prinesel izenačenje zadružne zakonodaje, jc sledila obširna debata, nakar je bil računski zaključek Zveze soglasno odobren.
Izvoljen je bil nato novi odbor, v katerem so- v načelni v u zveze; dr. Anton Korošec, Bogumil Jlciiicf, dr. Karel Capuder, t rane Ga-brovSek, dr. Stanko fciiko, dr. Ivan Achunacli, Valentin Zabret, Anton Cestnik, Ivan Cernoga, Josip Kleli, dr. Josip Leskovar, Ivan Lovrač, Jernej Podbeviek, Janez fttrcin in dr. Dominik zvokelj. V nadzorstvu : Ignacij Zaplotmk, tir. Anton Brecelj, Jakob Fatur, Ivan Klemen-Čič, Josip Osa na. Matej Rihar, Martin Steblov-li i k, Josip Klopčič in Milo« Stare.
Opozorilo kmei^tsi-d^lšnik&m
Po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih doi-«ov, imajo drugo anuiteto (obrok) za kmečke dolgove plačati dolžniki Priv. agrarni banki izkljufne preko pristojnih davčnih oprav. Samo pri prvianm-teit je bila -io neke meje izjema in so dotaiki dobili poziv, da jo vplačajo neposredno Privilegirani agrarni banki, ln sicer zate, ker banka trakrat ie m mogla sestaviti seznamov dolžnikov m jih poslati davčnim upravam. Tudi zastran prve anuitete eo za vse tiste dolžnike, ki je ni*o plačali do 1. septembra t. 1. naravnosi pri banki, naknadno izdelali sezname in jih poslsti davčnim upravam. Zato lnorajp dolžniki plačati tudi prvo anuiteto preko davčnia uprav. Draga sniBleets je napadla 1. novembra t. i. Priv, agrarna banka je poslala sezname vseh dois-lukevTavžaim npraram in epesarj* Mttke-taMta, •I& morejo to drug« napadle anuiteto izključi pl'-*ati pristojnim davčnim upravam. Priv. »farna banka saradi Sega ne bo sprejemi'* ncjiosrertac ae •tollsiker aakaeil m rtt-.in 4mg* analtete. Deimiki "»j io ravnajo pa teh navodilll), 'ln me nastanejo P" Plačerasj« nerednem!.
*.• dokler |i7ni stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionoml
Tudi Vi, k> nisi® novinka v gospodinjstvu, raisSite raoroia, da je Veic perilo belo. Primorjajte p« enkrat s perilom, e pranim 2 Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo Izgleda sivkasfo v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadno pral«« sredstva ia-	J
mo površno odpravijo nesnago, medtem Ijo iddkovi	.,, M
mehurčki skupaj s peno dobrega Scfiichlovega mila, ki ga viefeuje Radio«, prodirajo s!tox!	Ill lj f®J .
tkanino in jo operejo tako, da poltene Schicht »Rndion-bela«. SJperaljile pri pri hodnjem pranju parila Rsdion, pa ne bo«® nikoli več uporabljali !sakr5ne-5«!»oli drufloga pralnega iredslva!
RAD 10 H
pere sam
Pri loteriji niso bili sledeče 1755, 1299, 2730, 4413, 3790, 2782,
~ " Bistrici zadeti na 552, 4078, 122, 1010, 93, 4634, 144, 2855, 25. 26, 1992, 1824.
2712, 2411, 4663, 2540. 3187, 772, 51, 2196, 22, 18m 4520, 3920 214D 3988, 4669, 4983 1202, 2972, 19», 2965, 4197, 2673, 1030 1866, 3952, 899, iio., 171, 4181. - Dobitki, ki no bodo dvignjem d«
1, decembra 1037, zapadejo v korist druStvu.
Brinje
n ajbo I j S e
kakovosti in	__
dobite pri Ivrdki fnm PogalMk d, z o. z., Ljubljana, Tyr^eva (Dunajska) resta št, 38 — Cisti«« i&!«ž»S&tJ
Mlademu novoporočencn je svetoval starejši prijatelj: »Kadar prež nakupoval skupaj z ženo, pueti svojo denarnico doma. Ako pa imaš denar pri sebi, pa ženo pusti doma.«
domač proizvod, izdelek Isti kol inozemski in nad polovico cenejše Izdeluje
Ciril 9>«&r?ti9. i& pri £.mi»!i«Bi
10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno.
Sodnik: »Ali mi lahko navedete kako opravičilo, predno vas obsodim? t
Obtoženec: »Jaz ne. Mogoče pa odvetnik, saj «em ga za to najel, c *
m. mnmim -
Mttmsroa al. 14 - Taista 35-10
Irpoetuje »»e bančne, kreditne posle, nakup in prodaja HRANILNIK VLOG najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
Brivei: »Ali vas nisem ie nekoč bril?< Gost: »Ne, te brazgotine na licu sem dobi! ob priliki neke nezgode z motorjem «
Vrednostne papirje
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 Ttlef«n 37-52
Skopi Škot se je z avtom pripeljal do reke, čez katero pa so ravno most popravljali. Za prevažanje vozil je bil pripravljen foloar, toda plačati mu je bito treba šest peniie«.', okoli 8 ditt. Škot je vprašal preddelavca, v kolikem času bo most popravljen »V ireli ali Štirih dnevih,« je pojasnil la. j Bo in počakal,« je dejal Škot in sedel v voz.
Brinfe novo oddaja po ugodni ceni Ivan Jetačin, Lubliaaa, Eusonsks eesia 8.
BMOETiNE
Zobje mesto nies. Kadar slišimo kak jiogeben oster glas, pravimo, da nam gre skozi ušesa. Kadar pa slišimo na primer, da kdo a pilo pili in brusi žago, tedaj nam glas ne gre samo skozi ušesa, ampak ga začutimo tudi v zobeh. Na to je menda mislil tisti iznajditelj, ki je poskusil iznajti aparat, da bi gluhci lahko slišali z zobmi, ki ne morejo slišati z ušesi. Ha bi bilo mogoče slišati z zobmi, to je ie.» neverjetno. Vendar pa moramo za goSoviti, ds je stvar docela resna in da bo pomenila za marsikoga veliko olajšavo. Majhen aparat, kt je taKo majhen, da g« iensk« lahko nosi v roč ni torbici, bo poslej omogočal, da t>odo ijutlje poslušali z zobmi, in ne več z ušesi. Na zdravstveni razstavi * Loiidouu so to iznajdbo pred kratkim razkazovali S tem čudnim instrumentom bo majhen mikrofon s pomočjo električnega aparaln prenaša! na zobe glasove, človeško govorjenje ia pa godbo Električni aparat bo prikiopljen lahko k električni razsvetljavi v stanovanju. Glasovi bodo prihajati po tem aparatu, k: bc pritrjen na zobe, do zob in odtod v možgane človeka, ki nima sluha v ušesih. Treba bo vsekakor spočetka nekaj vaje. preden bo gluhee razločil glasove. Instrument jc lako nereje.i, d« ga bo 29 oseb hkrati lahko uportbljalo.
Kaj tahkn opazi vtsk tujec iw fh>ktn4*iem?
!. da so ob sobotah vs« trgovine odprte do 10 zvečer; 2. d» se vozijo tam nune a kolesi !>o ceslab; 3. da izhajajo jutranji listi lam v resnici zjutraj, večerai pa v resnici zvečer; 4. da moraš v kavami brati liste samo pri mizi, ki je določena za lo; 5 da moraš ob policijski uri, to je ob eni po polnoči, brezpogojno zapustiti vsako kavarno ali gostilno, pa čeprav Imaš na mizi še pol poreiie pečenke ali pol skodelice kave; 6. da nastopa policija pri lažjih prometnih nezgodah samo n« željo prizadetih; 7. da Hnlattdci u ima jo svojih avtomobilov; 8 da tudi nimajo nobene domače tovarne, ki bi izdelovala pisalne stroje; S. da ne plačujejo tam za poslušanje radia nobenih pristojbin; 10. da pu3«e?,a radio šahu skoraj vsak dan po eno uro; 11 <)a »čaja t limono« ne poznajo; 12. da smatrajo žvižganje na javnem prostoru za znak dobre volje, ne pa za grdo navado; 18. da ima v vsakem večjem kinu vsak sedež svoj jiepelnilt.
V neko gosposko hiš« je bil poefan mizarski pomočnik z vajencem, da izvrši neko popravilo. Ko je goapa ta dva videla, je naročila služkinji, naj vse dragocenosti odnese v drugo sobo. Mizarski pomočnik, ki je to videl, je dejal svojemu vajencu glasno: »Janez, na, tu iinaš mojo uro z verlžieo ter jo nesi nazaj v delavnico, zdi se mi, da tu ni nič kuj varuo.s
LJUDSKA POSOJILNICA
f LJUBLJANI
regiatr. zadruga % neont. zavezo
umjana, Miklošičeva cesta o,
v lastni palači
obrestuje hranilne vloge na|llgOdll£tC
Piove fi^te vsak čas razpoložljive obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5%
Moli
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5-—. Naročniki »Domoliubae plačajo samo polovico, ako kupujejo kino-tijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki poinočni kov ali vajencev in narobe
Pmtsjfjiea za essais mjlaie te platoje naprej.
SeitiBUi IsCtu*
javo kupujem skozi vso leto. Drago llau' Novo mesto.
s««« m k?, vt
najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2"— naprej. Trgovci znaten popusl. Frnnc Koiijedič, ker« mik, pošla Stražišče pri Kranju.
ftm®9\m "S?
dobre, ohranjen, ma'o rahljen, se proda. Po-siiemlje 60 litrov r.a uro. ("ena 1000 Din. Organlst, poŠta Hob na Dotemskem.
ŠiiBial m\\
Singer, Plall in drugI, ki vezejo in krpajo,po zares nizkih cenah na prodaj edino pri »1'ro mete, nasproti K rižanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
Umkm iwiiž
večjo množino, ugodno prodam. Anton šerjak. Blato, Škofljica.
na vodni pogon. H do 12 konjskih sli, se radi izselitve proda za malenkostno ceno nar tisoč dinarjev. Naslov v upravi »Domoljuba: pod Stev. 17.C46.
z pcpljeui, že rabljeno, kupim, prodam ali zamenjam za drug les 8 česnjeva drevesi ».a na žago. Novak Jote. Gorenji vrh, p. Dobrniče.
Hpillfp siiiaa
poštenega pridnega. jh> dogovoru, iš^e Andrej Juvan, Cešnjevek, Cerklje pri Kranju.
S.ISM IIPII) ^mu*
tilnico z rehtaniem, vse v dobrem stanju, prodam — Ložar Franc. Trzin.
Salgsea M čevljarske fflsafas obrt sprejmem. — Jernej .ieraj, Zapoge 10, p. Smlednik
mm'tk s »indko IraSBIB ono, 57 a
na Barju, sc ugodno proda. Poizve se: Ižanska c. 61, Ljubliana.
■•kIm večjo množino IsSSižHi prosa, atde, ječmen«. Interesente prosim za vzorec. Ivan Volk, valjčni mlin, Sv. Peter, Savinj. dolina.
Ial§ btttaa
blizu larne
cerkve kupim. Ponu dbe z navedbo cene na upravo pod »Hišica«, štev. 17,610.
stalnega za vodno žago, sprejmem takoj. Naslov pri upravi Domoljuba štev. 17.960.
krojaški in ženski s okroglim čolničkom, 1300 Din, ter čevtiarski levoročni na prodaj, — Ljubliana, Gradašks 8.
Tpgsssf
Za Miklavž® dobite ve liko izbiro najlepšega lecta in peciva. Medi-farna Kranjec Anton, Sv. Petra cest« štev. 51, Ljubljana.
mm obrtTiikoj9'10
sprejmem. — Jagodic Silvester, Vodice nad Ljubljano.
Pfl$ssf?o ;;roz!o>.)o. moljubovc niali oglas, Če ne z gotovim denarjem, pa kupca ti s knjižico dA.
zmožno preproste kuhe in deklico, ki zna nekaj šivati sprejme boljša družina v Ljubljani takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Dekleta z dežele«.
V Butalab so izvolili novega župan??. Ko je Imel prvič priti v občineki urad, so mu pripravili slovesen sprejem, postavili slavolok, sredi pa je visela krona, spletena iz cvetja ter z napisom »Zaelužil jo je!«. Nekaj minut pred slovesnostjo pa Je potegnil veter ter odnesel krono tako, da je ostal samo napi« in vrv, nn kateri je visela, v veliko zadoščenje onim, kl so glasoval! proti njemu.
'rlt^lC^^l	toT^l^Ll'' *plse »prejema o red b lil t o »Domo.loba., aaročnlno laso-