Št. 108 (15.210) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN6-Tei. 040/7796500 GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190___ 7 Kflti I ID POSTNM PLAČANA V GOTOVM f OUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI SjvV investkiiški skladi bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 24. APRILA 1995 Vprašanja še vedno brez odgovora Bojan Brezigar Ce Se tako skrbno pregledamo sinočnje projekcije volilnih izidov, nikakor ne moremo absolutne zmage pripisati ne enemu ne drugemu od obeh velikih taborov, ki sta si včeraj stala nasproti. Desnica je sicer zmagala v najpomembnejših deželah, vendar ne more trditi, da bi v primeru pohtiCnih volitev zagotovo prevzela oblast Jasen je namreC podatek, da bi si levi center z dokajšnjo lahkoto zagotovil premoč v skoraj vseh deželah, ko' bi nastopal složno, kot je to naredila desnica. V teh stavkih smo zaobjeli glavne informacije včerajšnjega volilnega krosa in jih tudi komentirah. Včerajšnji krog vohtev nam torej - vsaj po dosedanjih podatkih - ne daje Zeljenega odgovora na dve vprašanji, ki si jih Italijani že dolgo zastavljajo: ali Sferno končno naproti politični stabilnosti in kdaj bodo politične volitve. Odgovor na prvo vprašanje je zelo jasen: ne, ne Slede na konCne izide v preostalih deželah. Podatki o glasovih, Id so jih zbrale posamezne stranke, namreč Se vedno kažejo na veliko zmedo in kot rečeno opazovalcu Se zdaleč ne dajejo jasne slike o teni, kdo bo vladal Itahji po morebitnih predčasnih Političnih volitvah. Včeraj je seveda veC glasov zbral kartel desnice, vendar mu je to uspelo samo zahvaljujoč se veliki razcepljenosti v nasprotnem taboru, ki se je predstavil z dvema, tremi in ponekod eelo štirimi različnimi kandidati, ki so med seboj tekmovali in niso strnili sil proti pohodu desnice. Vohlci niso dali tako jasnega odgovora, kot ga je zahteval Berlusconi. Nestabilnost torej ostaja, kar ju znalo vplivati tudi na borzo in liro. Današnji dan na milanski borzi bo torej zelo pomemben. Ob takem stanju seveda odgovora na drugo vprašanje prav tako ne more oiti. To pomeni, da ni mogoče napovedovati datu-tna predčasnih pohtiCnih volitev: morda bodo junija, morda jeseni, morda Sele prihodnje leto. Navsezadnje bo nezanemarljiv judi podatek o drugem tnugu vohtev, kjer se bosta v Številnih velikih mestih jned seboj pomerila dva kandidata, pripadnika obeh taborov, kar bi lahko orla generalka za drugačna Zavezništva na pohtiCnih volitvah. To pa morda po-Uieni samo, da je dokončen obračun samo odložen za dva tedna. JUTRI V PRIMORSKEM DNEVNIKU VSE O VOUTVAH NA JO STRANEH ITALIJA / NA VČERAJŠNJIH VOLITVAH V 15 DE2ELAH Desnica se je okrepila, negotovost pa ostaja RIM - Zmagala je desnica, ki je osvojila najvecje italijanske dežele (samo še Lacij je vprašljiv), vendar pri seštevanju glasov oddanih pri proproCnem delu vohtev desni kartel ne prekaša glasov, ki jih je zbrala leva sredina, ki pa se je v številnih deželah predstavila z veC kandidati. Desno zavezništvo je, kot kaže, izvolilo predsednika v Piemontu, Lombardiji, Venetu, Kampaniji in Apuliji, med velikimi deželami sta izvzeti samo Emilija -Roma-gna, ki je pripadla levici, in Lacij, kjer sta si kandidata Michelini in Badaloni zelo blizu. Treba bo počakati na današnji dan, torej na konCne rezultate. V proporčnem delu glasovanja je kartel svoboščin prejel veC kot na lanskih političnih volitvah, vendar seštevek glasov sredinske levice skoraj v vseh deželah presega 50 odstotkov. Včeraj so tudi obnoviti številne občinske in pokrajinske svete. Volitve so bile tudi v naši deželi, v videmski in porde-nonski pokrajini ter v 166 občinah. Med temi je tudi šest slovenskih občin, tri na Tržaškem in tri na Goriškem. Glasove bodo prešteli danes. Na 2. strani. Francija: Jospin pred Chiracom PARIZ - Veliko presenečenje v prvem krogu predsedniških vohtev v Franciji. Po še nedokončnih podatkih naj bi namreC najveC glasov prejel socialist ' Lionel Jospin (slika levo, 23,4%) pred favoritom Jac-quesom Chiracom (desno, 20 %). Na tretjem mestu je premier Balladur (18,5 %), na Četrtem pa skrajni desničar Le Pen (15,7 %). Gez dva tedna bodo torej Francozi izbirah med Jospinom in Chiracom. Na 7. strani Nov poboj v Ruandi K3GALI - Včeraj zjutraj so pripadniki ruandskih vladnih sil (RPA) nadaljevali s poboji v begunskem taborišču Kibeho. Predstavniki Združenih narodov so našteli 5 tisoč trupel, bojijo pa se, da je ubitih v resnici še enkrat toliko. Doslej so namreC preiskali Sele pol taborišča, pripadniki RPA pa trupla takoj sežigajo. Enote Tutsijev so v množice hutujsldh beguncev izstrelile celo nekaj minometnih granat, preživele pa so pokončali z bajoneti. Na 7. strani KDO VODI V POSAMEZNIH DEŽELAH Po prvih projekcijah naj bi si desnica zagotovila večino v sedmih deželah (Piemontu, Lombardiji, Venetu, Abrucih, Kampaniji in Apuliji), leva sredina pa večino v šestih deželah (Emiliji-Romagni, Liguriji, Toskani, Umbriji, Markah in Bazilikati). V Laciju in Molizah je stanje negotovo. Podatki zadevajo projekcijo Abacusa za RAI ob 23. uri. ■ ..;v, zmaga leve sredine zmaga desne sredine | j izid je negotov I avtonomne dežele, kjer ni bilo deželnih volitev ______DEVIN / ZAKLJUČNA SLOVESNOST_ Slovo od Evrošole TOTOC ALiCIO 111 211 1 2X XXX1 Dobitki: 13 - 49.608.000 lir 12-970.900 lir Ganjeni pozdravi novim prijateljem, mladim manjšincem: »Slovenske Evrošole ne bomo pozabili nikoli« Slovenska Evrošola '95 se je evropskih manjšin in naših šol, kakor da je srečanje pustilo v vseh ude- zaključila vCeraj dopoldne s svečano- tudi med starši in Solniki je prevlada- ležencih lep in neizbrisen spomin, stjo v Devinu. Med mladimi drugih la ganjenost, obenem pa prepričanje, Na 3. strani Danes na športnih straneh Sovodnje proti napredovanju Nogometaši Sovodenj so z včerajšnjo zmago napraviti velik korak proti napredovanju v promocijsko ligo. Tri kola pred koncem imajo 4 točke naskoka pred Mosso in Caprivo, ki si dehta drugo in tretje mesto. Stran 11 Doohan podaril zmago Beattieju Na motociklistični dirki za Veliko nagrado Japonske v Suzuki je v razredu do 500 ccm Avstralec Michael Doohan dobesedno podaril zmago svojemu rojaku Beattiju. J Stran 13 Podovo premagalo Juventus v Turinu Največje presenečenje včerajšnjega kola v italijanski nogometni A ligi neavomno predstavlja zmaga Padove v Turinu proti vodilnemu Juventusu, ki pa ima na lestvici Se vedno osem točk prednosti pred Parmo. Stran 14 Bucklerju prvo tekmo s Stefonelom V prvem polfinalnem srečanju končnice za naslov italijanskega košarkarskega prvaka je Buckler v Bologni zanesljivo premagal milanski Stefanel. Jadran TKB ne popušča Čeprav so si jadranovci že pred časom zagotovili prvo mesto po rednem delu C lige, ne popušča in še naprej visoko zmaguje. Stran 15 RIM / PO NAPOVEDIH ZAVODOV ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA Kartel prevladal na Severu, leva sredina v Srednji Italiji RIM - Kdor je pričakoval od italijanskih volilcev jasen in nedvoumen odgovor, je najbrž razočaran. Napovedi javnomnenjskih raziskovalnih zavodov, ki so za Rai in za Fininvest ocenile volilne izide s takoimenovanimi »exit poli« (volil-ca prosijo, da ponovi glasovanje), sta desnosredinsko in levosredinsko zavezništvo številčno skoraj enakovredna. Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki niso dosegli absolutne večine, ampak so bili znatno pod 50 odstotki (skupaj s Pan-nello so imeli 46, 8 odstotka glasov), medtem ko so stranke, ki nasprotujejo Kartelu svoboščin, dobile skupaj več kot polovico glasov. Levosredinska koalicija je dobila dobrih 36 odstotkov, Stranka komunistične prenove 8 odstotkov in Severna liga 6 odstotkov. Toda volilni podatki, ki so preračunani na vsedržavni osnovi, ne povedo vse resnice. Desnosredinska koalicija se je uveljavila v treh severnih deželah (Piemont, Lom- bardija in Veneto), ki so z ekonomskega vidika vodilne italijanske dežele. V tem pogledu je Kartel svoboščin potrdil svojo moč. V teh treh deželah se je s številčnega vidika uveljavila tudi Severna liga, ki je nastopila sama in zato ni imela zadostne moči, da bi prodrla s svojimi kandidati. Desnosredinska koalicija je potrdila svojo moč in ponekod tudi nekoliko napredovala v primerjavi s političnimi volitvami (seveda, če bo štetje glasov potrdilo napovedi zavodov za raziskovanje javnega mnenja), vendar ne dovolj, da bi imela državo trdno v rokah. Levosredinska koalicija (tudi v tem primeru je treba dodah seveda, če bo štetje glasov potrdilo napovedi) je ohranila vodstvo v deželah Srednje Italije, morda bi se bila odrezala še veliko bolje, ko bi ji bilo uspelo sklenih zavezništva s Severno ligo v nekaterih severnoitalijanskih deželah. Izidi kažejo, da bo moralo levosredinsko zavezništvo na političnih volitvah iskati skupen imenovalec tako s Severno ligo v centru kot s Stranko komunistične prenove na levi, saj je stranka Fausta Bertinottija in Armanda Cossut-te dosegla znatno uveljavitev. Deželne volitve (če so izid exit poli verodostojni) niso dale zelo jasnega odgovora. To po svoje potrjuje raziskava Cirma, ki je vpral 2.000 volilcev, ah se imajo za desničarje, centriste ali levičarje. 37 odstotkov anketiranih se je proglasilo za desničarje, 23 odstotkov za levičarje, 11 odstotkov za centriste, medtem ko 29 odstotkov anketiranih ni odgovorilo. Realni izidi bodo morda nekoliko spremenili ravnovesje sil, splošna slika pa se najbrž ne bo veliko spremenila. Italija je razdvojena, vendar nobeden od dveh taborov nima zaenkrat dovolj moči, da bi lahko zelo jasno prevladal. Vprašanje je, kako bodo to stanje negotovosh brali denarni in finančni trgi. Volilci v vrsti na nekem milanskem volišču (telefoto AR) r VOLITVE / DEŽELNI IZIDI n 7 dežel desnici, 6 levi sredini, v 2 neodločeno RIM - Prve projekcije, ki so jih objavili ob 22. uri, takoj potem, ko so zaprli volišča, so pripisale desnici 6 dežel, levemu centru 5 dežel, za 4 pa so dale neodločen rezultat. To na podlagi podatkov, Id jih je pripravil raziskovalni intitut Abacus za Rai. Na podlagi ankete, ki jo je izvedla DataMedia za TG4, pa naj bi kar 11 dežel pripadlo desnemu in 4 levosredinskemu zavezništvu. Dežele, o katerih ni bilo dvomov že od prvega trenutka, so v severni Italiji Piemont, Lombardija in Veneto, kjer se je večina opredelila za desnico, ter tradicionalno »rdeča« Emilija-Romagna, ki se je izrekla za levico. V srednji Italiji je že na podlagi prvih podatkov bilo jasno, da sta Toskana in Umbrija šli na levo, Abruci pa na desno. V južni Italiji ni bilo dvomov o desni usmeritvi Kampanje in Apulije. Vsekakor pripadajo desnici najpomembnejše dežele severne Italije (Piemont, Lombardija in Veneto) in italijanskega Juga (Kampanija in Apulija). Naslednji podatki temeljijo na projekcijah, ki jih je za TG5 izračunal Cirm in zadevajo izvolitev predsednikov posameznih dežel. Na prvem mestu po imenu dežele objavljamo ime kandidata, ki naj bi bil izvoljen na podlagi projekcij, in odstotek, ki mu ga pripisujejo statistični izračuni: Piemont - desnica: Enzo Ghigo (43%) - levi center: Giuseppe Pichetto (33%); Lombardija - desnica: Roberto Formigoni (44%) -levi center: Diego Masi (30%); Veneto - desnica: Giancarlo Galan (39%) - levi center: Ettore Bentsik (36%); Ligurija - levi center: Giancarlo Mori (43, 5%) -desnica: Sergio Magliola (40, 5%); Emilija-Romagna - levi center: Pier Luigi Bersani (53%) - desnica: Gianfranco Morra (32%); Toskana - levi center: Vannino Chiti (49%) - desnica: Paolo Del Debbio (37%); Umbrija - levi center: Bruno Brancalente (55%) -desnica: Ricardo Pongelli (43%); Marke - levi center: Vito D’Ambrosi (50%) - desnica: Stefane Bastianoni (41%); Lacij - desnica: Alberto Michelini (51, 5%) - levi center: Piero Badaloni (45%); Molize - desnica: Vincenzo Pallante (52%) - levi center: Marcello Veneziale (48%); Abruci - levi center: Antonio Falconio (47, 5%) -desnica: Piergiorgio Landini (46, 5%); Kampanija - desnica: Antonio Rastrelli (44, 5%) -levi center: Giovanni Vacca (41, 5%); Apulija - desnica: Salvatore Di Stašo (55%) - levi center: Luigi Ferrara (40%); Bazilikata - levi center: Angelo Dinardo (52%) -desnica: Giampiero Perri (40%); Kalabrija - desnica - Giuseppe Ništico (46%) - levi center: Donato Veraldi (39%). Podatki, ki jih je izračunal institut Abacus za Rai, pa se razlikujejo od Cirmovih glede Abrucov, ki jih pripisuje desnici, ter Lacija in Moliseja, kjer naj bi bil izid še neodločen. REAKCIJE / PRVI KOMENTARJI VODITELJEV POLITIČNIH SIL IN ZAVEZNIŠTEV Kljub previdnosti prevladuje na obeh straneh zadovoljstvo RIM - Sinočnje reakcije na prve, začasne projekcije o izidih deželnih volitev so bile povsem v skladu s toni predvolilne kampanje, le da je bilo morfda za kanček več previdnosti. Poglejmo, kako so projekcije o volilnih izbirah volilcev komentirali predstavniki političnih sil. Romano Prodi je izrazil precejšnje zadovoljstvo nad prvimi predvidevanji exit pollov, ki jim je sledil v svojem stanovanju v Bologni. Ge bodo rezultati potrdili projekcije, se po njegovem mnenju datum političnih volitev oddaljuje: »Berlusconijev kartel je delač od 50 odstotkov, kolikor so mu pripisovali opazovalci,« je dejal. »Previdevanja tudi kažejo, da volilci nagrajujejo način, s katerim se nekdo predstavi za volitve: kjer se leva sredina prestavlja entno, tam zmaguje. To pomeni, da je treba za zmago oblikovah široko politično agregacijo.« Gerardo Bianco, tajnik »leve« Ljudske stranke je skupaj z Bian-chijem in Mattarello »več kot zadovoljen«. Predsednik LS Giovanni Bianchi je izjavil, da so dosegli »pozitiven rezultat«, in pohvalil angažiranost, ki so jo pokazali člani stranke po vsej državi. Sergio Mattarella pa je dodal, da Berlusconiju ni šlo tako, kot je pričakoval, glede Buttiglioneja pa je rekal, da ga »niti približno ne zanima«. Silvio Berlusconi, voditelj gibanja Forza Italia: »Z volilnimi izidi sem zadovoljen. Zabeležili smo porast. Prej je Kartel svoboščin imel 38, 5 odstotka glasov, zdaj se gibljemo krog 45 odstotkov. Moji izvedenci so mi povrhu pojasnili, da je Kartel na drčani zdaj dosegel okrog 50 odstotkov glasov, če računamo tudi položaj v tistih deželah, v katerih zdaj ni bilo volitev. Upoštevati je tudi treba, da je Pannella z nami, kot mi je večkrat potrdil. Vse to po mojem mnenju tudi krepi stališča tistih, ki zahtevajo takoj politične volitve.« Cesare Previh, ki je prvi z Berlusconijevega »dvora« reagiral na projekcije exit pollov, pa je prepričan, ' da je zmerni pol potrdil svojo premoč v Italiji in da je desnosredinsko zavezništvo doseglo 48 odstotkov, levosredinsko pa da ni prišlo niti do 40 odstotkov. Fausto Bertinotti, tajnik SKP je zelo zaskrbljen zaradi uveljavitve desnice. »Porast Nacionalnega zavezništva je očiten, poleg tega pa se je desničarski blok v celoh močno uveljavil, zlasti na severu,« je dejal. »Pri tem moramo upoštevati, da deželne volitve na splošno niso teren, ki bi bil desnici Iracionalno naklonjen. Napaka je bila spremeniti te volitve v nekakšen nacionalni politični referendum. Na tak način je desnica izkoristila svojo rentno pozicijo na državni ravni,« je še pristavil vsedržavni tajnik SKP. Predsednik SKP Ar-mando Cossutta pa je dodal, da volilni rezultat »nagrajuje doslednost stranke, vztrajnost in nepopustljivo zaščito pravic delavcev, mladih in upokojencev«. Ta uspeh je po Cossuttovem mnenju pomemben za vso levico, saj bi moral prisiliti druge sile, posebno DSL k razmisleku o usmeritvah, ki naj jih izberejo. Massimo D’Alema, tajnik Demokratične stranke levice, je prepričan, da se obeta dober rezultat. »Potrjena so bila naša predvidevanja, da bo rezultat precej izenačen, desnica se giblje okrog 45 odstotkov, kar je precej, vendar še ni večina. To je dokaz, da desnica nima večine v državi in da ima večina, ki podpira Dini j e vo vlado, konsenz volilcev.« D’Alema je še dodal, da »dota«, ki jo je Buttiglione prinesel Berlusconiju, ni ravno bogata, in da se je povečala polarizacija med desnico in levico. Umberto Bossi, lider Severne lige je v prvi vrsti poudaril, da »operacija izničenja Lige očitno ni uspela«, saj je v deželah, kjer je bila močna, to moč tudi ohra- nila. V pogovoru z novinarji je Bossi ponovil prepričanje, da je Liga ravnala prav, ko je izstopila iz Berluconijeve vlade, glede referendumov pa meni, da se jim bo skušal Kartel svoboščin izogniti. Gianfranco Fini, predsednik Nacionalnega zavezništva je prepričan, da v sedanjem parlamentu ni homogene politične večine, ki bi bila v skladu z izidi volilnega preizkusa. Po njegovi oceni je kartel požel 45 odstotkov glasov po deželah brez Lige, medtem ko jih je imel skupaj z njo samo 42 odstotkov. Ce bi bile včeraj politične volitve, je dodal, bi desnica imela v parlamentu očitno večino, samo Nacionalno zavezništvo pa se je s 17 odstotki dobro odrezalo. Pierferdinando Casini, voditelj Demokrščanskega centra je ocenil, da se je v tej volilni preizkušnji predvsem odlično utrdil Katel svoboščin. To je po njegovem razvidno najprej v uveljavitvi gibanja Forza Italia, ki bi se po napovedih moralo na upravnih volitvah slabše odrezati. »Več kot 17 odstotka za Nacionalno zavezništvo se sam od sebe komentira in zadovoljiv je rezultat, Id ga je zabeležila naša stranka,« je še dejal in pristavil, da je treba poleg tega upoštevah tudi 2, 1 odstotka glasov za Pan-nello, ki jih prav gotovo ni mogoče prištevati k levici. Rocco Buttiglione, voditelj desnega dela Ljudske stranke, ki je ob tej volilni preiskušnji stopil v Kartel svoboščin: »Naš predlog se je izkazal za zmagovitega, čeprav bo treba podatke projekcij še preveriti. Kot pravijo Amerikanci, danes imamo v rokah papirnate glasove, jutri pa bomo razpolagali s kamnitimi,« je dejal takoj po objavi prvih projekcij. Sicer pa je Buttiglione predvsem podčrtal, kako so izidi pokazali, da center prevaduje v desnosredinski koaliciji nad desnico, kar je po njegovem pozitivno. »Kar zadeva vsedržavno raven, pa smo vedno istega mnenja: Država potrebuje trdno vlado. To potrebo so volilni izidi le še potrdili,« je pristavil, očitno nanašajoč se na svojo nedavno izraženo stališče, po katerem je treba takoj po deželnih razpisati še vsedržavne volitve. Mario Segni, eden izmed voditeljev levosredinsko usmerjenih Demokratov: »Kartel svoboščin je računal na popolno zmago s prejemom več kot 51 odstotkov glasov, a to se ni zgodilo,« je dejal. Poleg tega je poudaril, da so se v sredini lepo uveljavili Biancovi pristaši Ljudske stranke in Demokrad, pa čeprav sta se obe ti formaciji predstavili z novima simboloma. »Ce bi se ti dve sili združili s Prodijevo Oljko in tako osmnovali nov polidčni subjekt, bi se izkazalo, da velik del Italije nima nič opravka ne z Berlusconijem, ne s Finijem in da se ne poistoveti niti z DSL,« je pristavil. Diego Masi, kandidat leve sredine za predsednika Dežele Lombardije: »Najprej moram čestitati in izraziti voščila Robertu Formigoniju, ki je zmagal v tej demokratični tekmi,« je dejal takoj po objavi prvih projekcij-»Res je, da je jasno zmagala desnica, toda poudariti moramo, da tako v Lombardiji kot v drugih deželah ni prejela absolutne večine glasov. Njeno uveljavitev je omogočila delitev demokratičnih in federalističnih sil. Prav zaradi tega moramo nadaljevati po poti, ki smo jo že nakazali v tej volilni kampanji, se pravi v smeri proti zavezništvu vseh sil centra in levice, ki hočejo ustaviti to desnico. Današnja preizkušnja je bila le prva etapa v tej smeri. Gre za bolečo, toda dragoceno etapo, ko se na obzorju že pripravljajo druge volilne preizkušnje,« je povedal Masi in pozval vse sile levice in sredine k skupnemu nastopu čez dva tedna v drugem krogu volitev za obnovitev številnih občinskih in pokrajinskih svetov. LJUBLJANA / ZAKONSKI PREDLOG V SLOVENSKEM PARLAMENTU RIM / BELI FIAT UNO Iz Slovenije pomoč manjšinskim ustanovam LJUBLJANA - Slovenska poslanka Jadranka Sturm-Kocjan je v petek vložila zakonski osnutek o začasnem financiranju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so ga podpisali vodilni predstavniki skoraj vseh poslanskih skupin slovenskega parlamenta. Predsednik parlamenta Jožef Školč je že zagotovil hiter Postopek, da bodo tako zakonski predlog obravnavali morda že v prihodnjih dneh, prav gotovo pa v prvih dneh maja. O odobritvi ni dvoma, saj so osrednje slovenske manjšinske Ustanove v Italiji pod izredno hudim pritiskom, večini grozi ukinitev, uslužbenci nekaterih - kot na primer slovenske Sole v Benečiji, Glasbene matice in drugih - že mesece niso prejeli plac. Slovenska manjšina je postala talec zaostrenih meddržavnih odnosov. Slovenski parlament bo po hitrem Postopku ta žgoča vpraSnja uredil tako, da bo slovenska država pok- rila nujne izdatke osrednjih slovenskih ustanov, dokler ne bodo dobile rednih sredstev, ki jih je italijanski parlament načelno že odobril v ta namen. To je prvi konkretni korak k temu, da se spremeni in uredi položaj Slovencev v Italiji, ki so v zadnjih mesecih pod velikim pritiskom predvsem po krivdi nekaterih slovenskih političnih krogov, ideološkega izkoriščanja manjšine in se zlasti zloglasnih političnih kampanj, ki so v temeljih pretresle gospodarske osrtove manjšine. Zdaj je prišlo do temeljnega preobrata in povsem drugačnega ozračja, -ki se kaže z energičnim novim slovenskim zunanjim ministrom. Ob že omenjenem posojilu je treba dodati tudi pomembne korake za utrditev gospodarskih temeljev in tistega, kar so zamejski Slovenci že dosegli. Pomembni so koraki za ureditev položaja Tržaške kreditne banke, ne smemo pa pozabiti na kritični položaj Kmečke banke v Gorici, ki je še vedno pod komisarsko upravo. Izkazalo se je, da je banka »zdrava«, da ni bilo nobenih malverzacij niti pranja umazanega denarja ali drugih kriminalnih dejavnosti, za kar so banko obtoževali predvsem nekateri slovenski krogi. Skratka obstajajo vsi pogoji, da banko vrnejo lastnikom - nekaj sto zadružnikom. Vrnitev Kmečke banke postaja odločilno vprašanje, saj si težko predstavljamo konstruktiven slovensko-ita-lijanski pogovor v ozračju načrtnega uničevanja temeljev gospodarskega in z njim vsestranskega razvoja slovenske manjšine. S tem je tesno povezan tudi položaj treh podjetij iz Beneške Slovenije, ki so jim komisarji v go-riski banki prekinili kreditiranje. Podjetja so morala takoj vrniti posojila in so zašla v nezavidljiv položaj. Rešitev je samo v konstruktivnem pristopu, v iskanju pomoči in predvsem v sodelovanju sorodnih podjetij iz Slovenije in Italije. Beneška podjetja je podprl - na Zeljo svojih sobratov iz Beneške Slovenije - slovenski nadškof in metropoht Alojzij Šuštar. Takojšnje posojilo, politična vsestranska pomoč pri urejanju položaja treh podjetij so seveda novost in govorijo o preobratu zavesti v Sloveniji. Toda to je gašenje požara, ki ga je zanetila tudi Slovenija. Osnovna normativna obveznost Republike Slovenije do manjšin je zapisana v njeni ustavi. Toda samo osnovno načelo je premalo. Slovenski narod se mora nujno dogovoriti, kakšen je njegov resnični strateški narodnostni interes in kakšen mora biti konkreten dogovor za zaščito manjšinskih skupnosti. Tega interesa pa ni mogoCe ločevati od odnosa do sosednjih držav in Evrope, saj manjšina predstavlja povezavo in bogati obojestransko povezanost. Različni pogledi med vlado in parlamentom Minister Moncuso zo inšpekcijo Scognamiglio brani komisijo RIM - Vlada in parlament nočeta v spopad zaradi polemik, ki jih je izvale poročilo Antonia Di Pietra o zločinski dejavnosti policijske tolpe v Bologni, ki je znana kot afera »belega fiata uno«. Napetost pa kljub temu ne popušča. Di Pietro je kot sodelavec dvodomne parlamentarne komisije, ki raziskuje pokole, ostro kritiziral delo preiskovalcev iz Bologne. Di Pietrovo poročilo je razhudilo tožilstvo v Bologni, ki razmišlja o možnosti ovadbe nekdanjega kolega, pravosodni minister Filippo Mancuso pa je vCeraj odredil inšpekcijo na tožilstvu v Bologni. Smisel inšpekcije, kot je zapisano v uradnem sporočilu, je ugotoviti, ali je tožilstvo v Bologni sodelo- vali z Di Pietrom in mu izročilo gradivo. Inšpektorji bodo morali tudi ugotoviti, ali je Di Pietro kot sodelavec komisije zahteval od kolegov iz Bologne dokumente o preiskavi. Predsednik senata Carlo Scognamiglio je vCeraj skusal nekoliko omiliti polemiko z vlado in dejal, da ni spopada med državnimi ustanovami. »S predsednico poslanske zbornice sva hotela le poudariti, da ima parlamentarna preiskovalna komisija iste pristojnosti kot sodstvo in se lahko zanima tudi za preiskave, ki jih sodniki še vodijo,« je dejal Scognamigho. Polemika o preiskavi o »belem fiatu uno« so bile za koordinatorja Nacionalnega zavezništva povod za napad na pravosodnega ministra. ZAKLJUČEK SLOVENSKE EVROŠOLE ’95 / NA DVORIŠČU ZAVODA ZDRUŽENEGA SVETA V Devinu ganljivo slovo od mladih prijateljev drugih evropskih manjšin DEVIN - »V teh dneh sem slišal profesorja, ki je v valu navdušenja rekel, da bodo njegovi UCenci verjetno pozabili, kdaj je živel Karel Veliki, tega doživetja pa ne bodo nikoli izbrisali iz spomina«, je na zaključni svečanosti v Devinu Povedal govornik, ravnatelj Marjan Kravos, in Pristavil: »Od tega trenutka dalje smo mi vsi -VL ki ste tukaj, vsi vasi starši, naša skupnost in naša dežela - bogatejši, saj vemo, da imamo nekje v Evropi dobre Prijatelje, ki vedo za nas, za nase težave. In ko smo tako povezani, se ne cntimo veC osamljeni.« Zhkljucne svečanosti Slovenske Evrosole ’95 Se je pridružil tudi David Suttcliffe, ravnatelj Zavoda združenega sveta, saj so se otroci in spremljevalci poslovili na dvorišču Zavoda, ki “je nastal iz istih ciljev, zaradi katerih ste se vi zbrali iz vse Evrope«, je dejal, »za uveljavitev spoštovanja in strpnosti nied različnimi, za spoznavanje različnih kultur in jezikov.« Med slovesnostjo je staroslovansko besedilo Očenaša prebral Adrijan Rustja in ga zapel Tržaški oktet. Mimo govornikov in nastopajočih pa so srečanju dali svoj pecat mladi s svojo živahnostjo, s prepevanjem mirovniških »We shall o vere orne« in »Shalom«, in Se zlasti z otožno pesmijo slovesa. V vodnjak na velikem dvorišču poslopja pri Devinske gradu so ob vstopu vsi mladi udeleženci položili trak z napisom, s svojo mislijo ob zaključku Slovenske EvroSole ’95. Skupinam so na koncu zaključne svečanosti izročili za vsakega udeleženca po en trak, da je vsak odnesel s seboj domov misel -spomin na srečanje v Trstu, Gorici in Benečiji. Sicer pa je najlepsi spomin globoko v srcih vseh, ki so se udeležili štiridevnega praznika šol narodnostnih manjšin. Res je, kar je povedal prof. Kravos: Slovenske Evrošole ’95 ne bomo nikoli pozabili... Na slikah (foto Križ-manCic/KROMA): zgoraj zaključna svečanost Evrošole ’95 na dvorišču Zavoda združenega sveta v Devinu, levo spodaj mladi udeleženci s spominskimi trakovi, desno spodaj Tržaški oktet in Adrijan Rustja. BANKE / NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU V ZGONIKU Zadružna kraška banka opravila prvi obračun Člani odobrili nov statut in poslovne rezultate 1994 Z včerajšnjega občnega zbora Zadružne kraške banke (Foto Križmančič/KROMA) PRIREDITVE OB 25. APRILU Pri Sv. Ani uvod v proslave ob Svetnici osvoboditve Osrednja svečanost bo jutri zjutraj v Rižarni - Jutri tudi proslave po občinah Včerajšnja svečanost pri Sv. Ani (foto Balbi/KROMA) Openci in Nabrežine! so se včeraj dopoldne srečali v Zgoniku. Pa ne za kako posebno prireditev, pač pa za preprosto zato, ker je zgoniška občinska telovadnica pravzaprav edina dvorana na Krasu, ki lahko sprejme 973 oseb. Toliko je namreč članov Zadružne kraške banke Trst, ki so včeraj opravili letni občni zbor, prvega, odkar sta se openska in na-brežinska posojilnica lani združili v skupno Zadružno kraško banko, enega največjih in najtrdnejših denarnih zavodov te vrste v Furlaniji-Julij-ski krajini. Pred rednim delom skupščine, ki je imela na dnevnem redu običajne vsakoletne točke s sprejemom lanskega poslovnega obračuna, so imeli člani izredni občni zbor v navzočnosti notarja, na katerem so sprejeli nov statut zadruge, pripravljen na osnovi nove bančne zakonodaje in seveda zasnovan na novi realnosti skupne kraške banke. K besedilu predloženega dokumenta je bilo sicer nekaj pripomb in predlogov, vendar so ga člani vseeno sprejeli, da ne bi omejevali rednega dela banke, kar bi se zgodilo, če bi morali ponoviti ves postopek za pridobitev pooblastil centralne banke in deželnih oblasti. Zato se je občni zbor odločil, da bo statut po potrebi prilagodil zahtevam članstva v naslednjih mesecih, kar se bo zgodilo po dogovorjenem postopku. Toda vrnimo se k rednemu delu zborovanja, na katerem so upravitelji in nadzorniki poročali o rezultatih lanskega poslovanja. Med izstopajočimi podatki najdemo 4,15-od-stoten porast skupnih zaupanih sredstev, ki so konec lanskega leta dosegla vrednost 452,9 milijarde lir, medtem ko so se naložbe oziroma podeljena posojila zvišala za 1,54 milijarde in dosegla skupni znesek 129,52 milijarde. Končni poslovni presežek je znašal 3,62 milijarde, tako da se bo čisto premoženje banke zvišalo na skoraj 44 milijard lir. Občni zbor je potrdil predlog upraviteljev o porazdelitvi presežka in na koncu izvolil štiri člane upravnega sveta, ker je trem zapadel mandat, četrti pa je odstopil. O njihovih imenih in o poslovnih rezultatih bomo v prihodnjih dneh podrobneje poročali na gospodarski strani. (V.B.) Včerajšnja občutena svečanost pri Sv. Ani je bila dejansko uvod v vrsto proslav ob 50-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom, ki bodo dosegle višek v proslavo v Rižarni na dan 25. aprila. Svečanost pri začasnem obeležju padlim s Kolonkovca, Sv. Ane in Skednja je priredil Odbor za postavitev spomenika padlim ob sodelovanju krajevnih kulturnih društev Kolonko-vec, Grbec in Ukmar, na njej je spregovoril Igor Pavletič, sodeloval pa je MPZ Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja. Včeraj je bilo tudi pola- VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 24. aprila 1995 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 3.23 in zatone ob 14.48. Jutri, TOREK, 25. aprila 1995 DAN VSTAJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1018 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje mirno, temperatura morja 13,1 stopinje. ganje vencev pred spomenike v vaseh vzhodnega Krasa na pobudo kraškega krožka SKP, medtem ko bodo okoliške občinske uprave polagale vence praviloma v torek, ko bodo tudi zaključne spominske svečanosti, med drugim v Nabrežini, Dolini in Miljah. V Dolini bo v torek tudi tradicionalni pohod od Socerba do Podpeči, ki ga prireja KD Vodnik. Odhod ob 9. uri s Socerbskega gradu, zbirališče udeležencev pa bo že ob 8. uri v Dolini in 8.30 v Prebenegu. Osrednja svečanost pa bo, kot rečeno, jutri v tržaški Rižarni z začetkom ob 10.30. Cj lekarne Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkpvlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Primorski dmmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej Verč SAMOMOR KITOV Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič PONOVITVI: Danes, 24. t.m., ob 16,00 REDI Jutri, 25. t.m., ob 16.00 RED H Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora, 5. GOSPODARSKA ZADRUGA "Lonjer-Katinara” sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu zadruge v Lonjerju 269, danes, ob 12. uri v prvem sklicu in v sredo, 26. aprila, ob 20.30, v drugem sklicu. B_____ IZLETI NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). TOREK, 25. aprila 1995 Lekarne bodo upoštevale zgoraj naveden umik odprtja. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 18.00, 21.30 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Mar-cello Mastroianni. AMBASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Out-break - Virus letale«, i. Du-stin Hoffman, Morgan Free-man. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Prima dell’alba«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Calde coscie in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Piccole don-ne«, i. VVinona Ryder, Kir-sten Dunst. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Kirn Basinger, Marcello Mastroianni. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Farinelli, voce regina«, i. Stefano Dionisi, Enrico Loverso. il PRIREDITVE VZPI-ANPI, SKD TABOR, FINŽGARJEV DOM, KK ”OB PEČINI—LA RUPE”, SD PLET, SK BRDINA, SZ SLOGA, SKAVTI SZSO, TABORNIKI RMV priredijo v petek. 28. aprila na predvečer obletnnice bojev za Opčine pohod ob 50 letnici osvoboditve ”PO POTEH SPOMINA”. Odhod ob 17. uri izpred Prosvetnega doma. Vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras, prireja v soboto, 29., nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek 1. maja prvomajsko slavje na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi v petek, 28.t.m., ob 20.30 na proslavo 50-letnice osvoboditve. Govorila bo N. Lukež. Sodelovali bodo MePZ Primorsko iz MaCkolj in recitatorke ZPZ I. Grbec. Vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI Do-lina-MackoIje-Prebeneg priredi jutri, ob 17. uri ob spomeniku padlim v Dolini svečanost ob 50. obletnici osvoboditve. Nastopajo: M. Cuk. Pihakni orkester Breg in MPZ V. Vodnik. Vabljeni. KD RDEČA ZVEZDA gosti dramsko skupino KD Kraški dom iz Repentabra "Zgodba o Faustu” veseloigra v narečju v režiji D. Gorupa, 25.t.m., v Saležu, ob 20. uri. OlLETMIKi ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m. od 9. do 14. ure m upmvi dmmSkm v Ul. Montecchi 6 BAZOVICA vabi na proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Program: Četrtek, 27.t.m., ob 20.30, v Bazov-skem domu, otvoritev razstave in nastop osnovnošolcev; nedelja, SO.l.m., ob 20. uri v kinodvorani: kulturni program, kres in noCni pohod na Kokos. Vaške organizacije. SKD SLAVEC in Godba na pihala Ricmanje vabita na proslavo ob 50-letnici osvoboditve, v petek, 28.t.m., ob 20.30, v kulturni dom v Ric-manjih. Nastopajo: otroški vrtec in o.S. iz Ricmanj, elani dramske skupine s harmo-nikašem Davidom Žerjalom, ZMePZ Slavec-Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst M. Cuk. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v Četrtek, 27. t.m., ob 17.30, v prostore galerije na otvoritev razstave sarajevskega akademskega slikarja Mih-riždana KulenkoviCa Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V SOBOTO, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkolanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski otroci. Uvodna misel dr. Škerlj. Začetek ob 17. uri. OBVESTILA ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obveSCa, da se bo vršilo polaganje vencev v nedeljo, 30. t.m., ob 11. uri pred Narodnim domom, Var-delska cesta 25 pred ploSCo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih. PREDSTAVNIKI KD S. Škamperle jutri, ob 10. uri položili venec na obeležje na Narodnem domu pri sv. Ivanu. Spominska svečanost bo v društvenih prostorih, 26.t.m., ob 20.30 pred predavanjem. KRUT obveSCa, da je danes, 24. t. m. urad zaprt. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM prireja 1. maja , ob 50- letnici zmage nad nacifasizmom in osvoboditve prevoz iz Trsta v Doberdob. Vpisovanje v sredo, 26. t. m. na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8, tel. st. 360072. KD V. VODNIK vabi na 4. tradicionalni pohod ob 25. aprilu: odhod ob 9. uri izpred Socerbskega gradu. Zbirališče ob 8. uri v Sanci, ob 8.30 v Prebenegu, odhod z osebnimi avtomobili Cez Socerbski mejni prehod,(za kogar nima propustnice, velja zbirališče na Socerbu), nato peS po kurirski poti do Podpeci. Povratek je predviden za popoldansko svečanost ob dolinskem spomeniku na Taborju, ki jo z začetkom ob 17. uri prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v Četrtek, 27. t. m., ob 18.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani. Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo Upravnega sveta, 2. obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995, 3. poročilo Nadzornega odbora in razreSnica, 4. volitve Upravnega sveta, SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. St. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tel.St. 212554. Rok za prijavo zapade 30. t.m. MALI OGLASI RAZISKOVALNI CENTER isce opremljeno garsonjero ali manjše stanovanje za tujega sodelavca. Obdobje maj - julij 95.Zaželjena lokacija dosegljiva z mestnim avtobusom. Tel. 040-226812 (9.00-12.30 in 13.30-17.00). PEKARNA zaposli novega vajenca ali z iskuSnjami. Telefon 213645 ob urah poslovanja. PRIVATNIK prodaja na Kontovelu dve hiši. Telefon 251036. 48-LETNA GOSPA z večletno delovno izkušnjo v trgovini iSCe resno zaposlitev dudi poldnevno. Tel. 351647 20-LETNI FANT z opravljeno vojaščino isce katerokoli zaposlitev. Tel.200882 ob uri obedov. 25-LETNO DEKLE z delovnimi izkušnjami iSCe re-sno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali nega ostarelih. Tel. 200882 ob uri obedov. KOVINARSKA delavnica isce izučenega kovaca-varil-ca in mladega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno, podjetje Breg, obrtna cona Dolina, tel. in fax 228563. PODARIM ljubke psičke mešance, nizke rasti. tel. 231670 zveCer. OSMICO je odprl Fran-doli, Slivno St. 25. OSMICO ima odprto Boris Škrk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. PAHOR MARJO, Zupančičeva 8 - Jamlje, je odprl osmico. Toci belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. PRISPEVKI V spomin na Milana Milica daruje družina Antonie 50.000 lir za freske v slivenski cerkvi. Popravek: V spomin na pok. Wiljema Košuta darujeta Ančko in Luciana 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padhm v NOB iz Križa. Popravek: V spomin na Juštota Soavi darujeta Milka in Berto 30.000 lir za SD Vesna. Ob 20. obletnici smrti Pe-pija Kalca se ga spominja brat Edi z družino in daruje 20.000 lir za Solo K.D. Kajuh v Gropa-di. Namesto cvetja na grob Milana Milica darujeta Ada in Lino 50.000 lir za SKD Igo Gruden. V spomin na prijatelja Josipa Grudna daruje Rudi Zidarič 50.000 lir za šempolajsko Solo. V spomin na Livia Vorusa darujeta žena in svakinja Laura 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Ob 50-letnici smrti borca Karla KrižmanCiCa daruje žena Zora 50.000 lir za TPPZ ?■ Tomažič. Miran Dolhar daruje 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Milana Milica darujeta Livia in Stojan Furlan 50.000 lir za MPZ Fatje izpod Grmade. V spomin na Ivanko Dolenc prispevata Uci in Marica 25.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši in 25.000 Ih za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V.T prispeva 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Prijatelji društvenega bara prispevajo 57.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Stane Bolcic darujejo Sonja OjdaniC ter Edi in Milojka Ota 60.000 lir za Center za rakasta obolenja. OB 25. APRILU / VČERAJ V REVMI Množična udeležba na lepi slovesnosti Pomen slovesnosti ob 50-letnici Osvoboditve konca vojne in zmage nad nacifašizmom Veliko vaščanov Pev-®e, Oslavja in Stmavra pa tudi veliko krajanov, ki živijo v Gorici, se je včeraj dopoldne zbralo pred partizanskim spomenikom v Pevmi na slovesnosti ob 25. aprilu, dnevu vstaje italijanskega naroda, ki letos soupada s 50-letnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Slovesnost sta pripravila Zveza borcev in rajonski svet, v sodelovanju z društvi in osnovno Solo. Za priložnostni kulturni spored je poskrbel moški pevski zbor iz Stmavra, skupina osnovnošolcev pa je občuteno podala zborno recitacijo. Pred spomenikom, ki so ga krajani pred kratkim Povsem obnovili in ki je bil postavljen kot prvi partizanski spomenik na Goriškem, so spregovorili predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič, predsednik združenja AVL Mario Merni, Silvino Poletto v imenu VZPI/AN-Pl in prof. Aldo Rupel, v imenu SKGZ, ob koncu pa še predstavnik goriskega mladinskega združenja Goriziagiovani Milocco. Primožič je opozoril na nevarnost izkrivljanja zgodovinskih dejstev, na poskuse, ki se stopnjujejo Prav v letu ko praznujemo 50-letnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Tega bi se morali zavedati Prav ob takih priložnostih, ki niso in ne morejo biti samo neke vrste zgodovinska folklora, kakor se nekateri omalovažujoče izražajo. O pravilnem razumevanju sprave je spregovoril predsednik združenja ANED Merni. bfrtvim smo dolžni spoštovanje, vendar pa do sprave ne more priti brez Priznanja zmote. In prav ta aspekt nas mora skrbeti. Ge smo imeli duševnega bolnika v družini, mora-nm biti pazljivi, da se ta genetska napaka ne prenese na nove rodove”! Silvino Poletto je za Sodišče svojega nagovore vzel proglas Občine ob 25. aprilu. Zupan Valenti se sklicuje ne plemenite besede pesnika Ungaret-trja, napisane med prvo svetovno vojno. Kdo se ne . z njimi strinjal! Žal pa )e Občina povsem pozabi- la na Odporništvo, ki je nastalo kot upor in odgovor na Cetrtstoletno diktaturo in nasilje ter poskus iztrebljenja slovenskega življa. Prof. Aldo Rupel je poudaril potrebo po ohranjanju vrednot, ki so bili v izhodišču narodnoosvobodilnega boja in potrebo po vsakodnevnem osveščanju in angažiranju posameznika in celotne skupnosti. O tem kako na Odporništvo gledajo mladi je spregovoril dr. Milocco, predstavnik združenja Goriziagiovane. Predstavniki borčevskih organizacij, SKGZ in drugih društev se bodo danes ob 15.45 poklonili spominu padlih na goriški železniški postaji, ob 16.15 v zaporih, ob 16.40 na gradu ter ob 17. uri na glavnem pokopališču. ZveCer ob 20. uri bo komemoracija s krajšim kulturnim sporedom v Ga-brjah. Danes dopoldne bo delegacija Goriške občine položila vence pred spomenike in spominska obeležja. Ob 9. uri bo komemoracija pred spomenikom deportirancem v nemških taboriščih. Večina spominskih prireditev ob 25. aprilu pa se bo odvijala jutri dopoldne. TV PRIMORKA / O ZAMEJSTVU Časopisi v Benečiji Gosta oddaje bosta J. Namor in G. Bankič Kakšna je vloga sredstev obveščanja med Slovenci v videmski pokrajini. To bo tema današnje oddaje “Med SoCo in Nadižo”, ob 18.45 na TV Primorka (67. kanal s Trstelja). Voditelj oddaje Rudi Pavšič se bo pogovarjal z odgovorno urednico tednika Novi Matajur Jole Namor in mednikom petnajstnevnika Dom Giorgiom BankiCem. Gledalci bodo lahko izvedeli, kako sta časopisa nastala in kakšna je njuna vloga v zdajšnji beneški stvarnosti. Beseda bo tekla tudi o tem, kako drugi mediji obravnavajo delo in življenje Slovencev v videmski pokrajini. Pavšičeva sogovornika bosta ocenila zaCetek slovenskih televizijskih oddaj pri Raiu in dejstvo, da konvencija med vlado in radiotelevizijsko družbo ne predvideva vidljivosti slovenskih programov v Nadiških in Terskih dolinah, v Reziji in Kanalski dolini. Padel v globoko grapo v Karniji V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju 52-letni Sergio Vignola iz Gorice, Einaudijeva ploščad 5 (StraZice). Na oddelek za intenzivno nego so ga pripeljali vCeraj zjutraj s helikopterjem potem ko se je resno in v dokaj Čudnih okoliščinah poškodoval v nesreči blizu kraja Lauco v Karniji. Včeraj zjutraj sta ga v zelo slabem stanju našla planinca, ki sta se zgodaj odpravila na izlet. Po do zdaj znanih podatkih naj bi Vignola padel v nekaj deset metrov globoko strugo potoka in se pri tem precej hudo pobil. Kljub poškodbam pa naj bi mu Cez nekaj Časa uspelo iz grape prilesti na cesto, oziroma stezo, kjer naj bi obležal in kjer naj bi ga včeraj našla izletnika, ki sta takoj obvestila reševalce. Zgleda, da je do nesreče prišlo, ko je Vignola na ozki gorski cestici obračal avtomobil. Vozilo naj bi obtičalo na robu grape, Vignola pa naj bi se ponesrečil med poskusom izstopa iz vozila. GORICA / SINOČI V DVORANI LUIGI FOGAR Sklepni koncert nagrajencev violinskega natečaja S krajšo slovesnostjo, koncertom nagrajencev in podelitvijo nagrad se je sinoči v dvorani Luigi Fogar sklenil 13. mednarodni natečaj za mlade violiniste in 3. mednarodni natečaj za mlade violončeliste v priredbi združenja Musiča senza frontiere (Glasba brez meja) ter pod pokroviteljstvom Delovne skupnosti Alpe - Jadran ter Goriške pokrajinske uprave. NateCaj se je pričel v ponedeljek, 17. t.m., zadnji nastopi pa so se zvrstili v soboto. V tednu dni je nastopilo skoraj stopetdeset mladih glasbenih poustvarjalcev iz dežel območja skupnosti Alpe-Ja-dran. Nastopajoče in številne udeležence na včerajšnjem zaključnem koncertu (med občinstvom smo opazili tudi nekdanjega ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Lojzeta Peterleta) je nagovorila Predsednica pokrajinske uprave Monica Marcelini. Sledil je nastop nagrajencev, ki bodo v prihodnjih tednih nastopili še v Camposampiero (pri Padovi), Čedadu, Benetkah, Celovcu, Salzburgu, Gradcu in Zagrebu, skupaj z mladinskim orkestrom Alpe/Jadran. V poletnih mesecih pa bodo izvedli še drugo koncertno turnejo. Na sliki - foto Studio Re-portage - z včerajšnjega zaključnega koncerta. Glasovnice bodo začeli šteti danes Včerajšnje upravne volitve v sedemnajstih občinah na Goriškem so v glavnem potekale mimo. V Času poročanja so volišča še odprta. Do 17. ure je v vseh občinah volilo nekaj nad 57 odstotkov upravičenčev. Najvišjo udeležbo so ob tisti uri zabeležili v Steverjanu 64, 6 odstotkov, najnižjo pa v Medeji 51 odstotkov. V So-vodnjah je do 17. ure volilo skoraj 60 odstotkov, v Doberdobu pa 57, 7 odstotkov. Primerjava s prejšnjimi upravnimi volitvami ni mogoCa, ker smo takrat volili v nedeljo in ponedeljek. Kakor smo že poročali, bodo glasovnice zaceli preštevati šele danes ob 7. uri. KINO GORICA VITTORIA 15.30-17.00- 18.40- 20.20-22.00»La carica dei 101«. VValt Di-sneyjev risani film. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 17.30- 19.40- 22.00»Viaggio in In-ghilterra«. Rež. Rchard At-tenborough, i. Anthony Hopkins in Debra VVinger. CORSO 18.00-20.00-22.00»Street fighter, sfida finale«. I. Jean-Claude van Damme. ^ : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 410340. POGREBI Ob 9.30, Kristina Petrovčič vd. Nanut iz splošne bolnišnice; ob 11. uri, Lilijana Prež por. Jarz iz splošne bolnišnice ; ob 12.45, Valerio Cocetta iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 13.15, Livia Marcuzzzi iz splošne bolnišnice. IZLETNIKE ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m., od 9. do 14. ure na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1995 in zapadlostjo 1. aprila 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,5% bruto obrestmi bo izplačan 1. oktobra 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 11,28%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. aprila. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (2. maja) bo treba vplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. tv 5 2 O S g > O < O eo 2 O S 3 O < >n Čez štiri leta bo mesto dobilo novo podobo Do konca leta naj bi zaživel tudi nov časopis Jutro MARIBOR - Mariborčanom sta se predvolilni gesli sedanjega župana dr. Alojza Križmana »Zdaj gre zares!« in »Za Maribor gre!« globoko vtisnili v spomin in ker so Štajerci »mož beseda«, pričakujejo, da bodo obljube izpolnjene. Župan je v dobrih sto dneh županovanja že marsikaj doživel in tudi slišal marsikatero pikro na svoj račun. Tudi to, kako bo poravnal dolg dveh milijonov tolarjev, ki jih je porabil za svojo predvolilno kampanjo. Župan pravi, da k temu pravzaprav ni več kaj dosti dodati. Poročilo je bilo oddano, neporavnanih pa je ostalo le približno 500 tisoč tolarjev. Razliko bodo poravnali iz sredstev, ki bodo dodeljena strankam za volilno kampanjo obeh županskih kandidatov, ki sta prišla v drugi krog volitev. Vsi podatki so na voljo na Agenciji za plačilni promet. Kaj pa se dogaja v resnici, skušajmo razbrati iz odgovorov na naslednja vprašanja: Kaj ste v preteklih stotih dneh ugotovili in s čim ste se največ ukvarjati? Ta čas ni minil v urejenih razmerah, saj so bile vse zakonske osnove o lokalnih skupnostih izjemno slabo pripravljene in smo se znašli v položaju popolnoma neurejenih odnosov v zvezi s pristojnostmi med občino in državo, zato je bilo nujno vzpostaviti ustrezno ravnovesje. V Mariboru smo razmeroma hitro konstituirali mestni svet in sprejeli začasna pravila igre od poslovnika do začasnega statuta, ki bo bržkone sprejet na aprilski seji, ter ostalih dokumentov. Postavljena je tudi ožja ekipa s tremi podžupani, imamo tudi vodjo kabineta, tajnika in sekretarja mestnega sveta. Imenovati moramo le še nekatere vodje oddelkov in urediti zadeve, ki se nanašajo na sprejem statuta. Sčasoma pa bo tudi mestni svet spremenil zakoreninjeno miselnost, da je mestni svet nadrejen županu. Zakon namreč natančno opredeljuje, da sta to dve popolnoma ločeni inštituciji, pa tudi volitve so bile izpeljane tako, da je župan neposredno voljen, medtem ko se je mestni svet konstituiral prek strankarskih list. Kljub vsem zakonskim težavam v prvem razvojnem obdobju konstituiranja ni bilo večjih zapletov. Zapletlo pa se je z razveljavitvijo 101. člena zakona o lokalni samoupravi, po katerem je država občinam enostavno odvzela določene pristojnosti, kot je upravljanje s prostorom in razpolaganjem z imetjem, občina prav tako nima pristojnosti poseganja na gospodarsko, kulturno in druga področja. Pričakujemo, da bo državni zbor do 1. junija sprejel drugačno oblikovanje tega člena oziroma da bodo občini vrnjene odvzete pristojnosti. Koliko pritožb je prispelo na urad za pritožbe in nad čim se občani najpogosteje pritožujejo? Prispelo je izjemno veliko pritožb, ki se najpogosteje navezujejo na stanovanja, oddajo in najeme občinskih prostorov, veliko pritožb je na račun komunalnih storitev in v zvezi z deponijo na Pobrežju, azilom za živali itn. Pritožbe skušamo po svojih možnostih kar najhitreje reševati, vendar tehnična izpeljava nobenega upravnega postopka ne bi smela trajati več kot 30 dni. Zdi se, da je vase osnovno načelo hitro in učinkovito delo? Nisem povsem enakega mnenja. Treba je namreč ločiti zadeve, ki se lahko hitro rešijo, in tiste, s katerimi se bomo ukvarjali vsa štiri leta. Pri slednjih gre za projektno zastavljene naloge, ki jih moramo sistematično in temeljito pripeljati do končne rešitve. Tu gre za promet, tako mestni kot tranzitni, za katerega je pogoj dokončanje obvoznic, priključkov, uvoznih poti in Koroškega mostu. Potem je tu vprašanje dokončne rešitve mestnega jedra, ki bi po mojem mnenju moralo zavzemati območje, ki ga je nekoč obdajalo mestno obzidje. Veliko inhastruktumih projektov bodo že v kratkem obravnavali v mestnem svetu. Pospešeno se izdeluje dokumentacija za kompleks obrtno-poslovne in sejmiščne cone v vzhodnem delu mesta na desnem bregu Drave, dolgoro- dr. Alojz Križman čno je v pripravi tudi projekt univerzitetnega dela mesta, ki bi segal od Slomškovega trga do pedagoške fakultete, če naj naštejem le največje projekte. Novi časopis je bila ena vaših predvolilnih napovedi, čeS da Maribor potrebuje konkurenčen časopis, pa tudi proste tiskarske zmogljivosti je treba zapolniti. Znano naj bi bilo že tudi ime časopisa. Kdaj bo torej Jutro zagledalo dan? V idejni zasnovi je projekt že pripravljen in upam, da bomo uspeli zagotoviti ustrezna finančna sredstva, tako da bi projekt realizhali do konca tega leta. Pri tem moram poudariti, da je treba vsa sredstva zagotoviti zunaj občinskega proračuna. Konkurenčen časopis pa je potreben, ker je Večer medijsko premočno zasidran v svojem prostoru in kot monopolist lahko po svoje usmerja javno mnenje, kar je lahko v določenem trenutku zelo nevarno. Se bolj problematično pa se mi zdi to, da deluje z negativnim nabojem, v nekem destruktivnem duhu, z iskanjem afer, namesto da bi bilo njegovo delovanje optimistično in s pozitivnim pristopom. Ati to pomeni, da bi morali, kot smo včasih rekli, »stvari zavijati v celofan«? Ne, nisem mislil na to, kajti sam sem privrženec kritike, ki pa mora biti ustvarjalna. Vam stranke nagajajo? Mestni svetniki bi morali delati izključno v dobro mesta po zastavljenih programih in ne v mestnih svetih meriti svoje politične moči. Očitno je, da si dve stranki načrtno prizadevata, da bi me spraviti ob živce, vendar sem prepričan, da se bodo naveličati. O čem se pogovarjate s predstavniki Cerkve? Je res, da ji nameravate »odstopiti« nekdanjo kadetnico? Pogovori potekajo tako s predstavniki Cerkve kot z ministrstvom za šolstvo in šport. Cerkev ima v Mariboru veliko denacionalizacijskih zahtevkov, kot so kmetijska šola, pedagoška gimnazija, kompleks v Mladinski ulici in ostale, ki se jim mesto ne more odreči. Potem ko je bilo dokončno odločeno, da velik kompleks ob kadetnici ne bo prostor za novo sejmišče, so predstavniki Cerkve predlagali, da bi na tem prostoru uredili klasično gimnazijo internatskega tipa, podobno kot v Šentvidu v Ljubljani. V zameno naj bi se Cerkev odpovedala vsem omenjenim denacionalizacijskim zahtevkom, seveda pa ni še nobene dokončne odločitve. Več bo jasno že junija, ko bo ministrstvo za obrambo dokončno dalo svoje zahteve za novo lokacijo vojašnice, ki naj bi se selila iz mesta. Kdaj se bo občinska uprava preselila v Rotovž? Čeprav je predlog za preureditev Rotovža pripravljen, potrebni so le nekateri strokovni popravki, se tja še ne bomo tako hitro preselili, da ne bi prišlo do nepotrebnih očitkov zaradi stroškov obnove. Rotovž bomo v osrednjem prostoru umetnostne galerije preuredili tako, da bomo lahko na pogovore dostojno sprejeli od 15- do 20-članske delegacije. V sedanjih skupščinskih prostorih te možnosti namreč nimamo. Martina Pavšič ČRNA KRONIKA Od petka do nedelje na cestah umilo sedem ljudi Konj brez nadzora ŠENTILJ - Franc H. (53 let) je v petek popoldne peljal voz s konjsko vprego po lokalni cesti v Sladkem Vrhu. Na klancu navzdol je Franc izgubil nadzor nad konjem, ki je začel galopirati. Po nekaj sto metrih je stoječi Franc zaradi poskakovanja voza, ki je zapeljal čez vdolbino na cesti, padel pod prednji del voza, ki ga je nato vlekel za seboj še približno 120 metrov. Zbezlanega konja je ustavil mimoidoči mladoletni Kristjan N., vendar so bile Frančeve poškodbe tako hude, da je umrl že na kraju nesreče. Obdukcija je pokazala, da je Franc vozil vprego pod vplivom alkohola. Ovinek je bil preoster SLOVENSKA BISTRICA, KOČEVJE - Nekaj pred deveto uro je v petek zvečer 53-letni Jurij G. pripeljal v oster levi zavoj na cesti Novaki-Studeni-ce. Verjetno je zaradi prevelike hitrosti golfa zaneslo na desno bankino in na travnik, ustavil pa se je v potoku Mlamona. Jurij je bil v nesreči huje poškodovan, njegov sopotnik 53-letni Blaž K. iz Dolgega Vrha pa je zaradi poškodb umrl že na kraju nesreče. Zaradi prehitre vožnje je v soboto okoli pol pete zjutraj iz v blagega ovinka v Mrtvicah na cesti Kočevje-Ribnica »vrglo« avtomobil, ki ga je vozil 19-letni Kočevčan Andrej V. Vozilo je nato z desno stranjo silovito treščilo v hruško in se ustavilo. V avtomobilu je zaradi poškodb umrl 21-letni Dejan V., voznik in njegovi dve sopotnici pa so bili huje poškodovani. Korak pred vlak MARIBOR - Štirinajstletni K. B. je z 18-letnim prijateljem v soboto, nekaj po 20. uri, za vlakom, ki je ustavil na železniški postaji v Orehovi vasi, prečkal železniško progo, ko je iz nasprotne smeri pripeljal hitri vlak Zadel je neprevidnega najstnika in ga vlekel za seboj še približno sto metrov, ko je mrtev obležal med tiri. Pešec umrl, motoristka odpeljala PTUJ - V soboto nekaj pred polnočjo se je 23-let-na voznica kolesa z motorjem Ljubica P. na lokalni cesti Hajdoše-Slovenska vas zaletela v hrbet 56-letnega pešca Ladislava P., ki je padel in zaradi poškodb obležal mrtev. Ljubica, ki je ob trčenju padla z motorja, se je po nesreči pobrala in odšla, ne da bi ponesrečencu nudila pomoč. Ko so jo nekaj pozneje prijeli, je še vedno kazala znake alkoholiziranosti. Umri v daljnji Sloveniji TREBNJE - Enaindvajsetletni Branko C. je v soboto vozil iz Trebnjega proti Ivančni Gorici in se na ravnem odseku pri Biču odločil, da bo kolono avtomobilov pred njim začel prehitevati. Zapeljal je na levi vozni pas in čelno trčil v tojoto, ki jo je vozil nepalski voznik - pripadnik Unproforja. V silovitem trčenju je Brankov avtomobil odbilo v zrak, oplazil je vozilo koprske registracije, ki ga je prehiteval, v tojoto pa se je zaletel še avtomobti, ki je vozil za njo. V avtomobilu Unproforja je bil takoj mrtev 45-letni Bir Sundar iz Nepala, njegovi trije kolegi pa so bili huje poškodovani. V Brankovem avtomobilu so bili vsi huje poškodovani, v avtomobilu koprske registracije in tistem, ki se je zaletel v tojoto, pa lažje. Mimo mostu v Bistrico DRAVOGRAD - Zaradi neprimerne hitrosti je 36-letni Kristjan B. v soboto popoldan s kolesom z motorjem zapeljal iz ovinka tik pred mostom čez Bistrico na cesti Gortina-Bistriski Jarek. Zapeljal je mimo mostu in se zaletel v skalo ob reki. Motor je padel v reko, Kristjan pa si je ob padcu na skalovje zlomil tilnik. Bil je brez varnostne čelade. Vlado Kadunec Nekaj posebnega Lev Kreft Vse socialistične družbe so pričakovale Čudež, in ta Čudež komunizma, ki bo odrešil vse nepravilnosti, krivice in nečednosti, nikakor ni hotel priti. Ker se je doseganje tega Čudežnega cilja, h kateremu naj bi vodila pravzaprav znanstveno povsem razločno trasirana pot, oddaljeval v neskončnost časa grških Kalend, je bilo treba med Čakanjem malce popuščati. To popuščanje je bilo na vso srečo pri nas najbolj razvito. Ze v začetku Šestdesetih let je bilo rečeno, da potrebujemo tržno gospodarstvo, ki prinaša ugodje na zemlji, da ljudje Čakanje na raj zdržijo in ne godrnjajo preveč. Pa se je kmalu izkazalo, da se ne da ustvariti normalnega dobičkonosnega in na trg usmerjenega podjetnišva, ne da bi se spremenila tudi politika. In politika se je pri nas intenzivno spreminjala, izumljala tisoče posebnosti, uveljavljala kup novih ustav, pošiljala pisma in analize, delala kozolce in dvigala uteži, toda daleč ni mogla priti. In iz teh izkušenj je nastajalo prepričanje, da se bomo lahko ekonomsko razvijali še naprej samo, če pride do temeljite politične reforme. Trg in pluralna demokracija gresta skupaj kot rit in srajca, smo rekli v osemdesetih letih Se posebej v Sloveniji. In ponudili tako zamišljeno rešitev krize vsem ostalim v Jugoslaviji. Tu je nastopila motnja na zvezah. Nekateri so rekli, da bi še bili za trg, ko bi jim tisto, Cesar niso sposobni zaslužiti na trgu, pac po političnih poteh pošiljali v obliki subvencij, kompenzacij in zlasti kot ekonomsko nepogojeno pomoč manj razvitim. Prav vsi pa so na slovenske predloge reševanja krize odvrnili, da sprememba sistema oblasti ne pride v poštev, ker bo pomenila katastrofo za oblastnike, pa tudi za stabilnost Jugoslavije. »Demokracija da, mzkroj ne!« -to znamenito geslo, znano Ze iz prejšnjih obdobij, je zaprlo pot vsaki resnejši politični reformi. Pri nas pa se ne trgu ne demokraciji večina ni mogla vec odpovedati, saj je bila vsaka druga možnost konec koncev le životarjenje brez napredka blaginje, zelo verjetno pa tudi sodelovanje pri sesutjU'Političnega sistema, ne da bi ob tem razvili kakšno alternativo. Ker smo torej hoteli oboje, trg in demokracijo, smo morali zahtevati tudi lastno samostojnost. Celo tisti predlogi, ki so danes videti naivno utopični in so predlagali asimetrično ali konfederalno Jugoslavijo, so terjali za Slovenijo tržna merila in pluralno demokracijo. Ce to hoče še kdo drug, je njegova stvar, Ce pa noCe, naj nam ne vsiljuje svojih zaostalih pogledov. Rezultat tega temeljnega nesporazuma glede smeri razvoja je bil, kot je to Zev navadi v zgodovini, pamdoksalen. Dosegli smo svojo samostojnost, vendar smo izgubili dobršen del svoje blaginje, ker smo izgubili jugoslovanski trg in ker smo imeli in v določeni meri še vedno imamo »jugoslovansko usmerjeno« gospodarstvo. Zdaj gre gospodarjenje že bolje in zdi se, da bomo v nekaj letih dosegli in presegli razvojno stopnjo, ki smo jo že imeli nekje v osemdesetih letih. Postavili smo na noge lastno parlamentarno demokracijo, torej je tudi s tem vse v redu: kar smo hoteli vzpostaviti kot pogoje za napredek in blaginjo v osemdesetih, smo v devetdesetih dosegli. To, da prevladuje mnenjsko nezadovoljstvo s pohtičnimi ustanovami, ki se že spreminja v trajno nezaupanje, pmvzparavni nič posebnega. To pac sodi k demokraciji. Pa vendar me od Časa do časa zaskrbi, ker se mi zdi, da se v resnici ni kaj dosti spremeilo. Ne, ne mislim na »ohranjanje starih struktur«. Ne, ne mislim na razne »nevarne sosede«, ki nam bojda strežejo po samostojnosti. V mislih imam nelagodje, ki se me polasti, kadar moram tujcem razlagati nas demokratični red. V preteklosti je bilo to skomj nemogoče, ker smo imeli nekaj tako posebnega in svojskega, da je bilo neprevedljivo v jezike svetovnih sistemov, pa naj sem skušal kaj pojasniti zahodnim demokratom ah vzhodnim avtoritarnem. Danes je na ravni načel zadeva veliko preprostejša, saj imamo človekove pravice, pluralne volitve, ločitev treh oblasti, parlament, vlado, predsednika republike, ustavno sodišče, računsko sodišče... - same prevedljive stvari, kot jih imajo tudi drugi. Toda kadar bi rad pojasnil, pa kakšnih pravilih te po nazivih znane demokratične ustanove pri nas delujejo in v kakšnih medsebojnih mzmerjih so se znašle, je spet vse tako kot prej. Kako tujcu pojasniti nedoumljivo eni-gmatičnost našega poldrugega enodomno-dvodomnega parlamenta? Kako pojasniti delitev oblasti, pri kateri zakone oblikuje ustavno sodišče, parlament pa si prisvaja Čedalje večji delež izvršne oblasti? Kako pojasniti, da sprejemamo zakone na tekočem traku, potem pa čakamo, ali bodo prejemniki kakšno od te robe zalučali nazaj v katerega od oddelkov za reklamacije? Ali lahko kdo razume nas volilni sistem, ko pa še nam samim ni jasen? In kako razložiti, da smo postavili vso lokalno samoupravo na novo zato, da bi si naredili evropsko primerljiv sistem, ko pa naše lokalne samouprave niti Bog sam ne more razumeti. Skratka, ni demokratične ustanove, pri kateri ne bi našli kakšne posebnosti, ki je ne poznajo nikjer drugod. In posebnosti pomenijo nepredvidljivo obnašanje političnih ustanov, pa tudi njihovo medsebojno neusklajenost, saj je vsaka zbrkljana z drugega konca. Skrbi me torej, da ni daleč dan, ko bomo spet zaceli ugotavljati, da je naš enkratni in Cisto posebni demokratični red ovira ekonomskemu napredku in blaginji. In tedaj bo kdo rekel tudi, da smo se pmvzapmv zmotili: nismo še zreli ne za demokracijo ne za svobodno evropsko trženje. Da ne bo to že na naslednjih volitvah? j RUANDA / NOV POKOL Več tisoč mrtvih v taborišču Kibeho Ruandska vojska poklala na tisoče beguncev -Granate in krogle niso izbirale ciljev KI GALI - Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov so včeraj v begunskem taborišču Kibeho odkrili najmanj pet tisoC trupel. Preštevanja še niso končali, saj se poboji nadaljujejo. Poleg žrtev so v taborišču, kjer se je do včeraj stiskalo 80 tisoč Hutujcev, našb tudi veC kot 450 ranjenih, med njimi 350 otrok. Major Mark MacKay iz združenega operacijskega središča ZN v Ruandi je izjavil, da je število ubitih Se večje. Pri tem se je skliceval na ocene zambijskih pripadnikov ZN in avstralskih zdravnikov v Ki-behu, ki so preiskali šele Pol taborišča. »Menim da je mrtvih veC kot osem tisoč,« je povedal. Dodal je, da pripadniki ruandske vladne vojske (RPA) ote- žujejo pomoC ranjenim. Posebni odposlanec ZN v Ruandi Saharjar Khan je za Reuter izjavil, da je število ubitih težko določiti, »saj veliko trupel sežgejo brez vednosti ZN«. Včeraj so pripadniki mirovnih enot ranjence naložili na tovornjake in jih med tisoči beguncev iz Kibeha prepeljali v bližnji Butare. ZN so v taborišče poslali buldožerje, ki kopljejo množične grobove. »V taborišču so ljudje, ki so jih do smrti poteptali, ustrelili, razstrelili z minami, raznesli z ročnimi bombami in pokončali z mačetami,« je izjavil major Peter Sea-man iz avstralske medicinske ekipe. Drugi pripadniki ZN so povedali, da so RPA v množico Hutujcev streljali z minometnimi granatami, ki niso izbirale žrtev med moškimi, ženskami, in otroki. Nato so preživele napadli še z bajoneti. Ko so zadnji novinarji in pripadniki mirovnih enot s helikopterjem zapuščali mesto, so videli skupine bežečih civili- Ruandski begunci v taborišču Kibeho pred grozljivim pokolom (telefotoAP) stov, ki so prebile obroč RPA. Vojaki so jih zasledovali in vsepovprek streljali v množice. Ti poboji so bili najbolj surovi, odkar je RPA lani prevzela oblast. Begunska taborišča je vojska, v kate- ri prevladujejo Tutsiji, obkolila zato, ker naj bi jih Hutujci uporabljali za urjenje vojakov. Kljub temu večina beguncev ni upala domov, saj so se bali ponovitve lanskega genocida. Predstavniki ZN poročajo, da je RPA ustrelila z minometi šele, ko so jih napadli oboroženi Hutujci, ki so se pomešali med množice. Nastala je panika, v kateri je bilo ogromno število ljudi poteptanih. Predsednik ruandske vlade Faustin Tvvagiramnungu je za neko televizijsko postajo poboje obžaloval, vendar je izrazil prepričanje, da je vojska odgovorila zato, ker so jo napadli. Julian Bedford / Reuter FRANCIJA / PO PRVEM KROGU PREDSEDNIŠKIH VOLITEV NOVICE Konservativca Chiraca je premagal socialist Jospin Balladurje svoje volilce pozval, naj glas naslednjič oddajo pariškemu županu PARIZ (dpa) - Francoski socialisti so v nedeljo slavi-li> saj je veC kot 40 milijonov volilnih upravičenčev za zmagovalca prvega kroga predsedniških volitev izbralo socialista Lionela Jospina. Vsem raziskavam javnega mnenja navkljub je za seboj pustil oba konservativca: Jacquesa Chiraca in Edouarda Balladurja. Sijoči obrazi med levico, nejevolja nad raziskovalci javnega mnenja predvsem v taboru pariškega župana Jacquesa Chiraca, saj so mu s prepričljivo gotovostjo napovedovali zmago v prvem in drugem krogu. »To je zmaga demokracije nad anketami, televizijo in marketinškimi strokovnjaki,« je nienil minister za trgovino Alain Madelin. Bratska vojna med neo-golistoma Chiracom in Bal-ladurjem, pred katero so trepetali konservativci, je tako izključena. Konservativci pa so tudi poraženci prvega kroga. Spopadanje rned Chiracom in Balladu-rjem je predvolilnemu boju Ze zgodaj odtisnilo svoj pečat. Jospin je mirno jadral po zavetrju medijsko odmevnega dvobojevanja med tridesetletnima prijateljema. Njegov koncept, da nenehno svari pred Chiracovimi socialnimi obljubami in poziva k enotnosti levice, se je izkazal za učinkovitega. Po objavi prvih neuradnih izidov je Jospin pozval k enotnosti levice tudi v drugem krogu 7. maja: »Rekel bom le to: skupaj se pripravimo na prihodnost.« Njegovi navijači pa so ob razglasitvi poskakali na stole ter prepevali »Jospina za predsednika« in »zmagali smo«. V Chiracovem taboru niso mogli skriti razočaranja. »To je pa res presenečenje,« je povedal zunanji minister Alain Juppe. Po še vročih raziskavah javnega mnenja, ki so jih izvedli takoj po zaprtju volišC, bi Chirac v dvoboju s Jospinom zmagal: dobil bi pri-bližno 60 odstotkov, Jospin pa 40. Premier Balladur je ob objavi svojega poraza dejal, da mora desnica strniti vrste in si s skupnimi močmi priboriti mesto v predsedniški palači. Jacgues Chirac je vsem napovedim navkljub zbral manj glasov kot Jospin (telefoto AP) Skupina za stike namerava vztrajati SARAJEVO - Odmevi zahodnih diplomatov na ravnanje bosanskih Srbov, ki na sarajevskem letališču zadržujejo predstavnike skupine za stike, so zelo ostri. Francoski zunanji minister Juppe in njegov nemški kolega Kinkel sta srbsko ravnanje označila za nedopustno in ostro protestirala. Tudi poveljstvo Unproforja v Sarajevu je kritiziralo Srbe, naslednje srečanje z njihovimi predstavniki pa je napovedano za sredo. Ruski zunanji minister Kozirjev je za ta teden napovedal sestanek zunanjih ministrov držav skupine za stike. Tudi včeraj so potekali boji na bihaškem območju, na Maje-vici, Treskavici in v okolici Donjega Vakufa. Po podatkih predstavnikov ZN so vladne enote obstreljevale Breko, pri tem pa je bila ena oseba ubita, (dpa) Braselj se pogaja z Marokom BRUSELJ - Le slab teden po podpisu ribolovnega sporazuma med Evropsko zvezo in Kanado, ki je označil konec vojne morskega lista, se je evropska komisarka za ribolov Emma Bonino odpravila na pogajanja v Maroko. Bruseljski in maroški pogajalci po dveh krogih pogajanj niso dosegli soglasja. Če do konca meseca ne bodo našli rešitve, sprejemljive za obe strani, bo za 650 večinoma španskih in portugalskih ladij zaCela veljah prepoved ribolova pred maroško obalo. Sporazum z Marokom je za EZ najpomembnejši ribolovni sporazum, saj se z ribarjenjem pred obalo te severnoa-friške države preživlja 28 tisoč ribičev in predelovalcev rib v južni Španiji ter na Kanarskih otokih in Portugalskem. »Stvari so izjemno zapletene. Maročani zahtevajo precej več, kot jim lahko damo,« je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije. (Reuter) Turki protestirajo proti kurdskemu pariamentu HAAG - Približno 25 tisoC Turkov se je v nedeljo zbralo v Haagu, da bi izrazili nasprotovanje nizozemski vladi, ki je dovolila ustanovitev kurdskega parlamenta v izgnanstvu. Demonstracij so se udeležili tudi Turki iz Nemčije in Belgije. Po poročilu haške policije je edini incident sprožila manjša skupina, ki je metala kamenje v grško veleposlaništvo in pri tem razbila štiri okenska stekla. Dan pred tem pa je skupina 14 kurdskih skrajnežev vdrla v neko tursko kavarno in v svarilo pred udeležbo na nedeljskih demonstracijah ustrelila dva Turka, ki pa nista huje ranjena. (Reuter) Vive le President, vive ramnistie! PARIZ - V francoski prestolnici je izbruhnila jtoarhija. Vozniki po širokih bulevarjih drvijo še hitreje kot ponavadi in parkirajo vsepovsod <-najraje tam, Kjer se ne sme. Znaki za prepoveda-np parkiranje so le še abstraktna umetnost, par-hjrnim uram pa so namesto kovancev namenjeni samo zaničljivi pogledi. Na postajah metroja se potniki pred očmi kontrolorjev s plazenjem elj skoki izogibajo uporabi voznih kart, ki odpi-’njo vrata na perone. Vzrok »razuzdanosti« so Predsedniške volitve. Francozi živijo v veselem Pričakovanju dogodka, ki ga je v republikansko tradicijo povzdignil ze general De Ganile. To je večje število prometnih nesreč. Leta 1988, ob zadnjih predsedniških volitvah, je v prvi polovici leta na francoskih cestah rundo 650 ljudi več, kot je povprečje. Država je takrat zaradi ne-pobranih kazni za prekrške izgubila vsaj osem milijard frankov (več kot dve milijardi nemških mark). Letos se zgodba ponavlja. Vozniki si kljub policistom in kameram dajejo duška in izživljajo svojo željo po anarhiji. Pred dvema mesecema so se pokazala prva znamenja novega trenda, kijev zadnjih tednih dobil že razsežnosti epidemije. Kršitelji kar pred očmi varuhov postave demonstrativno trgajo »les papillons« (metuljčke), kot v žargonu pravijo listkom za ke. Tudi letos ni nihče od kandidatov, ne glede na politično usmeritev, izjavil, da se ne bo držal tega nenapisanega pravila. Policisti so nemočni ra včasih celo frustrirani. Predstavnik prometne Policije govori kar o »sindromu amnestije«. rami. Tradicija, ki jo francoski predsedniki ohranjajo z dobrimi nameni, je namreč vzrok za va naredila v teh ne prav prijetnih časih. Menim, da je to še dediščina revolucionarne miselnosti iz leta 1789,« je svoje poglede razložil neki poheist. Vendar številni Francozi in Francozinje kljub vsemu dvomijo, da bo amnestija res razglašena. Zaradi varnosti vendarle spravljajo kazenske listke. Ce bi se morda zgodilo, aa amnestije ne bi bilo, bi jih privlekli iz predalov -v upanju, da bo sodni sistem zaradi prevelikega števila primerov zadel infarkt. RalfKruger/dpa AVSTRIJA Zunanji minister Alois Mock napovedal svoj skorajšni odstop s položaja v vladi DUNAJ - Alois Mock bo v naslednjih dneh odstopil s položaja avstrijskega zunanjega ministra. Odstop je napovedal včeraj na avstrijski televiziji. Odločitev je tesno povezana s prihodom VVolfganga Schiissla za krmilo Avstrijske ljudske stranke (OVP), saj ga novi predsednik ni predvidel za funkcijo v vladi. Mock, Id bo ostal državni poslanec, je izjavil: »Odstopam, ker hočem novemu predsedniku pomagati v težavnih razmerah.« Strma pohticna kariera odhajajočega zunanjega ministra se je začela leta 1978 z izvohtvijo za predsednika ljudske stranke, ki ji je predsedoval do leta 1989. Dve leti prej, po volitvah v državni zbor leta 1987, pa mu je socialdemokratski kancler Franz Vranitzky v koalicijski vladi dodelil zunanje ministrstvo. Kot zunanji minister je Mock igral odločilno vlogo v avstrijskih prizadevanjih za pristop k Evropski zvezi in pri osamosvajanju držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. S svojim odločnim stališčem je bistveno prispeval k temu, da so se države Evropske zveze - z Nemčijo na Čelu - v začetku leta 1992 odločile za uradno priznanje Slovenije in Hrvaške, pozneje pa tudi Bosne in Hercegovine. Mockova odstop je različno odmeval. Generalni tajnik socialdemokratov Cap je odhod odobraval in opozoril, da je bil Mock tisti politik OVP, ki je vedno dal prednost koaliciji s Haiderjem, na zuna-njepoliticnem področju pa hotel odpraviti avstrijsko nevtralnost. Z odstopom so se strinjali tudi Zeleni: njihova zunanjepolitična govornica Polett-Kammerlan-drova je celo menila, da je Mock v za- dnjem Času predstavljal »žalostno sliko«, pri čemer je imela očitno v mislih njegovo parkinsonovo bolezen. Mockov odhod pa je obžaloval voditelj avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider. Menil je, da odjaha »pogumen demokrat« in človek, ki se je vedno izrekal proti omejevanju političnih tekmecev. Z odhodom Mocka in Buseka zamenjav ministrov iz vrst ljudske stranke očitno še ni konec. Vlado bo zapustila tudi ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat, ni pa še znano, ali bo Schiissel zamenjal obrambnega ministra Wer-nerja Fasslabenda. Odločitev o novi sestavi vladne ekipe ljudske stranke je v soboto na strankinem kongresu novi predsednik napovedal za prihodnje dni. Ivan Lukan izidi in lestvice MOŠKA C1 LIGA ŽENSKA C1 LIGA / BOR MERCANT1LE Moška B2 liga IZIDI 22. KOLA: Viserba - Chioggia 3:0, Lugo -Faenza 3:0, Mestre - Porto Ravenna 3:0, Isola - Riviera 1:3, Asola - Lunazzi 3:1, Cessalto - Imska Kmečka banka 3:2, Sedico - Bussolengo 0:3. VRSTNI RED: Lugo Ravenna 36, Volley Mastre 34, Rivera 32, bussolengo in Asola Mn 28, Chioggia in Viserba 22, Sedico 20, Faenza in Porto Ravenna 18, Imsa Kmečka Banka 14, Isola Vr 12, Lunazzi Tv 10, Cessalto 8. (Porto, Lugo, Imsa Kmečka banka in Isola Verona imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Chioggia - Lugo, Riviera - Mestre, Lunazzi - Bussolengo, Ravenna -Cessalto, Viserba - Sedico, Imsa Kmečka banka -Faenza, Isola - Asola. JUTRI (z.t,13.kola): Porto Ravenna - Imsa Kmečka banka, Isola Verona - Lugo. Moška C1 liga IZIDI 22. KOLA: Motoagricole Tn - Mogliano 3:2, Casal Fosso - San Miguel 3:0, Pallavolo Ts - Noven-ta 3:0, Marzola - Pordenone 3:1, Finvolley - S.Giu-stina 3:2, Pone nelle Alpi - Flebus Povoletto 3:0, Koimpex - Argentario Tn 3:0. VRSTNI RED: San Miguel 40, Pordenone 38, S. Giustina 28, Pallavolo 26, Koimpeoc, Argentario in Marzola 24, Finvolley in Fosso 22, Mogliano in Ponte nelle Alpi 16, Povoletto 10, Noventa in Motoagricole Tn 8. PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Mogliano - Casal, Pordenone - Pall. Ts, S.Giustina - Argentario Tn, Noventa - Alpi, Motoagricole - Koimpex, Flebus -San Miguel, Marzola - Monfalcone. Ženska C1 liga IZIDI 22. KOLA: Tarcento - Orna 2:3, Fontane - demona 3:1, Bor Mercantile - Porcia 3:1, Dolo - Vivil 3:2, Kennedy - Cassola 3:2, Godigese - Cus Ud 3:1, Koimpex - Heradia 0:3. VRSTNI RED: Heraclia 44, Godigese 30, Gemona 28, Bor Mercantile in Dolo 26, Vivil 24, Fontane Tv 22, Koimpex in Kennedy 20, Porcia 18, Cassola in Orna 16, Tarcento 12, Cus Ud 8. PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Orna - Fontane, Vivil - Bor Mercantile, Cassola - Heraclia, Tarcento -Koimpex, Cus Ud - Gemona, Dolo - Kennedy. Moška BI liga IZIDI: VBU Videm - Crema 2:3 (13:15, 15:11, 7:15, 15:12, 6:15). VRSTNI RED: Crema 30, Padova 28, Rovigo in Mantova 22, Bergamo 20, Bassano, Eu-rock in VBU Videm 18, Ferrara 16, Alessandria 14, Pavic 10, Mondovi 4. Ženska BI liga IZIDA: Forli - Camst Videm 3:0 (15:9, 15:13, 15:8); Latisana - Macerata 3:0 (15:1, 15:7, 15:5) . VRSTNI RED: Latisana 42, Jesi, Macertata in Forli 32, Soliera 30, Camst 24, Feltre in Firence 22, Prato 20, Trento 18, Trevi 16, Noventa 10, Loreto in R Emilia 4. Ženska B2 liga IZIDA: Sangiorgina - Sommacampagna 3:0 (15:7, 15:8, 15:5); Alloys - Ferrara 0:3 (10:15, 4:15, 2:15) . VRSTNI RED: Ferrara 38, Mantova 36, Vignola 34, Sarmeola 30, Ghemar in Sangioigina 28, Corlo 26, Povo in Batisti 20, Albatros 14, Rovereto 10, Mogliano, Alloys Tržič in Sommacampagna 8. Brezhibna igra Koimpexa proti Argentariu Do točk lažje od pričakovanj Trdoživa Porcia se je dobro upirala Borovke tokrat prisebne v končnicah Godigese je vse bližji napredovanju Koimpex - Argentario Trento 3:0 (15:3, 15:12, 15:6) KOIMPEK: Cač 1+0, Terpin 7+7, Cisolla 6+3, Rovere 2+4, Aljoša Kralj 8+7, Božič 3+3, David Kralj 4+4, Riolino 0+0, Strajn 0+0, Sgubin. Servis (točke/napake): Koimpex 4/4, Argentario 3/6. Blok: Koimpex 6+0, Argentario 2+1. Koimpex je prišel do nove gladke zmage na mnogo lažji način, kot smo pričakovali. Za to imajo seveda velike zasluge slogaši, pa tudi gostje so v soboto precej razočarali in niso upravičili svojega mesta na lestvici. Že res, da je pri Argentariu manjkal najboljši igralec, na katerem sloni vsa igra v napadu, toda gostje niso pokazali praktično ničesar in so bili stalno v podrejenem položaju. Koimpex je tokrat igral praktično brezhibno. Trener Blahuta je poslal na igrišče šesterko z dvema podajačema, tako da je s sistemom 4:2 še ojačil napad. Tudi sprejem je dobro deloval, tako da je bila igra stalno tekoča in nasprotnik se ni mogel enakovredno upirati. Pri mreži pa je bil povsem nemočen proti hitrim in dobro organiziranim napadom domače ekipe. V prvem setu so tako gostje povedli le na začetku z 2:0. Nato pa so gostitelji uredili svoje vrste, povsem nadigrali nasprotnika in osvojili set po samih dvanajstih minutah igre. Drugi set je bil precej podoben. Izenačen je bil le na začetku do petice, nakar so slogaši zopet prevzeli vajeti igre v svoje roke in brez težav nizali točko za točko do konca seta. Se najbolj izenačen je bil tretji set, v katerm so slogaši nekoliko popustili, obenem pa so gostje poskusili reagirati in vsaj nekoliko omiliti poraz. Tako je bil Argentario stalno za petami gostiteljem, zadnjič pa se je nevarno približal pri rezultatu 13:12. Tedaj je Koimpex dosegel menjavo, na koncu pa so gostje podarili zadnji dve točki kar z dvema napakama. Po tekmi je trener Blahuta povedal: »Pri Argentariu je manjkal najboljši igralec, kar se je poznalo, saj so bili osatli mlajši igralci nekoliko zmedeni. Vseeno pa je pri tej ekipi nekaj dobrih posameznikov. Mi smo dokazali, da znamo igrati, škoda pa za poraz v S. Giustini, kjer bi lahko zmagali 3:1 in za poraz v Povolettu. Danes čestitam vsem igralcem, ki so stopili na igrišče in opravili svojo nalogo.« (A.M.) Bor Mercantile - Porcia 3:1 (13:15, 15:13, 15:12, 17:15) BOR MERCANTILE: Pitacco 9+11, Gruden 2+0, Gregori 10+4, Flego 6+8, Benevol 9+8, Vodopivec 5+2, Cok 5+2, Fai-mann 0+0, Zadnik. Trajanje tekme: 88 minut. Servis (točke/napake): Bor 18/13, Porcia 13/12. Napake: Bor 16, Porcia 14. Na račun Porcie, ki se še bori za obstanek v ligi, so borovke dosegle težko, a zasluženo zmago po zanimivi in dovolj kvahtet-ni igri. Ironija usode je v tem, da je Porcia porazu navkljub zaigrala v soboto v Trstu boljše kot na prvi tekmi v Porcii, ko je borovke premagale z istim rezultatom! Jasno je torej, da so tudi plave postregle tokrat z dovolj solidnim nastopom. Po sobotnem porazu vse bolj negotove Gemone v Vil-lorbi ostaja glavni favorit za napredovanje Godigese, ki je v zadnjih štirinajstih nastopih dosegel kar trinajst zmag. Zvezni ser- Breda Cok (Bor) vis za rezultate je prejšnji teden pomotoma sporočil, da je Godigese izgubil v Villi Vicentini s 3:2, res pa je obratno: tie break je dobila šesterka iz Veneta, ki je sedaj sama na drugem mestu, pred plavimi pa ima štiri točke prednosti. Borovke so v teoriji še v boju za napredovanje, kajti proti Godi-geseju morajo še igrati, vendar so možnosti Kalčevih igralk res minimalne, saj ima Godigese lahek spored tekem (Porcia, Tarcento in povratna tekma z Vivilom), plave pa morajo igrati še z vodilno Heraclio. Porcia je v Trst prišla trdno odločena, da drago proda svojo kožo in priznati je treba, da ne bi nihče mogel ničesar ugovarjati, če bi se srečanje končalo z zmago furlanske šesterke, saj je bilo srečanje zelo izenačeno. Porcia je bila boljša v obrambi, v protinapadu po krilih in v bloku, borovke pa na servisu in sprejemu ter v napadu po centru. Zasluga plavih je bila v tem, da so bile v končnicah setov bolj prisebne od svojih nasprotnic in so zato naredile manj napak. Porcia je bila na začetku prvega seta v vodstvu (5:8), potem pa so plave pritisnile na plin in dosegle prepričljivo vodstvo s 13:8. Gostje se niso predale in nadoknadile ves zaostanek ter set osvojile. Borovke je poraz precej prizadel, saj je Porcia v drugem setu povedla s 4:0. Plavim je uspelo vzpostaviti ravnotežje. Vse do 11:11 je bila terk-ma izenačena, nato so plave povedle s 14:11, set pa so z udarcem Čokove osvojile šele po šestih zaključnih žogah. V tretjem setu je bila Porcia dvakrat prepričljivo v vodstvu (1:6 in 6:11), vendar so borovke pravočasno izboljšale servis in ujele svoje nasprotnice, ki so nazadnje vodile pri rezultatu 11:12, konec pa je bil spet v rokah gostiteljic. Poraz je zmedel Porcio, ki je v začetku zandjega seta povsem popustila in borovke so po nekaj minutah že vodile z 12:1. Tedaj so plave mislile, da je tekme konec, a so se uštele. Trdožive igralke Porcie so odlično reagirale in začele zmanjševati zaostanek, na koncu pa so imele celo set-žogo (13:14), vendar so borovke z zbrano igro in kančkom športne sreče tudi ta set obrnile sebi v prid in tako osvojile dragoceno zmago. Poudariti je treba, da je v soboto spet manjkala Saška Ažman, ki je zbolela pred tekmo. Točke + menjave v ženski C1 ligi Rossana Benevol (Bor) 392 (176+216) Tanja Pitacco (Bor) 372 (179+193) Katja Fabrizi (Sloga) 367 (159+208) Irina Pertot (Sloga) 327 (170+157) Erika Skerk (Sloga) 223 (90+133) Barbara Pitioni (Sloga) 208 (120+88) Katja Vodopivec (Bor) 192 (111+81) Barbara Gregori (Sloga) 188 (74+114) Breda Cok (Bor) 175 (98+77) Paola Gregori (Bor) 157 (105+52) Martina Flego (Bor) 149 (81+68) Tamara Viđali (Sloga) 136 (76+60) Saška Ažman (Bor) 112 (49+63) Alenka Sosič (Sloga) 82 (61+21) Karmen Brumat (Sloga) 46 (26+20) Daniela Ciocchi (Sloga) 38 (30+8) Tjaša Gruden (Bor) 23 (18+5) Mojca Milič (Sloga) 19 (8+11) Antonela Faimann (Bor) 16 (14+2) Tanja Zadnik (Bor) 1 (1+0) MOŠKA B2 LIGA / ZAKAJ JE IMSA KMEČKA BANKA IZGUBILA V CESSALTU Kriva je nesproščenost V 3. setu premalo borbenosti - Že jutri zaostala tekma s Porotm v Ravenni Goriški odbojkarji so si v sobotnem nastopu zapravili veliko priložnost. Hipotekirali bi lahko obstanek v ligi, s porazom pa ohranjajo valovci le dve točki prednosti pred veronsko Isolo, ki ostaja torej v teku za obstanek. O tem bi lahko odločal dvoboj med tema šesterkama 6. maja v Standrežu. Pred tem srečanjem pa imajo Goričani še dve možnosti, da vnovčijo nove točke, saj jih jutri čaka zaostalo srečanje s Portom Ravenna v Ravenni, v soboto pa domače srečanje s Faenzo. Upati je, da se bodo v naslednjih tekmah goriški fantje otresli strahu, ki se jih je oklepal v soboto. Izjave trenerjev po tekmi: Piaser (trener Cessalta): »V primerjavi z zadnjimi srečanji smo zelo izboljšali našo igro. Doslej smo igrali brez standardnega centra, ki je za nas ključnega pomena, saj tudi sprejema v štirih pozicijah. Sinoči smo ime- li vse možnosti za dober nastop. Fantje niso več pod pritiskom, saj smo že matematično izpadli, zato lahko igramo sproščeno in upam, da bomo do konca prvenstva dosegli še kakšno zmago.« Stera (trener Imse Kmečka banka): »Ekipa je zaigrala nesproščeno in torej nezadovoljivo. V prvem setu smo zmeraj zaostajali za domačini, a smo nato osvojili set. Mislil sem, da se bodo fantje sprostili in res smo drugi set osvojili brez težav. V tretjem bi morali vsi dati več od sebe. To pa se bi zgodilo. Strah je blokiral vse igralce, nobeden ni znal učinkovito reagirati, tako da so igrali pod svojimi zmožnostmi. Breme poraza teži vse in tudi mene. Za nameček še celo sodniki niso izstopali po nepristranskosti, vendar po takem porazu bi bilo preenostavno iskati pretveze za neuspeh še v slabem sojenju.« (A&D) Na sliki: Aleš Feri po poškodbi spet na svojem mestu Nepričakovan poraz Sloge vi. ženski diviziji 1. moška divizija: Prevenire - Korting 0:3. 1. ženska divizija: Killjoy - Sloga 3:1 (11:15, 15:12, 17:15, 15:13), Kontovel - Pallavolo Trie-ste 1:3. 2. ženska divizija: Julia - Sloga A 1:3 (5:15, 15:9, 5:15, 7:15). Naraščajnice: Altura - Sloga B 1:2 (15:5, 7:15, 11:15), Orna - Sloga B 0:3 (3:15, 1:15, 6:15), Bor Friulexport - Breg in Altura - Sokol odloženi. Konec prihodnjega ledna v znamenju pomembnih finalov na mladinski ravni Zadnji dan aprila in prvi dan maja bosta v znamenju pomembnih mladinskih preizkušenj. V Trstu (telovadnica šole Suvich) bo namreč na sporedu deželni finale prvenstva »dečkov«, na katerem bosta nastopili tudi šesterki Sloge in združene ekipe Vala, za naslov pa se bosta pomerili z videmskim VBU in cordenonsko Futura. Finale »deklic« bo v Reani del Rojale, kjer bo barve goriške pokrajine branil Dom Imsa, igral pa bo proti Pallavolo Trieste, Fontanafreddi in B-metersu Bagnaria Arsa. Združena ekipa mladincev Espego bo zaposlena na meddeželnem finalu v Rovere tu, njeni nasprotniki pa bodo Sisley Treviso, Argentario Trento in Bočen. ŽENSKA D LIGA / OLVMP1A ČERIMPEX ŽENSKA C2 LIGA izidi in lestvice Spilimbergo je vztrajal le en set Goričanke so v uvodnem nizu zgubljale s 14:11 - V Trst proti Omi po odločilni točki Sokol je podaril zmago Asfjr, Breg gladko izgubil Nabrežinke vodile v vseh setih V Gradišču Breg neprodoren 01ympia Cerimpex -Aquila Spilimbergo 3:0 (16:14,15:5,15:12) OLVMPIA: Sošol 3+1, Bulfoni 0+2, Braini 2+1, H. Corsi 8+8, Zotti 3+4, V. Černič 0+4, M. Cemic 6+4, Princi 5+1, K. Corsi 0+1. Servis (točke/napake): 6/8. Blok: 6 točk. Po sobotni zmagi v Gorici manjkata 01ym-pii Cerimpex le Se dve točki, da si matematično zagotovi napredovanje v C2 ligo, v prihodnjem kolu pa se bo v Trstu pomerila z zadnjeu-vrsceno Orno. Prestop v višjo ligo pravzaprav že nekaj kol ni pod vprašajem, pravi cilj igralk trenerke Mirande Kristančič pa je lahko zdaj ta, da končajo prvenstvo nepremagane. Aquila Spilimbergo je bila za 01ympio preslab tekmec, zato je tesen izid prvega seta bolj posledica medle igre GoriCank, kot pa zaslug gostujoče Sesterke. 01ympia je bila v tem setu zelo blizu poraza, saj je Spilimbergo že vodil s 14:11. 01ympia v tem delu ni igrala z najboljšo postavo, bi pa morala vseeno lažje priti do zmage. Manj težav so imele Goričanke v naslednjih dveh setih. Drugi set je bil povsem enosmeren, v tretjem pa je Kristančičeva spet poslala na igrišče drugačno postavo, ki se je morala nekoliko veC truditi (11:11), a je na koncu vendarle upravičila zaupanje trenerke. Na sliki: napad Mirjam Cemic. Tomana - Breg 3:0 (15:2, 15:4,15:2) BREG: Bandi 0+3, Can-ziani 0+1, Kocjančič 3+7, S. Slavec 0+1, Zeriali 2+3, K. Slavec 2+1, Pettirosso. Servis: Breg 1/3 Okrnjene Brežanke, ki so igrale brez menjav (Pettirosso na klopi je poškodva-na), so v Gradišču doživele rezultatsko zelo prepričljiv poraz, vendar pa so s prikazano igro vsaj deloma zadovoljile. Servis je bil dokaj natančen, tudi sprejem ni bil slab, toda napad je bil premalo prodoren, da bi lahko Brežanke v Gradišču stroile kaj več. Sam začetek srečanja ni bil spodbuden. Tomana je hitro povedla kar z 10:0, po številnih menjavah pa je nato tudi prepričljivo osvojila set. Na splošno so Brežanke razmeroma lahko prihajale do menjav, glavni ŽENSKA C2 LIGA / USPEH Z R1VIGNANON Z GRENKIM PRIOKUSOM Kljub zmagi je Kmečka banka izpadla Farra je namreč povsem nepričakovano premagala drugouvrščeni B-meters Kmečka banka - Danone Rivigna-no 3:0 (16:14,15:10,15:13) KMEČKA BANKA: Blasizza 1+2, Brisco 9+8, Miklus 3+1, Monica To-masin 11+8, Michela Tomasin 4+5, Pellegrin 3+4, Braini 1+0, Pavio 1+1, Tosoratti 1+0, Zavadlal 0+0, Cemic. Servis: Kmečka banka 6/15, Rivi-gnano 12 točk. Blok: Kmečka banka 9. Kljub gladki zmagi je Kmečka banka v tem kolu tudi matematično izpadla iz lige. Proti vsakemu Pričakovanju je namreč Farra doma premagala drugouvrščeni B-Meters, ti je tam nastopil z ekipo deklic. Zaradi slabega količnika v setih pa sedaj Kmečka banka ne more več prehiteti Farre in Martignacca. Goriška združena ekipa vsekakor ni' odigrala najboljše tekme v soboto. Poznalo se je, da je ekipa med prazniki manj trenirala. Servis ni bil dovolj oster, pa tudi v sprejemu je bilo preveč netočnosti. Rivignano je nastopil v nepopolni postavi, saj je manjkala ena standardna igralka, zato je tudi imel določene težave. Tekma sama ni bila na posebno visokem nivoju, gostiteljice pa so se izkazale predvsem zaradi borbenosti, saj so v vseh treh setih morale nadoknaditi visoke •zaostanke po slabih začetkih. Kmečka banka je namreč začela tekmo nekoliko podcenjevalno in naredila precej napak ter tako pustila gostjam, da so povedle z 8:1 in 14:7. Takrat so gostiteljice začele igrati bolje, v obrambi so pobrale veC žog in tako osvojile že skoraj izgubljeni set. V drugem setu je Rivignano povedel 9:6, nato pa so Goričanke z delnim izidom 9:1 osvojile set. Gostje pa se niso vdale in tudi v tretjem setu so visoko povedle: 12:2 in 13:7. Gostiteljice pa so spet reagirale, gostje pa so začele grešiti in postale so tudi nervozne. Pri stanju 13:13 je tako sodnik zaradi protestov dosodil gostujoči ekipi rdeči karton in torej točko Kmečki banki, že po naslednji akciji pa je bilo tekme konec. Trener ekipe Jerončič je bil s tekmo zadovoljen: »Kljub slabim začetkom setov smo se znali zbrati in reagirati in smo nadoknaditi visoke zaostanke. Običajno pa se nam zgodi nasprotno: visoko povedemo, potem pa izgubimo. Skoda, da je zmagala Farra. Zdaj bo težje najti motivacije za naprej.« problem pa so predstavljale točke, do katerih nikakor niso mogle. Tako je bilo v drugem setu, ki je bil vsaj na začetku precej bolj živahen, in tudi v tretjem, ko so DolinCanke solidno sprejemale in gradile, žal pa so bile pri zaključnih udarcih premalo učinkovite, kar je Tomana spretno izkoristila in gladko slavila. Sokol Indules - Asfjr Čedad 1:3 (13:15, 14:16, 15:12,10:15) SIOKOL INDULES: T. Masten 6+6, Maruccelli 4+5, Lupine 4+1, Cossutta 7+6, L. Masten 6+8, Ko-smina 2+5, Ban 1+0, Se-mec 1+0, Visintin 0+0, Švara. Sokolovke so v soboto zmago dobesedno vrgle skozi okno. V vseh setih so bile do desetice v vodstvu, nato pa so popustile in dovolile, da jih nasprotnice ulovijo in nato, razen v tretjem setu, tudi premagajo. Najbolj je to prišlo do izraza v prvem setu, ko je Sokol povedel celo z 11:1, nato pa uspel set izgubiti s slabim sprejemom in napadom. Drugi set, ki je bil rezultatsko ves čas mnogo bolj izenačen, so Nabrežinke držale v svojih rokah do desetice, potem pa so podobno kot v prvem z lastnimi napakami set prepustile gostjam. Samo v tretjem setu so sokolovke pokazale, da znajo igrati. Do 5:5 je bilo stanje izenačeno, nato pa so z izvrstnimi servisi Tanje Masten domačinke povedle z 9:5, zaključile pa so ga s serijo servisov Cossuttove, potem ko se je Asfjr že nevarno približal. Zadnji set je bil do stanja 10:10 povsem izenačen, nato pa so po celi seriji menjav gostje izkoristile slabo obrambo Na-brežink in zasluženo slavile. Moška C2 liga IZIDI 22. KOLA: Bor Fortrade - Buia 1:3 (15:10, 6:15, 9:15, 3:15), Prevenire - Natisoma 3:1 (15:13, 15:5, 11:15, 15:8), Prata - 01ympia Cdr 1:3 (13:15, 13:15, 15:12, 13:15), San Vito - Tomana 0:3 (6:15, 7:15, 10:15), Corno - SoCa Sobema 2:3 (15:10, 12:15, 15:17, 10:15, 10:15), Maniago - Mossa 2:3, Vivil - Faedis 3:0 (15:10,15:12,15:7). VRSTNI RED: Soča Sobema 42, Vivil 34, Buia 32, Prata in Faedis 26, Prevenire in Bor Fortrade 24, Maniago 20, 01ympia CDR in Torriana 18, Como 16, Natisoma in Mossa 14, SanVito 0. PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Buia - Prevenire, Torriana - Prata, Soča Sobema - Faedis, 01ympia Cdr -Maniago, Bor Fortrade - Vivil, Mossa - Natisoma, San Vito - Como. Ženska C2 liga IZIDI 22. KOLA: Sokol Indules - Asfjr 1:3 (13:15, 14:16, 15:12, 10:15), Farra - B-meters 3:0 (15:10, 15:12, 15:1), Cordenons - Codroipo 3:0 (15:6, 15:7, 15:12), Termogas - Fiume Veneto 0:3 (7:15, 11:15, 10:15), Rufo - Martignacco 3:1 (13:15, 15:10,15:13, 17:15), Kmečka banka - Rivignano 3:0 (16:14, 15:10,15:13), Torriana - Breg 3:0 (15:2,15:4,15:2). VRSTNI RED: Cordenons 42, B-Meters 36, Monfal-cone, Fiume Veneto in Torriana 26, Sokol Indules 24, Codroipo, Asfjr in Rivignano 22, Farra in Martignacco 20, Kmečka banka 12, Termogas in Breg 4. PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Asfjr - Farra, Fiume Veneto - Cordenons, Martignacco - Breg, Codroipo - Kmečka banka, Sokol Indules - Torriana, Rivignano - B-meters, Termogas - Monfalcone. Moška D liga IZIDI 22. KOLA: Pav Ud - Rojalese 0:3 (2:15,12:15, 8:15), Sant’Andrea - San Giorgio 3:1 (15:9, 15:13, 14:16, 15:6), Club Altura - Porcia 3:2 (2:15, 15:9, 15:4, 6:15, 15:13), Fincantieri - Cordenons 1:3 (15:13, 3:15, 5:15, 7:15), VBU - Espego 3:0 (15:10, 15:6, 15:5), Grado - Cgss 3:2 (4:15, 15:5, 5:15, 15:0, 19:17), prost Rozzol. VRSTNI RED: Porcia in Vbu 36, Grado in Rojalese 30, Rozzol 28, Club Altura 26, Pav Ud in Espego 18, San Giorgio 16, Sant’ Andrea 10, Cgss in Cordenons 8, Fincantieri 0. (Espego, San Giorgio, Sant’ Andrea in Fincantieri imajo tekmo veC) PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Rojalese - Sant’Andrea, Rozzol - Altura, Cordenons - Cgss, Porcia -VBU, Pav Ud - Grado, Espego - San Giorgio, prost Fincantieri. Ženska D liga IZIDI 22. KOLA: Natisoma - Vagaia 3:0 (15:2, 15:9, 15:1), Oljmrpia Cerimpex - Spilimbergo 3:0 (16:1, 15:5, 15:12), Libertas Gorica - Fiumicello 1:3 (15:4, 9:15, 3:15, 7:15), Pasiano - Sgt 3:0 (15:13, 15:3, 16:14), Qualso - Azzurra 3:2 (5:15,15:12, 5:15,15:6, 15:12), Paluzza - Povoletto 3:0 (15:4,15:7,15:5), Sa-cile - San Vito 3:2 (15:0,10:15,15:6,12:15,15:13). VRSTNI RED: 01ympia Cerimpex 44, Paluzza 38, Sacile in Natisoma 36, Fiumicello 30, Azzurra 24, Qualso 18, Sgt in Pasiano 16, Spilimbergo in Povoletto 14, San Vito in Libertas Gorica 10, Vagaia 0. (Vagaia ima dve točki penalizacije) PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Vagaia - 01ympia Ce-rimpex, Sgt - Libertas Go, Azzurra - San Vito, Fiumicello - Paluzza, Natisoma - Sacile, Povoletto -Spilimbergo, Pasiano - Qualso. _____MOŠKA C2 LIGA / COT1CEVI FANTJE TOKRAT SKOZI S1VANKINO UHO_ Sočane je v Comu motiviral... sodnik Buia pri mreži boljša od Bora Fortrade MOŠKA D IIGA V Vidmu proti VBU eden doslej najslabših nastopov združene ekipe Espego VBU Videm - Espego 3:0 (15:10, 15:6, 15:5) EPSEGO: Sfiligoj 5+9, M. Černič, Uršič 3+3, Makuc 0+3, Pintar 0+1, Devetak 1+1, Brisco 4+0, Mania, Soban 0+0, Lutman, Lukež 2+2. Igralci združene ekipe so na gostovanju v Vidmu gladko izgubili po samih 42 minutah igre. Čeprav je treba upoštevati, da se VBU poteguje za napredovanje, v njegovih vrstah pa igra tudi bivši drugoligaš Ve-dovi, ki je za to ligo izvenserijski igralec, so mladi Goričani dokaj razočarali, saj jim ni šlo prav nič od rok, pokazali pa so tudi Premalo želje, da bi se odločneje upirali nm enemu nasprotniku, tako da je bil trener Seppi po tekmi zelo jezen na svoje jante. Poznalo se je, da je ekipa med ve-nkonočnimi prazniki premalo trenirala in J® bila zato pred tem zahtevnim nastopom slabo pripravljena. Edina pozitivnsa nota srečanja je uradni debut v D ligi mladega Davida Lukeža (letnik 1979), ki je kljub demi solidno opravil svojo nalogo. Vsi trije seti so bili na začetku sicer izenačeni (prvi celo 9:9), vendar pa je espego v nadaljevanju pokazal premalo, da bi si Za sobotni nastop zaslužil pozitivno oce- Como - Soča Sobema 2:3 (15:10,12:15, 15:12, 10:15,10:15) SOCA SOBEMA: Klede 6+5, Tomšič 1+4, Pe-tejan 4+11, Lutman 11+6, Braini 5+4, Feri 6+18, MučiC 0+4, Muscau 0+0, Igor in Stefan Cotič, Pahor. Servis: Soča 4/13, Corno 4/15. Blok: SoCa 11+2. SoCa je tokrat prišla do nove zmage precej težje kot običajno. V soboto prav gotovo ni odigrala svoje najboljše tekme. Poznalo se je, da je po metematičnem napredovanju trenirala med prazniki nekoliko manj, obenem pa je tudi nekoliko padla motivacija, medtem ko so gostitelji krvavo potrebovali točki za obstanek. Sočani so tako precej grešili, na servisu, v napadu in v bloku pa niso bili učinkoviti kot običajno. Como pa je zaigral zelo zagrizeno v obrambi, v napadu pa je bil zelo uspešen predvsem preko kril. V tretjem setu pa je sočane oškodoval tudi sodnik. Tako je v prvem setu zasluženo zmagala domača ekipa, ki je zaigrala bolj zagrizeno, medtem ko soCanom ni uspelo najti prave igre. Gostje pa so reagirali v drugem setu, ko so zaceli bolje igrati v obrambi. Set je bil tako izenačen do desetice, nakar so sočani prevzeli pobudo in zanesljivo zmagali. Tudi tretji set je bil izenačen do desetice. Tedaj pa je postal protagonist srečanja sodnik, ki je z nekaj nerazumljivimi odločitvami po- daril set gostiteljem. To je »razjezilo« sočane, ki so tako v četrtem in petem setu dobili potrebno motivacijo in agresivnost. V obeh setih je bila SoCa stalno v vodstvu, bolje je deloval blok, ki je konCno zaustavil tudi krilne napade domačih igralcev, Como pa je bil v povsem podrejenem položaju. V četrtem setu so bili gostje stalno v vodstvu za več toCk (10:6, 11:7), to prednost pa so ohranili do konca. V petem setu pa je Soča takoj povedla s 6:2. Como je počasi znižal zaostanek in se najbolj približal pri rezultatu 11:9, nato pa so gostje brez večjih težav zmagali tekmo. S to zmago si je SoCa praktično zagotovila tudi končno prvo mesto na lestvici (manjka še ena zmaga oziroma štiri zmagani seti, če seveda Vivil zmaga vse tekme s 3:0, kar pa je malo verjetno), obenem pa je pomagala 01ympii v boju za obstanek, ki pa bo verjetno odprt do konca prvenstva. Bor Fortrade - Buia 1:3 (15:10, 6:15, 9:15, 3:15) BOR FORTRADE: Cella, GombaC, Marega, Co-loni, Del Turco, Danieli, Tabemi, Stulle, Koren, Ruttar, Bresich. Borovci so tokrat morali priznati premoč Buie, ki je ta C as resnično v zelo dobri formi. Gostujoča ekipa je namreč igrala veliko bolje kot na prvi tekmi, ki so jo borovci za las izgubili po tie breaku. Buia je v tem času tudi izredno motivirana, saj je še vedno v boju za napredvanje in čaka na eventualni spodrsljaj Vivila. V soboto je igrala izredno dobro v napadu, pokazala pa je izredno soliden blok, tako da so imeli borovci velike težave v napadu. Kot so igralci Buie sami priznali, so v soboto odigrali eno svojih boljših tekem letos, medtem ko gostitelji niso pokazali vsega, kar zmorejo, čeprav niso razočarali. Borovci so začeli tekmo izredno dobro. Takoj so začeli forsirati servis, kar je gostujoči ekipi otežkočalo organizacijo napada. Istočasno pa so gostitelji zaigrali izredno zagrizeno v obrambi in tako so ulovili veliko število žog. S tako igro so presenetili Buio in osvojili set. V nadaljevanju pa gostitelji niso zdržali tega ritma igre. Blok in obramba sta začeli pešati, gostje pa so več silili igro preko centrov in tako zmagali set. Tretji set je bil precej izenačen do polovice. Potem pa je druga sodnica oškodovala borovce, ki so postali bolj nervozni in naredili več napak. Buia pa je izredno dobro napadala in tako zasluženo osvojila set. Zadnji niz je bil povsem enosmeren, saj so gostje takoj povedli in potem brez večjih težav osvojili set. Sobotni poraz seveda ni nobena tragedija, saj je Buia trenutno boljša od Bora. Prav gotovo pa bodo morali borovci v naslednjih kolih spet zaigrati bolje, saj lahko v nasprotnem primeru prav v zadnjih kolih prvenstva pokvarijo dobro konCno uvrstitev. izidi in lestvice V 1. AMATERSKI LIGI TOKRAT LE ZARJA NI ZADOVOLJILA Elitna liga IZIDI: Itala San Marco - Aquileia 0:0, Centro Mobi-le - Fontanafredda 1:1, San Sergio - Gemonese 0:2, Sacilese - Manzanese 0:0, Gradese - Porcia 1:1, Cormonese - Pro Fagagna 3:1, Palmanova - Ronchi 2:1, Tamai - San Daniele 0:1 VRSTNI RED: Palmanova 37, Centro Mobile 36, Cormonese in Gradese 31, Sacilese 30, San Sergio 29, Ronchi 28, Aquileia 27, San Daniele 25, Itala San Marco, Manzanese in Tamai 24, Gemonese in Pro Fagagna 23, Porcia 20, Fontanafredda 18. PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Pro Fagagna - Centro Mobile, Ronchi - Cormonese, Gemonese - Gradese, Manzanese - Palmanova, Porcia -Itala San Marco, Fontanafredda - San Sergio, San Daniele - Sacilese, Aquileia - Tamai. Promocijska liga IZIDI 27. KOLA: Fiumicello - Aiello 0:0, Ponziana - Staranzano 1:0, Manzano - Juventina 1:0, Ludnico - Maranese 1:2, San Giovanni - Cervignano 2:1, Trivignano - San Canzian 2:0, San Luigi - Sangior-gina 1:1, Ruda - Torviscosa 1:2. VRSTNI RED: Torviscosa in Trivignano 38, San-giorgina 35, Aiello 32, Juventina, Ponziana in Staranzano 31, San Luigi 27, Fiumicello in Manzano 25, San Canzian 24, Maranese in Ruda 23, Cervignano 17, Ludnico in San Giovanni 16. PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): San Canzian - Ludnico, Maranese - Manzano, Sangiorgina - Ponziana, Cervignano - Fiumicello, Staranzano -Ruda, Juventina - San Giovanni, Aiello - San Luigi, Torviscosa - Trivignano. 1. Amaterska liga Skupina B IZIDI 27. KOLA: Villanova - Capriva 2:1, Isonzo -Edile 0:0, Union - Futura 0:0, Pro Romans - Latisa-na 2:1, Fortitudo - Mossa 2:3, Gonars - Palazzolo 1:1, Opicina - Portuale 1:2, Sovodnje - Zaule 2:1. VRSTNI RED: Sovodnje 41, Capriva in Mossa 37, Zaule 36, Futura 33, Edile in Gonars 31, Fortitudo 29, Union 24, Isonzo in Villanova 22, Latisana in Opicina 19, Palazzolo 18, Pro Romans 17, Portuale 16 PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Capriva -Gonars, Futura - Fortitudo, Portuale - Isonzo, Palazzolo - Opicina, Zaule - Romans, Mossa - Sovodnje, Edile - Union, Latisana - Villanova. Skupina C IZIDI 27. KOLA: Colugna - Aurora 0:0, Zarja - Ba-saldella 0:0, Reanese - Buiese 1:0, Primorje - Donatello 3:1, Bearzi - Muggesana 2:1, Vesna - Flambro 1:0, Mereto - Rivignano 0:1, Tavagnacco - Torrea-nese 0:2. VRSTNI RED: Rivignano 41, Colugna 40, Zarja 35, Vesna 33, Basaldella 30, Muggesana 29, Bearzi 28, Reanese 27, Primoije in Torreanese 26, Tavagnacco 24, Aurora in Buiese 21, Flambro in Mereto 20, Donatello 11. PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Buiese -Bearzi, Donatello - Colugna, Basaldella - Tavagnacco, Rivignano - Primorje, Aurora - Reanese, Muggesana - Vesna, Flambro - Zarja, Mereto - Torreanese. 2. Amaterska liga Skupina E IZIDI 27. KOLA: Gaja - Fincantieri 0:0, Audax - Fo-gliano 6:1, Mariano - Isonzo 0:3, Pro Farra - Moraro 1:2, Domio - Piedimonte 0:0, Kras - Poggio 1:0, San Lorenzo - Primorec 0:1, Costalunga - Villesse 1:0. VRSTNI RED: Costalunga 39, Fincantieri 36, Mariano, Poggio in San Lorenzo 31, Audax in Moraro 29, Isonzo 28, Domio 27, Piedimonte in Villesse 26, Pro Farra 24, Primorec 22, Kras 21, Gaja 17, Fogliano 13. PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Primorec -Audax, Moraro - Costalunga, Poggio - Domio, Fogliano - Mariano, Isonzo - Kras, Fincantieri - Pro Farra, Villesse - San Lorenzo, Piedimonte - Gaja. 3. Amaterska liga Skupina F IZIDI 24. KOLA: Muscoli - Natisone 0:2, Mladost -Monfalcone 0:4, Azzurra - Sagrado 2:1, Vermaglia-no - Villa 1:1, Romana - Terzo 1:0, Torre - Strassol-do 1:2, prost Grado. VRSTNI RED: Monfalcone 35, Strassoldo 31, Natisone in Sagrado 27, Torre 25, Azzurra 24, Muscoli 20, Grado 17, Romana in Vermegliano 16, Mladost 15, Terzo 13, Villa 10. PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Grado -Torre, Strassoldo - Romana, Terzo - Vermegliano, Villa - Azzurra, Sagrado - Mladost, Monfalcone -Muscoli, prost Natisone. Skupina G IZIDI 25. KOLA: Dolina - Breg 0:1, Union - Cus 2:2, Servola - Campanelle 2:2, San Vito - Cgs 0:1, Pieris - Venus 2:0, prosta Mont. Don Bosco in Begliano. VRSTNI RED: Campanelle 35, Breg 31, Cgs 3.0, Begliano, Mont. Don Bosco in Pieris 26, Servpla 24, San Vito 19, Cus 16, Union 12, Venus 6, Dolina 5, PRIHODNJE KOLO (30.4.95 ob 16.00): Mbnt.Don Bosco - Pieris, Venus - San Vito, Cgs - Servola, Begliano - Union, Cus Ts - Dolina 1:0 (v-riaprej odigrana), prosta Breg in Campanelle. Odločilni korak proseškega Primorja v boju pred izpadom Prosečani so povedli že v 1. minuti - Vesna zasluženo premagala trdoživi Flambro, ki krvavo potrebuje točke - Zarja preveč nervozna Marco Palese (levo) je včeraj odigral solidno tekmo (Foto Balbi/Kroma) Primorje - Donatello 3:1 (2:0) STRELCI: Štolfa vi’, Bragagnolo v 42’, Zucchi v 70’ in Agliottone v 72’ (11-metrovka) PRIMORJE: Valente, Luxa, P. Stoka, Guštin, Škabar, Savarin, Palese, Štolfa (od 73’ Sardoč), Bragagnolo, Crevatin, Zucchi. DONATELLO: Toso-ne, Da Dalt, Rotter, Via-nello, Brotto (od 78’ Ber-tolutti), De Sabbata, Pau-lotti, Zilli, Santini, Mar-garit, Agliottone. Z zmago proti zadnjemu na lestvici so Prosečani napravili odločilni korak v boju pred izpadom. Srečanje se je pričelo na najboljši način za domačine, ki so po eni sami minuti povedli z lepim diagonalnim strelom Štolfe. Gostje so sicer takoj regirali, a Proseča-nov niso nikoli spravili v težave. Okrog 15. minute so domačini kar dvakrat zadeli okvir nasprotnikovih vrat: Bragagnolo je lepo prodrl po desnem krilu, podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Štolfa žogo zadel, vendar se je odbila od prečke; usnje so branilci Donatella odbili izven kazenskega prostora, naravnost do Škabarja, ki je s kakih 25 metrov zadel vratnico. Donatello je prvo nevarno akcijo izpeljal v 24. minuti, ko je branilec z glavo (po podaji iz kota) poslal žogo malo nad vrati. Igra se je zatem odvijala na sredini, tri minute pred odmorom pa se je Bragagnolo v protinapadu otresel dveh nasprotnikov, prišel v kazenski prostor in z natančnim strelom drugič zatresel nasprotnikova vrata. V uvodnih minutah drugega polčasa so domačini zamudili več priložnosti: netočni so bili Zucchi, Štolfa in zlasti Bragagnolo, ki se je kar trikrat znašel v ugodnem položaju. V 70. minuti pa je Zucchi po podaji Štolfe z diagonalnim strelom povišal vodstvo. Dve minuti kasneje je sodnik iz Gorice dosodil enajstmetrovko v korist gostov (Stoka se je žoge dotaknil z roko), tako da je Donatello zmanjšal zaostanek. Pred koncem srečanja sta pot do zadetka poskusila še Bragagnolo (njegov strel je vratar ubranil) in Stoka (žogo je poslal izven terena). (E.B.) Zarja - Basaldella 0:0 ZARJA: Cocevari, Dus-soni, Ferluga, Sclaunich, Sedmak, Tognetti, Gregorič (od 63’ RavalicoJ, Diz-darevič (od 85’ Grgič), Ispiro, Kalc, Pescatori. Z včerajšnjo igro zarja-ni niso zadovoljili in so se na domačih tleh morali zadovoljiti z delitvijo točk. Domačini so igrali preveč nervozno. Tekma se je odvijala pretežno na Manzano - Juventina 1:0 (1:0) JUVENTINA: Za-nier, Capotorto, Can-dutti, Trevisan, Pizzi (v 75’ Gambino), Kavs, Devetak, Pado-vani (v 20’ Kovic), Ta-baj, Peteani, Marzilli RDEČI KARTON: Tabaj v 85’ (dvojni opomin) Slo je značilno spomladansko tekmo, v kateri je vročina, ki je igralci niso še vajeni, precej načela moči. Kronika je tako dokaj skromna, poleg gola lahko omenimo samo dve akciji, in to je bilo vse. Kot nam je povedal predsednik Lado Martin, je namreč Juventina že po porazu s Trivignanom opustila misel na napredo- sredini, v prvem polčasu pa sta obe ekipi imeli po eno odlično priložnost za zadetek. Za Zarjo je bil v 15. minuti netočen Tognetti (po podaji Gregoriča): žogo je z glavo poslal nad prečko. V uvodnih minutah drugega polčasa je bil izključen Sclaunich, ki se očitno ni preveč strinjal s sodnikovimi odločitvami. Srečanje je bilo zatem izenačeno, sredi polčasa pa je bil zaradi grobega prekrška izključen branilec Basal-delle in tako je bilo ponovno vz postavljeno ravnovesje sil. Proti koncu tekme so domačini odločneje napadali: najprej je Ravalico z glavo poslal žogo mimo vrat, nakar je bil netočen Kalc. Končni izid je konec vanje: če bi imela pred sabo samo eno ekipo, bi namreč lahko še upala, da nadoknadi zaostanek, vendar jih ima kar tri, tako da niti na matematiko ne »računa« več. Zato je tudi tokrat dala priložnost nekaterim mladim, da si nabirajo izkušnje (Devetak, Peteani, Gambino). V prvem polčasu velja omeniti prodor Devetaka in Marzil-lija, vendar je po strelu Devetaka domači vratar dobro posegel. Kmalu zatem je Manzano povedel: Stan-drežci so imeli na razpolago strel s kota, žogo so izgubili, prepočasi so se vrnili na svojo polovico, domači so izvedli proti- koncev pravilen, saj so zarjani igrali dobro le ob koncu, medtem ko je bil predvsem prvi polčas izenačen. (I.Ž.) Vesna - Flambro 1:0 (1:0) STRELEC: Padovan v 44’ VESNA: De Rota, Kri-scjak, Ricci, Malusa, Soa-vi, Maracich, Lakoseljac, Venturini, Beorchia (v 80’ Mauro), Naldi (v 25’ Padovan), Sedmak RDEČI KARTON: Padovan v 70’ (reakcija), Kriscjak v 75’ (dvojni opomin) Srečanje je bilo zelo razgibano, a Križani so pokazali soliden nogomet: v prvem polčasu so imeli terensko premoč in so bili večkrat nevarni. Velja omeniti udarca Beorohie, ki je najprej poskusil izven kazenskega prostora (žoga je končala mimo vratnice), nakar se je po Sedmakovi podaji znašel v višini točke za streljanje enajstmetrovk, toda vratar je žogo odbil v kot. Križani so še pritiskali: Sedmak je poskusil z glavo (njegov šibak udarec je vratar zaustavil), zatem je v protinapadu preigral celo vratarja, a si je žogo podal nekoliko predaleč, zamudil je pravi trenutek in usnje je končalo mimo vrat. Zatem so bili na vrsti gostje, njihov edini udarec v tem polčasu pa De Rote ni presenetil. Gol je padel prav v zadnji minuti: Flambro je na sredini izgubil žogo, Lakoseljac jo je podal do Radovana, ki je preigral svojega »čuvaja« in neubranljivo zadel naravnost zgornji kot vrat. Vesna je imela pobudo napad in presenetili nekrivega Zaniera. Tudi drugi polčas ni bil nič drugačen. Manzano je v glavnem branil izid, a Juventina ni imela večjih priložnosti. Omenimo udarec Pizzija, vratar je žogo odbil, do nje je prišel Marzilli, vendar je zadnji mož domačih spet bil na mestu. Pet minut pred koncem je sodnik pokazal drugi rumeni karton Tabaju. Tudi Manzano ni dočakal konca tekme v popolni postavi (eden njegovih igralcev je ugovarjal in je moral s terena), vendar je do konca manjkala samo ena minuta, tako da gostje kakšne posebne koristi od tega niso imeli. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Juventina te misli na prihodnjo sezono tudi v drugem delu tekme, ustvarila si je nove priložnosti (Sedmak, Malusa), toda vratar gostov je izvrstno opravil svojo nalogo. V ugodnem položaju se je znašel tudi Padovan (bil je sam pred vratarjem), a je streljal mimo mreže. Flambro bi lahko izenačil, ko je eden njegovih igralcev preigral Riccija in se predstavil pred De Ro to, toda bil je netočen. Izključitev Radovana je Križane spravila nekoliko v težave, zato so se pomaknili v obrambo in ko je v slačilnico moral še Kriscjak, so še bolj strnili svoje vrste. Vsekakor je bil De Rota enkrat samkrat v nevarnosti, a napadalec Flam-bra je z glavo poslal žogo nad prečko. (S.K.) MLADINCI Za Vesno prvenstvo končano Drugo leto bo boljše Vesna - San Marco 2:4 (0:3) VESNA: Gruden, Stoka, Gal vina, Mo-rassutti, Urlini (od 83. min. Lacoselli), Emili, Cacciottoli, Polli, Jurincich, Steffe, Schiavon (od 71. min. Beno). Vesna je s porazom zaključila letošnje pokrajinsko prvenstvo, toda globalna ocena je kljub rezultatskemu neuspehu lahko pozitivna. Ambicioznih načrtov z nahitro sestavljeno ekipo namreč ni mogoče imeti, zato v kriškem taboru za prihodnjo sezono tudi na mladinskem področju napovedujejo uspešnejše delo. Zadnje srečanje proti San Marcu je bilo razmeroma izenačeno, Vesna pa bi lahko iztržila kaj več od poraza, če bi imela nekaj več športne sreče. Dve žogi sta se namreč odbili od okvirja vrat. Ze v prvem polčasu je imel smolo Morassutti, ki je v 44. minuti dobro streljal, vratarje bil že premagan, zadetek pa je preprečila vratnica. Podobno je bilo tudi v 80. minuti, ko se je žoga po strelu Cacciottolija odbila od prečke. Pri Vesni je bil najboljši strelec obeh golov Jurincich, pri gostih pa napadalec Zua-nig. _____1. AMATERSKA LIGA / PO ZANESLJIVEM DOMAČEM USPEHU_ Verjetno odločilen korak Sovodenj do napredovanja Zaule igrale pod pričakovanji - Poraz drugouvrščene Caprive Sovodnie - Zaule 2:1 (2:0) STRELCI: Businelli v 5’, Tomizza v 12’ in Novel v 90’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Zotti, Bastiani, In-terbartolo, Casagrande (v 91’ Agosto), M. Fajt, Businelli (v 62’ Caporale). ZAULE: R. Valzano, Stulle (v 46’ Bernabei), Bazzara, Razem, Valzano, Michelutti, Visentin, Bru-schina, Novel, Di Donato, Padoan. Z »vlakcem«, ki ga sicer letos uprizarjajo igralci Barija, so nogometaši Sovodenj po končnem sodnikovem žvižgu praznovali izredno pomembno zmago, ki ob istočasnem porazu drugouvrščene Caprive verjetno predstavlja odločilni korak v višjo ligo. Številni gledalci se gotovo niso kesal), da so sončni Popoldan preživeli ob so-vodenjskem pravokotniku. Videli so res dopadljivo tekmo, k čemur so v veliki meri prispevali prav domači. Dvotedenski premor po drugem prvenstvenem porazu je varovancem trenerja Cupinija dobro del. Začeli so izredno zagrizeno in Zaveljčane od samega začetka potisnili na njihovo polovico. Tudi na zadetek ni bilo treba dolgo čakati: Tomizza je prestregel žogo, jo podal do Businellija, ki se je po bliskovitem dvojnem pasu s Casagrandejem predstavil pred Valzanom in ga brez težav premagal. Zaule niso Se uredile svojih vrst, ko je hitri Businelli preigral dva nasprotnika in izsilil prekršek v kazenskem prostoru, a solidni sodnik je hrez oklevanja pokazal na helo piko: Tomizza je bil zanesljiv izvajalec naj-strožje kazni. Skozi ves prvi polčas je Gergolet pogrešal senčnik ah vsaj sončno kremo, saj v njegovem okrožju o »vijo-tičastih« ni bilo ne duha ne sluha. Zato pa so se zabavah gledalci za vrati gostov. Dvakrat sta Zotti in Tomšič s kakih dvajsetih metrov streljala visoko, Marko Fajt je na desnem krilu večkrat »upijanil« pa dva in več nasprotnikov, ki so zaman pazili nanj, prav ob koncu prvega dela pa so Sovodnje izvedle izredno akcijo: Fajt se je znašel sam pred vrati, a sodnik je videl milo rečeno dvomljivi »off-side«. Burna reakcija gostov v nadaljevanju ni prinesla zaželenih sadov, nasprotno, Zotti se je s samostojno akcijo predstavil pred Valzanom, a streljal naravnost vanj. Takoj zatem so gostje zadeli zgornji del prečke. Ge povemo, da je Gergolet prvi poseg opravil šele deset minut pred koncem, pa je že jasno, kako so Sovodnje brez večjih težav nadzirale neorganizirane Zaveljčane, ki so gol dosegli šele v zadnji minuti, ko je v nepopisni gneči Novel preusmeril v mrežo žogo, ki se je odbila od vratnice. Medtem ko je bil trener Angelo Cupini (»nismo še napredovali«) še vedno precej previden in skoraj bolj truden od igralcev, pa Marko Fajt, bržkone najboljši na terenu (a odlično so igrali res vsi) ni uspel zakriti zadovoljstva: »Igrah smo res dobro, čeprav sem od nasprotnikov pričakoval kaj več, saj so nas v prvem delu prvenstva premagali. Skrito orožje? Mislim, da smo telesno odlično pripravljeni.« (Dimitij Križman) Businelli (levo z žogo) je dosegel vodilni zadetek za Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA Mladost zaradi napak doživela visok poraz proti prvouvrščenemu Mladost - Monfalcone 0:4 (0:3) MLADOST: Trevisan, Devetta (v 48’ Devetak), Tomasetig, Monticolo, Brisci, Florenin, Bressan, Sitta, Blason, Peric (v 80’ Passon), D. Argentin V prvih dvajsetih minutah se ni pripetilo nič omembe vrednega, igra je bila poprečna, brez strelov na vrata. Zatem je do-berdobska obramba naredila grobo napako in omogočila gostom, da so povedli (eden od igralcev Monfalconeja je streljal izven kazenskega prostora, udarec je bil šibak, vendar ga je vratar nerodno odbil, pritekel je še eden od nasprotnikov in žogo udaril v mrežo). Mladost ni reagirala in v 30. minuti so gostje z lepo akcijo podvojili. Prav v zadnji minuti je padel še tretji zadetek: eden od igralcev Monfalconeja je žogo s krila podal v kazenski prostor, kjer jo je soigralec preusmeril v skorajda prazna vrata. Tekma je bila tedaj dejansko zapečatena. Edino akcijo 2. polčasa je v 20. minuti izpeljal Sitta, ki je spretno preigral dva nasprotnika, vendar je zadel drog. Zadnji zadetek so gostje dosegli v 75. minuti v protinapadu. Mladost v tem polčasu ni pokazala nič posebhega, a od gostov, ki so prvi na lestvici, je bilo vseeno pričakovati kaj več. Zmagali so sicer z visokim rezultatom, ki pa je bil bolj posledica napak domače enajsterice kot njihova zasluga. (A.F.) _________V 2. AMATERSKI LIGI / UGODNO ZA NASE ENAJSTERICE_______ Kljub težavam Primorec nad pričakovanji Kras bi lahko zmagal z višjo razliko Za Primorec je moral nastopiti celo trener vratarjev Leone - O usodi Krasa in Primorca bo odločal medsebojni spopad - Gaja iztrgala točko Fincantieriju, ki se poteguje za prestop Gaja - Fincantieri 0:0 GAJA: Vesnaver, Leban, Kalc, Košir, Krajevič (v 70’ Pugliese), Kirch-mayr, Dentini, Vengust, Musolino, Subelli, Vrše. Srečanje je bilo izredno pomembno za obe ekipi, tako da sta obe startali za zmago. Gaja je namreč v zelo slabem položaju, saj je na predzadnjem mestu lestvice, medtem ko je tržiški Fincantieri na drugem in se rjV 3. AMATERSKI LIGI / NA DERBIJU V DOLINK Breg slavil tudi na povratnem srečanju Dolina - Breg 0:1 (0:1) STRELEC: Švab v 12’.' DOLINA: Bolcato, Bandi, Babudri, Lovriha, Marko Ota (od 64’ Ma-russi), Scibilia, Udovici-ch, Bozzi, Kariš (od 47’ Urbani), Meli, Magania (od 55’ Massimo Ota). BREG: Gregori, Paolet-ti, Laurica, Švab, Olenik (od 65’ Pecar), Sancin (od 81’ Zobec), Granieri (od 57’ Paoh), Naperotti, Vuk, Buzzi, Camassa. S povratnim derbijem sta Breg in Dolina sklenila letošnje prvenstvo. Do konca manjka namreč še eno kolo, vendar je Dobna prejšnjo sredo že odigrala tekmo s Cusom, Breg je prost. Glede končne uvrstitve pa morajo Brežani počakati na izid tekme Cgs - Servola. Cgs ima trenutno le točko manj od Brežanov, ki so na drugem mestu začasne lestvice. Torej Brežanom ne preostane drugega kot navijati za Servolo. Za Dolino pa je bilo prvenstvo končano Strelec gola Švab že pred časom. Včerajšnji derbi ni bil posebno privlačen. Brežani so zmagoviti zadetek dosegh že po dvanajstih minutah: Švab je prodrl po desnem krilu, podal v sredino do Buz-zija, ki je streljal na vrata, žoga bi zanesljivo končala izven terena, vendar se je je Švab meter pred vrati dotaknil in jo preusmeril v mrežo. Brežani so nadaljevali z napadi, a vratar Bolcato je bil vedno na mestu. Pri Dolini je edino Udovicich resno zaposlil Gregorija, minuto pred odmorom pa je Laurica z glavo za las zgrešil mrežo. V drugem polčasu je bila igra bolj umirjena, Dolinčani pa so le nekoliko bolj vodili žogo in proti koncu srečanja ustvariti tri priložnosti za zadetek (posebno lepa je bil akcija Udovicicha, ki je preigral tri nasprotnike, vendar je zatem streljal mimo vrat). (E.B.) torej poteguje za prestop. V lepem in prijetnem pomladanskem popoldnevu se je ob padriškem pravokotniku tudi tokrat zbralo lepo število navijačev obeh taborov, ki so videli zanimivo tekmo. Tako Gaja kot Fincantieri sta predvajala lep nogomet, tempo igre je bil visok, predvsem pa ni manjkalo priložnosti na obeh straneh. Poleg tega sta se tudi oba vratarja lepo izkazala. V prvem kot tudi v drugem delu tekme smo zabeležili številne preobrate. Najlepše priložnosti je imel napadalec Vrše (sicer v 2. polčasu), odlično je streljal, vendar se izvrstni vratar Fincantierija ni pustil presenetiti. Omenimo še, da je bila tekma precej korektna in tudi sodnik je dobro opravil svojo nalogo. (Kalc) San Lorenzo - Primorec 0:1 (0:1) STRELEC: Egger v 14’ PRIMOREC: Savarin, Frasson, Pollicardi, Santi, Castro, Srebrnich, Leone (v 30’ Milkovič), Gar-giuolo, Egger, Apuzzo, Birsa. Obeti niso bili najboljši, izteklo pa se je celo nad pričakovanji. Primorec se je na nevarno gostovanje k San Lorenzu podal s strah zbujajočo postavo (na igrišče je stopil trener vratarjev Leone, ki je po prvih znakih popuščanja predal štafetno palico Igorju Milkoviču), toda prisotni so dah vse od sebe in dosegli zmago, katere pomena ni treba posebej poudarjati. Obe moštvi sta začeli previdno, saj je termometer kazal kar 27 stopinj Roberto Subelli napadalec Gaje (Foto Balbi/Kroma) Celzija. V eni izmed redkih nevarnih akcij je Egger preigral svojega čuvaja in sam pred vratarjem ni zgrešil. Domači so poskušali reagirati, njihov napor je sicer obrodil prečko, na drugi strani pa je Srebrnich iz prostega strela zadel vratnico. Drugi del je bil še manj zanimiv, saj v vseh petinštiridesetih minutah ni bilo ene same priložnosti. Zmaga je torej konec koncev zaslužena, odločilen pa bo »bratomorni« derbi proti Krasu. Kras - Poggio 1:0 (0:0) STRELEC: Rebetz v 65’ KRAS: Martellani, Suc, Aleks Majcen, Vai-lati, Maiorano, Coccolu-to, Norbedo, Lacalamita, Andrej Majcen, Soggia, Rebetz (v 67’ Messina) Kras je ohranil upanje na rešitev, kot smo zapi- sali zgoraj, pa bo o njegovi nadaljnji usodi odločal spopad s Primorcem. Včerajšnja zmaga je povsem zaslužena in izid bi lahko bil izdatnejši. V prvem polčasu je bila namreč igra povsem enosmerna, saj so se gostje v glavnem le branili, domačim pa se je ponudilo nekaj priložnosti, da zatresejo njihovo mrežo, vendar je bil vratar Poggia vedno na mestu. Na zadetek je bilo tako treba počakati vse do 65. minute. Kras je sicer v drugem polčasu nekoliko upočasnil ritem, gostje so bili nekoliko odločnejši v napadu, po skupinski akciji pa so domači z Rebetzem le prišli do gola. Poggio je sicer reagiral, a ni bil posebno nevaren (zadel je sicer prečko, vendar je isto uspelo tudi Vailatiju neposredno s prostega strela). Po vodstvu je Kras razumljivo strnil obrambno vrstoo, branil je gol prednosti in ga tudi ubranil do konca. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, • tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, . tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 Ponedeljek, 24. aprila 1995 ŠPORT H rokomet]-i m m Principe danes za pokalni naslov Včeraj remi z Rubiero Tržaški Principe se bo danes po pričakovanju v polfinalu boril za vstop v popoldanski finale za naslov italijanskega rokometnega pokalnega prvaka, čeprav mu ni uspelo osvojiti prvega mesta v skupini, ker je popoldne igral samo neodločeno 22:22 z ekipo Ca-vazzoli Rubiera, ki je osvojila enako število točk kot Tržačani, vendar je imela boljšo razliko v golih. Rubiera je tako potrdila napovedi, da zna biti v boju za pokalni naslov izredno nevaren nasprotnik, na katerega je treba resno računati. Rdečebeli bodo tako danes že ob 9. uri igrali proti For-stu iz Brboia, medtem ko se bosta v drugi polfinalni tekmi ob 10.30 pomerila Rubiera in Meta Gamma 2 Modena, ki je v drugi skupini osvojila drugo mesto. Seveda v taboru Principa ne razmišljajo o drugem kot o ubranitvi lanskega naslova. Zato je povsem nepomembno, kdo je nasprotnik v polfinalu. Za osvojitev pokala bo namreč potrebno še dvakrat zmagati in rokometaši Principa so tega gotovo sposobni. Finalno srečanje bo na sporedu ob 17. uri v tržaški športni palači. KOŠARKA / PLAV OFF V A2 LIGI TENIS / ZAČETEK MOŽKE C LIGE Zo Brescialat s porazom v Caserti konec prvenstva Gaja proti Latisani osvojila samo točko Gostje so se izkazali kot zelo kakovostna vrsta - Med posamezniki uspešna brata Plesničar - Tudi v parih remi Juve Caserta - Brescialat Gorica 88:80 (43:39) Juve Caserta: Saccardo 6, Marcovaldi 2, Buo-nanno, Mc Cafifey 22, Pastori 15, Tufano 4, Brem-billa 22, Mayer 17, Acunzo, Ancillotto. Brescialat: Fazzi 28, Angiolini, Milesi 10, Sfili-goi 4, Campini 11, Foschini 10, Mian 5, Koprivica 12, Premier, Cargnel. Sodnika: Baldmi (Firence) in Aloisi (Pescara) PM: Juve Caserta 17:19; Brescialat 30:41; met za 3; Juve Caserta 9:17 (Mc Cafffey 2:6, Brembilla 5:6, Mayer 2:5), Brescialat 4:20 (Fazzi 4:8, Angiolini 0:2, Foschini 0:3, Mian 0:5, Premier 0:2; PON: Saccardo in Tufano; gledalcev: 1564 S porazom v Caserti v tretji in obenem odločilni tekmi četrtfinala play offa v A2 ligi se je za Dalipa-gičevo ekipo končala letošnja sezona. Potrditev statusa A2 ligaša najbrž ni tisto, kar so mnogi pričakovali, kljub vsemu pa je najbrž v tem trenutku top največ, kar ekipa zmore. V Caserti Brescialat ni bil niti trenutek zares v igri za končni uspeh. Domača ekipa je namreč stalno vodila in samo proti koncu polčasa je Goričanom uspelo, da so se približali na štiri točke. Toda v nadaljevanju je Juve zanesljivo povedel in kljub prizadevanjem Goričanov zanesljivo zmagal. V polfinalu se bo Caserta pomerila s Forlijem. OSTALI IZID: Bancosardegna - Turboair 85:84 (46:39, 73:73) Gaja - Latisana 3:3 Borut Plesničar - Mas-simo Cudini 2:6, 6:1, 6:4, Montesano - Stefano Cudini 5:7, 3:6, Aleš Plesničar - Costa 7:5, 6:1, Franco - Dolce 0:6, 6:7 (5:7), Aleš Plesničar/Franco - Stefano in Massimo Cudini 7:5, 6:1, Borut Ple-sničar/Montesano - Dolce/Costa 3:6, 3:6. Tenisači Gaje so v prvem letošnjem prvenstvenem nastopu v C ligi pred razmeroma lepim številom gledalcev proti Latisani dosegli neodločen izid, ki je morda nekoliko nepričakovan, toda glede na sestavo gostujoče ekipe povsem sprejemljiv. Latisana ima namreč v svojih vrstah dva res dobra igralca, Massima Cu-dinija in Stefana Dolceja, MOTOCIKLIZEM / MEDNARODNA DIRKA Alberto Zenič 3. na Slovaškem V razredu do 250 ccm zmagal slovenski voznik Iztok Jerman ki sta bila pred nekaj leti še oba B-kategomika. Posebej Dolce je proti Francu in predvsem v dvoboju dvojic pokazal nekaj udarcev, ki nedvomno pričajo, da gre za zelo dobrega igralca. Gajevci pa so po drugi strani precej močno občutili prvi letošnji nastop pred domačimi gledalci, kar še posebej velja za obe letošnji pridobitvi Gaje Montesana in Franca. Medtem ko je Montesano razmeroma gladko izgubil s Stefanom Cudinijem, pa je Franco po na ničli izgubljenem prvem setu proti Dolceju, ki je igral praktično brez napak, v drugem zaigral veliko bolje in ga samo zaradi nekoliko prevelike živčnosti izgubil po tie breaku. Edini točki sta Gaji priigrala brata Aleš in Borut Plesničar. Starejši Borut je v dvoboju z Massi-mom Cudinijem pokazal dva obraza. Prvi set je gladko izgubil, nato pa v drugem z obrestmi vrnil nasprotniku. Tretji set je bil zelo razburljiv. Najprej je Cudini dobil svoj servis, Borut pa je stanje izenačil, nato pa se je začela serija izgubljenih servisov. Borut je tako na servis Massima Cudinija povedel z 2:1, nato pa takoj vrnil uslugo in izgubil svoj servis. Tako je bilo do stanja 4:4, ko je v 9. igri Borut ponovno odvzel servis Cudiniju, nato pa v 10. igri izkoristil svojega in osvojil dragoceno točko za Gajo. Aleš Plesničar je posr-bel za »razburjenje« gledalcev v prvem setu, ko je Costi dovolil, da je povedel s 5:2. Nato pa je Borut Plesničarje prispeval eno točko proti Latisani mlajši od bratov Plesničar zaigral tako, kot zna in nasprotniku do konca dvoboja prepustil eno samo igro. Tako sta o zmagovalcu odločala dvoboja dvojic, ki pa sta se tudi končala neodločeno. Aleš Plesničar in Franco sta gladko premagala brata Cudini, Borut Plesničar in Montesano pa nista mogla ničesar proti prefinjenim udarcem Dolceja. Naslednjo tekmo bo Gaja igrala v nedeljo 30. aprila v Miljah proti Mug- gi.(rg) OSTALI IZIDI 1. KOLA SKUPINA B: CT Zac-carelli - TC Muggia 6:0, TC Građo - TC Garden 1:5 SKUPINA A: Euroten-nis Cordenons - Marti-gnacco 4:2, TC Triestino -Monfalcone 5:1, Generali - Pordenone 0:6. Juhi Gaja začenja ludi nastope v pokalu Jutri se bo začelo tudi tekmovanje v italijanskem teniškem pokalu, kjer Gaja nastopa v skupini skupaj z AT Campagnuzza A, TC Cormons, TC Obe-lisco, TC Muggia, AT Poggi Paese in ST Rondu. Kapetan ekipe je Robi Čorbo, ob njem pa bosta v ekipi gotovo še Alberto Prelec in Igor Stoka Ob tej troji-d prideta v poštev tudi Andrea Rainis in Radovan Pučka, ki pa bo nastopal predvsem v dvojicah. Prfvo tekmo bo Gaja igrala jutri (25. 4.) ob 9. uri na Padričah proti Campagnnzzi A. ______ROKOMET / MOŽKA C LIGA__________ zadnji Conegliano naslednjih dvajset minut nadaljevali z istim tempom, tako da je njihova prednost ob koncu prvega polčasa znašala že 6 golov (16:10). Tudi v drugem polčasu koncentra-tija ni niti za trenutek popustila, tako da je Raseni lahko mirno dajal navodila svojim soigralcem, ki so točno zadevali nasprotnikova vrata. Že v prvi polovici drugega polčasa je bilo jasno (Conegliano je zadnji razvidno, kakšen bo na lestvici) presenetil in povedel za izid tekme, zato je dal trener Mahnič dva gola. Toda navodila s klopi v možnost vsem igralcem, da se pravem trenutku so pripomogla, da izkažejo. Ob vstopu spočitih igralcev so igralci Krasa Trimac strnili vrste je razlika v golih še narasla, tako da in rezultat je'bil takoj viden. Točne je Kras lahko povsem mimo odigral podaje Najta v protinapad ter odloč- srečanje do konca. Pohvalo zasluži ne obrmabe vratarja Glavine so takoj predvsem vratar Glavina, ki ima ve-obrodili sadove in Kras je v nekaj mi- liko zaslug za tako visoko razliko na nutah solidno povedel. Krašovci so koncu srečanja. (Iztok) Kras - Conegliano 33:15 (16:10) KRAS: Glavina, Vinci 1, Sardoč 5 (na sliki), Najt 10, Vremec 4, Milič 2, Ne-mic, Pertot 5, Raseni 3, Oberdan, Cebulec 3, Kozlovič. Na sobotnem srečanju proti Cone-glianu je Kras Trimac brez težav še dve točki. Toda začetek ni bil spodbuden, saj so krasov-ci začeli popolnoma nezbrano, tako da jih je slab nasprotnik Na mednarodni motociklistični dirki v Hričevu na Slovaškem je zamejski motociklist Alberto Zenič (na sliki) , ki nastopa za slovensko ekipo HB Rating Team iz Domžal je v konkurenci 20 voznikov v kategoriji do 125 ccm GP osvojil tretje mesto za Italijanom Massimilianom Gambinom in Slovakom Vladimirjem Castko. Zenič, ki je štartal s tretjega mesta, je takoj povedel in vodil prve štiri kroge (od osemnajstih), nato pa ga je prehitel Gambino. Do 14. kroga je Zenič zdržal na 2. mestu, nato pa ga je prehitel še Castka. Pri tem je treba povedati, da naš motociklist predvsem fizično ni izdržal do konca, ker je bila proga izredno zahtevna. Slovenski motociklisti pa so bili še bolj uspešni v kategoriji do 250 ccm, kjer je Igro Jerman na hondi slavil pred Giorgiom Ghe-zerjem iz Trevisa, ki pa tako kot Zenič tekmuje za Slovenijo, včlanjen pa je v AMD Kamnik. Rezultati: 125 cccm: 1. Gambino (Ita, honda) 23 minut 59 sekund in 65 stotink; 2. Castka (Sik, honda) 24:10.76; 3. Ženič (Slo, aprilia) 24:19.27 itd. Obvestila ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici, DANES, 24. aprila, zaprta. ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v petek, 27. aprila 1995, 31. redni občni zbor, ki bo v športnokultur-nem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obračuna 1994 in proračuna 1995; 4. razno. Upravni odbor poziva vse člane, naj se občnega zbora udeležijo. NOGOMET / B LIGA Sedem kol pred koncem položaj za Udinese vse boljši Sedem kol pred koncem dmgoligaške-ga nogometnega prvenstva se položaj čisto na vrhu ni dosti spremenil. Piacenza je dejansko že v A ligi, pa tudi Udinese si je s sobotno zmago nad Venezio precej opomogel, saj njegovi neposredni zasledovalci, razen Viocenze, tokrat niso osvojili več kot točko. Tako imajo zdaj Videmčani pred pe-touvrščeno Ancono že pet točk prednosti, kar bi moralo ob normalnem razpletu zadostovati za napredovanje med najboljše italijanske nogometne klube. IZIDI 31. KOLA: Acireale - Como 1:0, Ascoli - Cosenza 0:0, F. Andria - Lecce 1:1, Lucchese - Ancona 1:1, Perugia - Cesena 1:1, Piacenza - Chievo 0:0, Salernitana - Pescara 1:1, Udinese -Venezia 3:1, Verona -Atalanta 0:0, Vicenza -Palermo 4:1. VRSTNI RED: Piacenza 62, Udinese 54, Salernitana in Vicenza 51, Ancona 49, Atalanta 47, Perugia 45, Cesena 44, Verona 42, Palermo, Venezia in F. Andria 38, Cosenza in Pescara 37, Lucchese in Acireale 33, Chievo 30, Ascoli 27, Como 25, Lecce 19. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Verona, Atalanta - F. Andria, Chievo - Lucchese, Como - Ascoli, Cosenza - Vicenza, Lecce -Piacenza, Palermo -Salernitana, Pescara -Perugia, Udinese - Cesena, Venezia - Acireale. MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA JAPONSKE in ■ ' v Zmagal tudi Waldmann -Velik uspeh japonskih bratov Aoki SUZUKA - Slabe vremenske napovedi pred včerajšnjo tretjo dirko motociklistov za veliko nagrado Japonske v Suzuki so se uresničile. Pred prvo dirko je namreč močno deževalo, tako da so se organizatorji od-, ločili v vseh treh razredih izpeljati le 18 krogov dolge preizkušnje. Toda tudi ta se v 250 ccm ni mogla izpeljati do konca, saj je za uvrstitev štelo le 12 krogov, zmago pa si je v dežju privozil Nemec Ralf VValdmann. Na Japonskem sta slavila še Avstralec Daryl Beat-tie v kraljevskem razredu in Ja-! ponec Haručika Aoki v najmanjšem razredu. Svetovnemu prvaku Michaelu Doohanu ni uspel hat-trick. Toda za poraz na včerajšnji dirki se lahko zahvali samemu sebi, saj je prav v zadnjem krogu naredil napako. Njegovo hondo je na vlažni stezi zaneslo in Avstralec se je komaj obdržal v »sedlu«, zapeljal na širok asfaltni del, ki ni v sklopu tekmovalne steze. Moral je tudi čez razmočeno travo, da je lahko zapeljal nazaj na stezo, toda medtem ga je prehitel rojak Daryl Beattie, ki se je v cilju lahko veselil svoje druge zmage v karieri. »Dirka je bila zelo naporna. Na stezi me je enkrat zaneslo, sicer pa je bilo vse O. K.. Vesel sem, da sem tu zmagal in komaj čakam na prihodnje dirke v Evropi,« je bil razpoložen Beattie. Na Startu 18 krogov dolge dirke mu ni kazalo najbolje. Povedel je Sinici Itoh, ki je vodstvo obdržal vse do 12 kroga. Imel je že več kot 5 sekund prednosti pred zasledovalci, toda na spolzkem cestišču je padel in ostal brez odlične uvrstitve. Po njegovem odstopu je povedel Doohan, ki bi lahko že tretjič zapored zmagal. V usodnem zadnjem krogu pa je moral tudi on pozabiti na zmago. »Sam sem kriv. Naredil sem napako. Daryl si je zaslužil zmago, saj je odlično odpeljal dirko,« je povedal Doohan, ki se je pritoževal tudi nad slabim sodelovanjem zaostalih dir -kačev, ki se mu niso umaknili. Prva dirka, spopad med najboljšimi motociklisti v razredu do 250 ccm, pa je bila zaradi močnega dežja, ki je pozneje ponehal, skrajšana. Na dežju se je v začetku najbolje znašel Okada, toda že v drugem krogu se je začel niz odstopov. V 12. krogu je padel tudi vodilni in vodstvo je prevzel VValdmann. V 13. krogu je padel tudi Nemec, a kljub temu obdržal vodstvo. Dirkači so odpeljali še 14. krog, nato pa so se jih organizatorji vendarle usmilili, saj je dež neusmiljeno padal še močneje. Vreme se je izboljšalo že do dirke v kraljevskem razredu, medtem ko je bila dirka v kategoriji do 125 ccm že na skoraj suhi progi. Med šesterico pr-vouvrščenih Japoncev je zmagal Haručika Aoki, njegov uspeh pa sta dopolnila še brata - Takumu je bil tretji v razredu do 500 ccm, Nobuatsu pa drugi v četrtlitrskem razredu. Rezultati - do 500 ccm (105.552 km): 1. Beattie (Avs, suzuki) 44:02.298 (143.809 km/h), 2. Doohan (Avs, honda) 44:11.880, 3. T. Aoki (Jap, honda) 44:12.006, 4. Cadalora (Ita, yamaha) 44:21.922, 5. Puig (Spa, honda) 44:23.980, 6. Schvvantz (ZDA, suzuki) 44:26.820, 7. Borja (Spa, ya-maha) 45:15.044, 8. Arakai (Jap, yamaha) 45:24.759, 9. Abe (Jap, yamaha) 45:27.604, 10. Reggiani (Ita, aprilia) 45: -31.198; vrstni red za SP: 1. Doohan 70, 2. Beattie 65, 3. Schvvantz 34, 4. Alex Criville (Spa, honda) 32, 5. Puig 31, 6. Cadalora 26; do 250 ccm (70.368 km, prekinjeno zaradi dežja po 12 krogu): 1. VValdmann (Nem, honda) 30:46.248 (137.211 km/h), 2. N. Aoki (Jap, honda) 31:17.838, 3. Hiki-ta (Jap, honda) 31:39.480, 4. Harada (Jap, yamaha) 31: -40.994, 5. Ruggia (Fra, honda) 31:45.446, 6. Majazaki (Jap, aprilia) 31:47.731, 7. Cardoso (Spa, aprilia) 31:48.806, 8. Su-ter (Svi, aprilia) 31:56.400, 9. Biaggi (Ita, aprilia) 31:56.629, 10. Van den Goolenberg (Niz, honda) 32:17.120; vrstni red za SP: 1. VValdmann 63, 2. Harada 53, 3. Biaggi 48, 4. Aoki 40, 5. Ruggia 22, 6. Cardoso 20; d0125 ccm (105.552 km); 1. H. Aoki (Jap, honda) 46:28.996 (136.245 km/h), 2. Saito (Jap, honda) 46:30.792, 3. Sakata (Jap, aprilia) 46:30.899, 4. Nakajo (Jap, honda) 46:31.136, 5. Ibaraki (Jap, yamaha) 46:36.269, 6. Katoh (Jap, ya-maha) 46:36.690, 7. Alzamora (Spa, honda) 46:45.605, 8. Mijasaka (Jap, honda) 46: -47.305, 9. Torontegui (Spa, honda) 46:56.914, 10. Manako (Jap, honda) 47:13.512, 11. Otti (Nem, aprilia) 47:16.580; vrstni red za SP: 1. Aoki 50, 2. Sakata 39, 3. Saito 33, 4. Nakajo 24, 5. Manako 22, 6. Alzamora 22. (MAn) Michael Doohan in Daryl Beattie na zmagovalnem odru (Telefoto AP) BOKS / TEŽKA KATEGORIJA Foreman obdržal naslov LAS VEGAS (STA/AP) - Šestinštiridesetletni ameriški boksar George Foreman je ubranil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji IBF. Nasprotnika Nemca Axela Schulza je premagal po točkah, potem ko sta dva od treh sodnikov prisodila 115:113 točk v korist »dedka« Foremana, eden pa je dvoboj videl izenačen (114:114). »Zelo sem razburjen. Foreman je odličen boksar, vendar kljub temu bi bili sodniki lahko bolj objektivni,« je po dvoboju dejal Nemec. Schul-zn je to prvi poraz v njegovi profesionalni karieri, saj je imel pred tem 21 zmag in dva neodločena izida. Tokratni dvoboj v Las Vegasu je bil sila zanimiv in izenačen. Foreman si je odločilno prednost pridobil v prvih šestih rundah, čeprav mu je v četrti Schulz zadal hud udarec v arkado, tako da je imel Američan ob koncu dvoboja levo oko popolnoma zaprto. Šestindvajsetletni Nemec, M bi bil lahko po letih tudi Fore-manov sin, je nato začel udarjati vse močneje in zadnjih pet rund je pripadalo njemu. Odločilna pa je bila zadnja, v kateri sta si boksarja izmenjala nekaj lepih udarcev, kljub temu pa so ameriški sodniki rundo dodelili Foremanu. Schulz je takoj po dvoboju izrazil željo, da bi se boksarja še enkrat pomerila v Nemčiji, vendar je za to bolj malo možnosti. Vse oči so sedaj uprte v Foremana in Tysona, ki naj bi se v »dvoboju stoletja« pomerila za krono najboljšega. JADRANJE / AMERICA'S CUP America III po zmagi nad Voung America še vedno v igri za Citizen cup Dennis Conner z jadrnico StarsStripes ima še vedno točko prednosti SAN DIEGO (Reuter) - America 111 je z zmago nad Young Americo poskrbela za izjemno napet zaključek tekmovanja za Citizen cup, kakor se imenuje kvalifikacijski del regat v razredu branilcev. America 111 se je tako s štirimi točkami izenačila z Young Americo, točko prednosti pa ime še vedno Dennis Conner, ki se je v finale trojice uvrstil po dogovoru vseh treh sindikatov. Conner mora za vstop v zaključni del dobiti le še eno regato od dveh. V primeru da Starš & Stripes ne premaga Americe 111 in izgubi še z Young Americo, pa imajo vse tri jadrnice enako število točk. Ob takem razpletu pa je Conner avtomatično izločen, obe preostali jadrnici pa se za vstop v finale pomerita v dodatni, odločilni regati. To pravilo je del dogovora, na podlagi katerega se je Conner kljub porazu uspel uvrstiti v finale Citizen cupa, ironija takšne odločitve pa je v tem, da ima Conner v zadnjem krogu daleč najboljši izkupiček. Rezultat: America 111 (Leslie Egnot) Young America (Kevin Mahaney) 1:0 (+ 1.08). Vrstni red: Starš & Stripes 5, Young America 4, America 111 4. NOVICE Michael Chang zmagal v Hong Kongu HONG KONG - Prvi nosilec Američan Michael Chang je zmagovalec teniškega turnirja v Hong Kongu (nagradni sklad 328.000 dolarje), potem ko je v finalu brez večjih težav premagal petega nosilca Šveda Jonasa Bjorkmana s 6:3 in 6:1. Rosset zmagovalec Nice NICA (STA/AFP) - V finalu moškega teniškega turnirja v Nici z nagradnim skladom 325 tisoč dolarjev je peti nosilec Švicar Marc Rosšet premagal prvega nosilca Rusa Jevgenija Kafelnikova s 6:4 in 6:0. V Hamiltonu slavil Hadade HAMILTON (STA/AP) - Kolumbijec Mauricio Ha-dad je po zmagi v finalu teniškega turnirja v Hamiltonu (nagradni sklad 303.000 dolarjev) nad Argentincem Javierjem Fran o s 7:6 (7:5), 3:6, in 6:4 osvojil svoj prvi turnir ATP. Rokomet: Dva naslova v Španijo BARCELONA, ZAGREB (STA/AFP) - Rokometaši španske Barcelone so tudi v povratnem srečanju fi-* nala evropskega pokala pokalnih zmagovalcev premagali danski Gudme s 26:22. Katalonci so si naslov zagotovih že na Danskem, ko so slavili z 31:24. V Zagrebu pa so naslov evropskega klubskega prvaka osvojili igralci španske Elgorriage iz Irana, ki so sicer povratno srečanje proti Badelu Zagreb izgubili s 26:27, vendar so bili doma boljši za deset zadetkov (30:20). NOVICE NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Italijanska nogometna A liga IZIDI 28. KOLA: Bari - Brescia 3:0, Cagliari - Reg-giana 4:2, Cremonese - Genoa 4:1, Juventus - Padova 0:1, Napoli - Foggia 2:1, Parma - Inter 3:0, Roma - Lazio 0:2, Sampdoria - Fiorentina 2:2, Milan - Torino 5:1. LESTVICA: Juventus 61, Parma 53, Roma in Milan 48, Lazio 47, Inter in Fiorentina 44, Cagliari 42, Sampdoria in Torino 40, Napoli 38, Bari 36, Padova 35, Cremonese 30, Genoa in Foggia 29, Reggiana 14, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO: Brescia - Parma (29.4.), Fiorentina - Juventus (29.4.), Foggia - Bari, Genoa -Sampdoria (nevtralno igrišče), Inter - Cremonese, Lazio - Cagliari, Padova - Roma, Reggiana - Milan, Torino - Napoli. NAJBOLJŠI STRELCI: Batistuta (Fiorentina) 22, Balbo (Roma) 17, Zola (Parma) 16, Tovalieri (Bari), Signori (Lazio) in Simone (Milan) 15, Rizzitel- 11 (Torino) 14, Vialli (Juventus) 13, Casiragln (Lazio), Muzzi (Cagliari) in Gullit (Sampdoria) 12, Ravanelli (Juventus) 10, Chiesa (Cremonese) 9, Boksiti (Lazio), Pele (Torino) in Skuhravy (Genoa) 8, Del Piero (Juventus), Bresciani (Foggia), Riu Costa (Fiorentina), Sosa (Inter), Valdes (Cagliari) in Rincon (Napoli) 7 golov. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 111 21112X XXXI NAGRADNI SKLAD: 23.712.965.010 lir DOBITKI: 13 totik (239 dobitnikov) 49.608.000 lir, 12 totik (12.189 dobitnikov) 970.900 lir. Totogol ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 2-3-5-8-17-19-20-26 NAGRADNI SKLAD: 6.591.941.096 lir Totip PRAVILNA NAPOVED: 12 12 X2 12 21 XI NAGRADNI SKLAD: 2.068.349.600 lir DOBITKI: 12 totik (56 dobitnikov) 12.311.000 lir, 11 totik (784 dobitnikov) 879.000 lir, 10 totik (7313 dobitnikov) 94.000 lir Salzburg vodi, Rapid zdaj drugi SALZBURG/DUNAJ - Čeprav je moštvo oddalo točko proti zadnjemu na lestvici VIB Modling (0:0), SV Casino Salzburg še naprej vodi v 1. avstrijski nogometni ligi. Prednost ekipe Ota Bariča pa se je zmanjšala na samo eno totiko, saj je dunajski Rapid v Linzu premagal LASK z 1:2 in je zdaj na drugem mestu. Sele tretja je dunajska Austria (tokrat 4:1 proti FC Linz), izredno dobre možnosti za uvrstitev v pokalno tekmovanje UEFA pa ima najboljše moštvo v pomladanski sezoni Sturm Gradec. Varovanci trenerja nekdanje jugoslovanske reprezentance Ivice Osima so v gosteh premagali FC Tirol z 0:1 in tako v deveti pomladanski tekmi slavili šesto zmago, trikrat pa so igrali neodločeno. (I.L.) Rezultati 26. kola: VIB Modling - Austria Salzburg 0:0, FC Tirol - Sturm Gradec 0:1, Vonviirts Steyr -Admira/VVacker 1:0, Austria Dunaj - FC Linz 4:1, LASK - Rapid Dunaj 1:2. Lestvica: 1. SV Casino Salzburg 35, 2. Rapid Dunaj 34, 3. Austria Dunaj 32, 4. Sturm Gradec 32, 5. LASK 30, 6. FC Tirol 28, 7. Vorvvarts Steyr 25, 8, Admira/ Wacker 23, 9. FC Linz 19, 10. Vib Modling 12. SAK v vrhunski tekmi le 1:1 CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v vrhunski tekmi petega pomladanskega kola v regionalni ligi-sredina (3. divizija) proti drugouvrščenemu Voitsbergu na domačem igrištiu dosegli le neodločen rezultat. Tekma se je pred rekordno kuliso 1500 igralcev končala z 1:1, možnosti za zmago pa sta imeli obe moštvi. Voitsberg je v 46. minuti povedel z 0:1, izenačil pa je v 58. minuti najboljši strelec SAK Eberhart. Slovenski atletiki so še dvakrat zadeli prečko, med 70. in 75. minuto pa so Štajerci zapravili dve stoodstotni priložnosti. SAK po remiju še naprej vodi s prednostjo dveh totik pred Voitsbergom, novi tretji pa je drugi koroški predstavnik v regionalni ligi WAC iz Wolfsberga. (I.L.) Rezultati 19. kola: SAK - Voitsberg 1:1, LUV Gradec - WAC 1:3, Traun - VSV/Beljak 1:1, Donau Linz - Marchtrenk 1:4. Lestvica po 19. kolu: 1. SAK 26, 2. ASK Voitberg 24, 3. WAC 22, 4. VSV/Beljak 22, 5. SV Traun 18, 6. Marchtrenk 16, 7. LUV Gradec 15, 8. SV Donau Linz 6. Šahisti SŠZ zaključili prvenstvo na tretjem mestu CELOVEC - Šahisti Slovenske športne zveze/Ca-rimpex so uspešno zaključili prvenstveno sezono •v 1. razredu-vzhod. S prepričljivo zmago nad ekipo Možberka (5, 5:2, 5) so osvojili tretje mesto in si s tem zagotovili možnost, da bodo v novi sezoni igrali za vstop v podligo, drugo najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. Zmagah so tokrat Vinko Cuderman, Silvo Kovati, Arnold Hattenberger, nova mladinska državna prvakinja Dunja Lukan in Rupert Reichmann, remiziral pa je Gorazd Zivkoviti. Prvi dve mesti sta zasedli ekipi iz Wolfsberga, SG RBB WolIberg in WAC. Juventus poražen doma, Cremonese matiral Genoo Zanimivo za pokal UEFA in v »vročih« predelih lesivice TURIN - Protagonisti včerajšnjega kola? Padova, ki se je z zmago v domačem hramu vodilnega Juventusa motino približal obstanku, zaradi tega senzacionalnega izida tudi uspešni igralci Totocalcia, ki bodo po nekajtedenski suši spet spravili v žep zajetnejšo vsoto, niti manj pa tudi Cremonese, ki je v neposrednem spopadu za biti ali ne biti povsem uničil Genoo. Juventus je ob že osvojenem naslovu (osem točk verjetno živ krst ne more nadoknaditi) razmišljala o finalih italijanskega in UEFA pokala, tako da je svojo priložnost dobila Padova, ki je že v prvem delu prvenstva povsem nezasluženo klonila Baggiu in tovarišem. Novembarski nakup Nizozemec Kreek, menda odločilni mož v vrstah ekipe iz mesta sv. Antona, je še enkrat dosegel odloCini zadetek, trinajst minut pred koncem pa domači niso imeli ne moči ne prvelike želje, da bi vsaj izenačili. Milanesejev in Florjančičev Cremonese je proti Genoi zaigral presenetljivo... odlično, povsem drugače kot v zadnjih tekmah. Po vodstvu Chiese je izenačil Marcolin, toda gostje so ostali v desetih zaradi izključitve Delli Carrija in domači so se razigrali. Chiesa je dosegel še en gol, Tentoni dva, na levem krilu pa je odlično delovala prav tržaško-slovenska naveza, ki je bila pravi trn v peti pla-vo-rdečih krilatih levov. Rimski derbi tokrat ni bil najbolj zanimiv, saj je bil kot v prvem delu en nasprotnik očitno nerazpoložen. Lazio je Romi vrnil milo za drago. Ca-siraghi in Signori iz enajstmetrovke sta bila strelca zmage, ki je vrnila nasmeh navijačem be-lo-sinjih, Zemanu pa je ob sezoni pod pričakovanji rešila že nekoliko majavo klop. Najlepši Spektakel so kot ponavadi pripravili navijači obeh ekip, ki so prikazali običajno koreografijo vredno hollywoodskih kolossalov. Inter je svojo uspešno serijo pod predsednikovanjem Morattija prekinil na igrišču živahne Parme, ki je Milančane odpravila z dvema goloma Sensinija in krasnim golom iz kazenskega strela Gianfranca Zole. Majhni Sardinec zdaj nestrpno pričakuje, kaj bo ukrenil selektor Arrigo Sacchi: bo proti Litvi igral on ali Roberto Baggio? Zasluge so gotovo na strani Zole, bomo videli... V visokih predelih lestvice je veliko pomenil še spopad med Sampdo-rio in Fiorentino, z delitvijo točk pa uvrstitev v pokal UEFA postaja Čedalje težja za obe. Geno-vežani so z Gullitom, edinim spočitim igralcem, ki ni igral proti Arsenalu, dosegli dvojno vodstvo, toda vijoličasti se niso dali: najprej je Batistuta z glavo lepo premagal Zengo, svoj prvi letošnji zadetek pa je dosegel kapetan Baiano, na katerega se je po zgrešenih enajstmetrovkah sreča končno spomnila. Kanček upanja za pot v Evropo ima tudi Ca-. E* 6 4 .m 1 * > 1 1 "v -■Hv- - <1 t šli m jas m ___ jim V zmagoviti tekmi proti Romi je bil za Lazio uspešen tudi Casiraghi (na levi) gliari. Varovanci odličnega urugvajskega trenerja Oscarja Tabareza je proti že dalj časa izpadli Reggiani sprostila svoja nepredvidljiva divja konja Muzzija in Olivei-ro. Oba sta dosegla po dva gola, Reggiana pa je odgovorila le s Radovanom in Portugalcem Fu-trejem, ki na tak način skuša koga prepričati, da je vreden nakupa. Pri Brescii, ki je dvignila belo zastavo (dvajsetič letos) v Bariju, še enega posameznika ne moremo izpostaviti. Bari je dosegel tri gole, lahko pa bi dosegel še marsikaterega. Slabo kaže tudi Foggii: bivši Zemanovi učenci so pozabili na učiteljeve lekcije, Catuzzijeve pa očitno niso najboljše, saj je priložnost za dva gola dobil celo Napolijev li-bero Cruz. HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO Francija slria Nemčijo Rusija s težavo Italijo STOCKHOLM (Reuter) - Prvi dan svetovnega prvenstva v hokeju na ledu na Švedskem je v skupini A, ki igra v Gavlu Francija visoko premagala Nemčijo, Rusija je šele v zadnji tretjini strla odpor Italijanov, v skupini B v Stockholmu pa so imeli Švedi sprva precej dela z Norvežani, ki pa so proti koncu druge tretjine popustili in na koncu visoko izgubiti. Francija - Nemčija 4:0 (2:0,1:0,1:0) STRELCI: 1:0 (13) -Poudrier, 2:0 (20) - Galar-nean, 3:0 (22) - Barin, 4:0 (55) - Barin. IZKLJUČITVE: Francija 8 minut, Nemčija 2 minuti. Švedska - Norveška 5:0 (0:0, 2:0, 3:0) STRELCI: 1:0 (36) - Ek-lund, 2:0 (37) - A. Johans-son, 3:0 (54) - A. Johans-son, 4:0 (55) - M.Johans-son, 5:0 (60) - Johnsson. IZKLJUČITVE: Sved-skal4 minut, Norveška 16 minut. Rusija - Italija 4: 2 (1:0, 0:0, 3:2) STRELCI: 1:0 (12) - Solo- matin, 1:1 (50) - Orlando, 2:1 (51) - Tarasenko, 2:2 (52) - Figliuzzi, 3:2 (57) - Romanov, 4:2 (59) - Berezin. IZKLJUČITVE: Rusija 6 minut, Italija 8 minut. NBA: ponoči odločilna tekma Denver - Sacramento CHICAGO - Bullsi so na raCun moštva Charlotte zabeležiti že 12 uspeh v zadnjih 13 tekmah. In prav s Hometsi se bo Chicago spoprijel v Četrtfinalnih tekmah Vzhodne skupine, ki se bodo pričele Cez par dni. Novo zmago so osvojiti Nuggetsi, ki so v gosteh premagali Golden State s točko razlike. Denver ima tekmo pred koncem rednega dela sezone zmago veC od Sacramenta, ponoči pa je bila na sporedu prav tekma Denver - Sacramento in osmo mesto (ter play off) si bo zagotovil prav zmagovalec te tekme! IZIDI - sobota: Chicago -Charlotte 116:100 (Jordan 19. KukoC 19 - met 9:12; L-Johnson 29), Golden State - Denver 129:130 (R.VVilliams 27), Lakers -Portland 104:109 (C.Robinson 26, Ha.Grant 19). (VJ) r KOŠARKA / POLFINALE M n Stefanel omejil poraz v Bologni Buckler ni imel lahkega dela Druga tekma v torek v Milanu Buckler Bologna - Stefanel Milano 93:80 (53:47j Buckler: Coldebella 5, Moretti 13, DaniloviC 29, Binelli 6, Binion 4, Morandotti 13, Carera 14, Branamonti 4, Abbio 5. N.v. Battisti. Stefanel: Gentile 5, Bodiroga 19, De Pol 9, Pes-sina 12, Fučka 11, Cantarello 3, Portaluppi 11, Sconochini 10, Brioschi. N.v. Palmer. Sodnika: Grossi in Giansanti iz Rima. PM: Buckler 30:32, Stefanel 14:19. PON: Fučka (v 40. minuti, 78:89). 3T: Buckler 7:14 (Coldebella 1:1, Moretti 1:2, DaniloviC 3:5, Bm-namonti 0:1, Morandotti 1:2, Abbio 1:3); Stefanel 6:14 (Gentile 1:1, Bodiroga 1:4, Portaluppi 3:5, Sconochini 0:2, De Pol 1:2). TN: Pessina. Gledalcev: 5.886. BOLOGNA - Buckler si je položil prvo stopničko za vzpon proti tretjemu zapovrstnemu finalu za naslov državnega prvaka, ko je v včerajšnjem prvem polfinalnem srečanju končnice prvenstva Al premagal Stefanel iz Milana. Odločujoč zasuk v tekmi so Bolonjcani dosegli v 10. minuti drugega polčasa, ko so Milančani povečali zaostanek na 16 točk, tako da se je šel lahko nezadržni DaniloviC (na posnetku) spočit na klop. Stefanel, ki mu je uspelo v zadnjih minutah preprečiti večjo razliko v rezultatu, je imel tudi nekaj smole, ker je moral Gentile zaradi poškodbe s parketa že v 4. minuti srečanja, igral pa ni niti še vedno poškodovani Palmer. Druga polfinalna tekma med Bucklerjem in Stefanelom bo v torek v Milanu. 28. KOLO V C1 LIGI / REKORDNE ZMAGE PA NI BILO izidi in lestvice Jadranovci v San Donaju opravili samo lažji trening San Donš. - Jadran TKB 72:98 (30:47) SAN DONA: Zorzzet-to 20 (4:5 pm), Orlandi 9 (4:4), Molena, Done, Bucciol 22 (4:4), Pizzat-to 7 (5:8), Scocco 8 (2:2), Sinotto 7, Vende-ramini (0:2), Gaetani nv. PM: 19:25; 3T: Bucciol 4, Orlandi in Sinotto 1; SON: 17. JADRAN TKB: Arena 13 (5:8, 0:1, 3:4), Ober-dan 14 (3:7, 1:3, 5:5), Pregare 17 (6:10, 0:1, 5:5), Gobbo 6 (3:3, -, -), Vitez 10 (5:9, 0:1, -), Samec nv, Rauber 17 (1:1, 5:10, -), Hmeljak 15 (4:5, 0:2, 7:8), Grbec 6 (3:6, 0:1, -); trener Vatovec. PM: 20:21; SON: 22; PON: Hmeljak (40) Napovedi o rekordni zmagi se niso uresniči- le, toda za Jadran sinočnje srečanje proti že izpadlemu san Donaju ni predstavljalo niti resnejšega treninga. Igralci se niso niti pošteno spotili in za visoko zmago je bilo potrebnih le nekaj kratkih prebliskov, med katerimi so plavi pokazali, kdo je gospodar v C ligi, in razlika je nezadrzano rasla. Jadranovci so »normalno« igrali v prvem polčasu, drugi del pa je trenerju Vatovcu pred začetkom play-offa za napredovanje služil za najrazličnejše poskuse z različnimi načini obrambe. O kroniki tekme ni potrebno zgubljati besed, saj je sam rezultat dovolj zgovoren. Konč- ni zmagovalec ni bil niti za trenutek vprašljiv in dovolj bo, če povemo, da so bili jadranovci sposobni v trenutkih, ko so igrali zares, nasprotniku zadati tudi delni izid 20:0 v pičlih petih minutah. Ob tem pa je treba posebej poudariti, da je trener Vatovec poslal na igrišče tudi Fabia Gobba (letnik 1976), ki je tako opravil svoj krstni nastop v C ligi in v celoti izpolnil trenerjevo zaupanje. Bil je tudi zelo natančen pri metu, saj je iz treh poskusov trikrat zadel.Glede ostalih posameznikov velja omeniti Christiana Areno, ki je bil s 16 skoki pravi gospodar pod obroči, izkazal pa se je tudi Hmeljak. (Kaf) C2 LIGA / V ZADNJEM LETOŠNJEM MESTNEM DERBIJU BOROVCEV h Ferroviario »povozil« Bor Radensko Brez playmakerjev so bili borovci zmedeni v napadu - Slab učinek visokih »Roccia« Barini top scorer borovcev »Ferroviario - Bor Radenska an-7i f45-3il FERROVIARIO: Tunin, Coloc-ci 9 (2:2), Toscano, Peček, Guido-boni, Menardi 19 (3:3), Ledda 5 (3:4), Kauzki 18 (3:4), Savi 9 (3:5), Apollonio 20 (8:11); trener Perini. PM 22:29. SON: 19. PON: Peček (37), Menardi (38). 3T: Kauzki 1, Colocci 1. BOR: Susani 13 (4:8 za 2, 1:2 za 3, 2:3 pm), Perčič 4 (2:2, -, -), Debeljuh 22 (6:10, 1:4, 7:7), VV.Sancin nv, Barini 22 (8:12, -, 6:9), Bosser 4 (2:2, -, -), Rasman 1 (-, -, 1:2), Rustja 1 (0:6, -, 1:2), Pet-tirosso 4 (2:4, -, -), Požar nv; trener F. Sancin. Met za 2 - 24:44, met za 3 - 2:6, skupno 26:50 (52%), pm 17:23. SON: 31. PON: Perčič (37), Rasman (40). 3T: Susani 1, Debeljuh 1. Ts) Sodnika: Vigini in Gorji (oba Ekipa Bora se je na startu le- igralcev, da ne bi v teku dolge in naporne sezone ostali z zdesetkano postavo. V prvem delu sezone je tako moral trener Sancin občasno pustiti kakega posameznika na tnbuni, v zadnjih tednih pa se je slika povsem spremenila in v mestnem derbiju s Ferroviariom je bilo odsotnih kar 5 igralcev (Smotlak je v ZDA, Mauro Simonič služi vojaški rok, Riki Simo- še kako poznalo. Domači košarkarji, ki se krvavo borijo za obstanek v ligi, so kmalu poved-li, si nabrah celo 17 točk prednosti (45:28 v 19. minuti) in vse do 30. min. nemoteno vodili. Z običajnim conskim presingom in z učinkovito igro Barinija in Do- sego pa se spet ne ve, kje je). Tako so se borovci zoperstavili Ferroviariu z dvema mladincema v deseterici, predvsem pa trener Sancin ni imel v postavi nobene- beljuha v napadu so belozeleni oživeli m se kar dvakrat povsem približali nasprotnikom (61:58 v 33. mm. in 71:67 v 38. minuti), nekaj izgubljenih žog in luknjasta obramba v odločilnih trenutkih pa slabila razlog, da do preobrata ni prišlo. O poprečni igri Bora priča tudi podatek, da so visoki igralci imeli premalo uporabnih žog, »top scorerja« Fen’oviaria pa sta bila visoka (in izkušena) Menardi in Apollonio. (VJ) C1 liga IZIDI 28. KOLA: Camposampiero - Gemona 106:80, Don Bosco - Gradišča 90:77, Sacile - Pall. Pn 70:74, San Daniele - Caorle 89:87, Cittadella -Servolana Latte Carso 88:86, Castelfranco - Piove di Sacco 100:93, Arniči Pn - Rovigo 52:71, San Dona - Jadran Tkb 72:98. VRSTNI RED: Jadran Tkb 54, Servolana 44, Don Bosco 40, Cittadella 36, San Daniele 34, Piove di Sacco 30, Amici Pn in Camposampiero 28, Caorle in Castelfranco in Rovigo 26, Sacile 22, Gemona in Pall. Pn 16, Gradišča 14, San Dona 8. PRIHODNJE KOLO (29.4.95): Jadran Tkb - San Daniele (sob. ob 20.30), Gradišča - San Dona, Gemona - Castelfranco, Caorle - Sacile, Pall. Pordenone - Don Bosco, Piove di Sacco - Amici Pn, Servolana - Camposampiero, Rovigo - Cittadella. C2 liga IZIDI 27. KOLA: Intermuggia - Martignacco 113:97, Manzano - Porcia 59:54, Staranzano - Sgt 80:85, Senators - Dom Agorest 95:67, Arte Go -Virtus Ud večerna tekma, Barcolana - Spilimbergo 85:65, Ferroviario - Bor Radenska 80:71, Udinese -Fagagna 74:95. VRSTNI RED: Fagagna 46, Martignacco 44, Porcia 40, Sgt 34, Manzano 30, Bor Radenska* in Udinese 28, Arte Go** in Intermuggia 26, Barcolana in Spilimbergo 24, Senators in Ferroviario 20, Virtus Ud* 18, Staranzano 16, Dom Agorest 8. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (29.in 30.4.95): Dom Agorest -Intermuggia (sob. ob 20.30), Spilimbergo - Udinese, Sgt - Senators Go, Fagagna - Ferroviario, Virtus Ud - Manzano, Martignacco - Staranzano, Arte Go - Barcolana, Porcia - Bor Radenska (ned. ob 19.30). D liga IZIDI 24. KOLA: Largo Isonzo - Ardita Go 74:71, Santos - Grado 86:77, Inter 1904 - Lega Nazionale 74:77, Acli Ts - Libertas Ts 74:76, Pom Tržič - Go-riziana 93:62, Kontovel - Sokol VVarm 67:54, Gabona Mingot - Cus Ts 82:85, ScogUetto - Acli Rondu 65:63. VRSTNI RED: Ardita Go 40, Pom Tržič 38, Santos 36, Gabona Mingot in Grado 34, Kontovel, Sokol VVarm in Cus Ts 32, Inter 1904 26, Scoglietto 18, Largo Isonzo 17, Acli Ronchi 16, Lega Nazionale 14, Goriziana 12, Libertas Ts 9, Acli Ts 6. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (28. in 29.4.95): Grado - Largo Isonzo, Sokol VVarm - Lega Nazionale (sob. ob 18.00), Santos - Libertas Ts, Pom Tržič - Acli Ts, Acli Ronchi - Gabona Mingot (sob. ob 21.00), Ardita Go - Inter 1904, Goriziana - Kontovel (sob. ob 18.30), Cus Ts - Scoglietto. Prva divizija IZIDI 10. KOLA - Skupina B: Cosina - Superbasket 54:69, Ferroviario - Dinamo 58:88, Amatori - Saba 63:73, prosta Intermuggia; z.t. Superbasket - Intermuggia 84:46. VRSTNI RED - Skupina A (končna) : Fogliano 14, Aida in Prosek 12, Barcolana 10, Monfalcone 8, La Talpa 4. Skupina B: Superbasket 18, Dinamo in Saba 16, Cosina 10, Amatori 8, Intermuggia 3, Ferroviario 0. PRIHODNJE KOLO - Skupina B: Dinamo - Saba (sre. 26.4. ob 20.30). OD KOŠA DO KOŠA / TOKRAT DOKAJ SKROMEN IZKUPIČEK V Cl, C2 IN D LIGI Bodo jadranovci izbirali nasprotnika? V D ligi konec ambicij za naše ekipe Zdesetkana Bor Radenska in Dom Agorest praznih rok v zadnjih mestnih derbijih C1 liga Po pričakovanju so jadranovci v San Donaju zabeležih letošnjo 27. zmago v dosedanjih 28 tekmah. Medtem, ko sta Servolana in Don Bosco že gotovo pristala na drugo, oz. tretje mesto, ostaja boj za zadnji razpoložljiv stolček še odprt. Cittadella, ki ima 2 točki več od San Danieleja, je v tem kolu premagala tudi Servolano in bo v zadnjih dveh kolih igrala v Rovigu in doma s Caor-lami. San Daniele, ki ima boljši medsebojni obračun s Cittadello, bo v soboto gostoval pri jadranovcih, v zadnjem kolu pa bo gostil Servolano. Jadran bi lahko torej celo izbiral, s kom naj bi igral v play offu in če pomislimo, da je s San Danielejem vedno zmagal, medtem ko ima v zadnjih dveh sezonah izenačen »score« (2:2) s Cittadello... C2 liga Kot že večkrat letos, moramo zabeležiti dvojni poraz Bora in Doma, ki sta v mestnih derbijih proti ekipama, ki se z napetimi mišicami borita pred izpadom, odigrali solidno le en del tekme, kar pa je seveda premalo za zmago. Borovci so medtem, vsaj začasno, izgubili dve točki na lestvici, saj je Fip določila, da morajo prvo tekmo z Artejem (iz 2.kola) odigrati znova in izbrisala 2:0 (bb) v korist Bora zaradi dveh razbitih tabel. D liga Sedaj pa je res vsega konec za naše pe- terke. Gabona Se ni prebila šokantnega obdobja in na nemogoč način podarila zmago Cusu, s prvo letošnjo zmago v derbiju pa je Kontovel pojedel Se zadnje, sicer minimalne možnosti Sokolu in tako se bodo naSa moštva v zadnjih petih kolih borila le Se za prestižno mesto za najboljšimi. TOP TEN 1. Marko Hmeljak (Jadran): Res je, da so jadranovci igrali proti zadnjemu na lestvici, toda Marko je tudi tokrat zaigral dobro v obrambi, v napadu pa je bil celo med najucinkovitejsimi. 2. Pavel Kralj (Kontovel): Sokolove! so kot običajno branili v conski postavi, tako da je bil ključ zmage Kontovela vezan na met iz razdalje. »Bomber« Pavel je zadel štirikrat izza črte 6, 25 metra in temu dodal Se nekaj košev, tako da so Kontovelovi »fansi« laliko veselo skakali po koncu tekme. 3. Stefen Persi (Cicibona): Krizno obdobje Cicibone Se ni mimo. Edini, ki neprekinjeno nadaljuje s super igro je openski »speedy Gonzales«, ki je tudi Cusu nasul kup košev, žal pa pri soigralcih ni imel prave pomoči. 4. David Barini (Bor): Borovci so proti Ferroviariu nastopili v močno okrnjeni postavi. Tako je trener Sancin naložil večje breme Davidu, ki je svoje delo opravil odlično (playmaker, točke, obramba), žal pa je bil ob Debeljuhu preveč osamljen. ' 5. David Pregare (Jadran): Ne glede, če igra proti slabim ah dobrim nasprotnikom, David nadaljuje s sohdno igro in z dobrimi izkupički točk. 6. Aljoša Daneu (Kontovel): Proti »velikanom« iz Nabrežine so se mladi Kontovelci žilavo upirali in se enakovredno kosali, predvsem po zaslugi Aljoše Daneva, ki ima sicer nekaj »kil« preveč, svojo maso pa zna spretno izkoristiti. 7. Robi Paulina (Sokol): Sokolovci niso ponoviti dobre igre, ki so jo prikazati na derbiju s Cicibono, saj so odpovedali skoraj vsi, ki so se takrat izkazali. Najboljši v vrstah be-lordečih je bil Robi Paulina, ki je proti Cici-boni »počival«. 8. Dušan Košuta (Dom): Ob odsotnosti Corsija je odgovornost prevzel Dušan, kateremu pa je po dobrem prvem polčasu zmanjkalo kisika. < Marko Debeljuh (Bor): Rojanski »figh-ter« radaljuje s svojo dobro igro v letošnjem prvenstvu in tudi Ferroviariu je nasul 22 točk. 10. Christian Arena (Jadran): 13 točk in 16 skokov je ponavadi »score« Dennisa Rodmana v NBA... Rezervna peterka: Angelo Spadoni (Kontovel), Fabio Gobbo (Jadran), Mauro Kocjan-dg (Dom), Igor Gvardi (Sokol), Sandi Rauber (Jadran), Vanja Jogan Robi Paulina in AljoSa Daneu sta se večkrat objela (F. Balbi/Kroma) Ponedeljek, 24. aprila 1995 KULTURA FILMSKE NOVIČKE Classof2000 Seznam desetih igralk, ki bodo v naslednjem desetletju obvladovale filmska platna Michelle bo novinarka LOS ANGELES - Michelle Pfeiffer se za novo vlogo pripravlja z raziskovanjem kaotičnega vzdušja delovne novinarske sobe na televiziji. Naslov filma v produkciji Disneyja je Up close and personal. Michellina soigralca v njenem prvem filmu po porodu bosta veCni šarmer Robert Redford in Michellina sestra DeDee, režiserka pa Jessica Savitch. En Vogue na filmu HOLLYWOOD - Ženski črnski kvartet En Vogue se bo v manjši vlogi pojavil v filmu Batinan Forever. V ta namen so celo prekinile snemanje svojega novega albuma. Joel Schumacher, režiser tretjega Batinana, obljublja, da bo film najbolj verododstojen posnetek stripa, ki ga je pred 56 leti začel izdajati Bob Kane. Schumacher si je ogledal stare stripe in do potankosti rekonstruiral Gotham city, kakršen je v stripu. Tudi če scena ne bo čisto taka, bo film vredno pogledati že zaradi krasne igralske zasedbe: negativca bosta nenadkriljiva Jim Carrey (Maska, Ace Ventura -nori detektiv, Dumb and Dum-ber) in Tommy Lee Jones (Oblegani, JEK, Klient), Batinana pa bo po vseh zapletih igral Val Kibner (The Doors, Tomb-stone). V vlogi netopirja z ogrinjalom je zamenjal Michaela Keatona (še sreča!). Po Kirn Ba-singer in Michelle Pfeiffer bo Batinana za vedno ljubila Nico-le Kidman (Nevarno morje. Oddaljena obzorja). Primadone desetletja NEW YORK - Vanity Fair je objavil spisek desetih igralk, ki naj bi v naslednjih desetih letih prevladovale v ameriškem filmu. Poimenoval jih je Class of 2000: Juliette Lewis, VVinona Ryder in Demi Moore so zasedle prva tri mesta. Sledijo jim Jennifer Jason Leigh, Uma Thurman, Nicole Kidman, Pa-tricia Arquette, Linda Fiorenti-no, Gwyneth Paltrovv, Sarah Jessica Parker, Julianne Moore, Angela Basset in Sandra Bul-lock. Na igralsko nadarjenost očitno niso preveč gledali (beri VVinona Ryder, Sandra Bul-lock), pogrešamo pa starejše, a vedno izvrstne dame Sigoumey VVeaver, Susan Sarandon, Meryl Streep, Michelle Pfeiffer, Geeno Davis in seveda Emmo Thompson. Iščemo Lolito LONDON - Britanski režiser Adrian Lyne (Devet tednov in pol, Usodna privlačnost, Jakobova lestvica groze, Flashdance, Nespodobno povabilo) namerava posneti svojo verzijo Lolite Nabokova. V filmu iz leta 1962, ki ga je režiral Stanley Kubrick, je Lolito igrala Sue Lyon, njenega oboževalca srednjih let Hum-berta Humberta pa James Mason. Glede na prejšnje Lynove filme bo v novi verziji verjetno bolj poudarjena seksualnost, ki je v filmu iz leta 1962 ni. Po drugi strani pa je v dobi obtožb o spolnem nadlegovanju (mladoletnikov), s katerimi so ožigosali celo brezmadežnega Michaela Jacksona, vprašanje, kdo bo hodil gledat zgodbo, kakršna je Lolita. Kdo bo predsednik? LOS ANGELES - Potem ko sta vlogi v filmu Roba Reinerja (Zadnji dobri možje) An American President zavrnila Emma Thompson in Robert Redford, ker po njunem ta romantična komedija ni dovolj politična, bosta prvi ameriški par zaigrala Michael Douglas in Annette Benning. Redford je obljubil, da bo producent filma. Zahtevna Linda NEW YORK - Linda Fiorenti-no je kritike navdušila v filmu Johna Dahla The last Seduction in je svojo naslednjo vlogo dolgo izbirala. Nazadnje se je odločila za vlogo psihiatrinje (ne že spet!!!) v hilerju Jade. Psihiatrinjo obtožijo umora, malo preveč pa se z njo zaplete javni tožilec (David Caruso), še posebej zato, ker je psihiatrinjin mož tožilcev najboljši prijatelj. Gotike na pretek HOLLYWOOD - Čeprav Frankenstein Kennetha Branag-ha ni postal ravno uspešnica, se nam obeta še kar nekaj podobnih gotskih grozljivk: o Mary Reilly in prvi od dveh študij o Jacku Razparaču, kjer bo Razpa-rača igral Jack Nicholson, smo že pisali. Vampirske barve bosta v Vampire in Brooklyn zastopala Angela Basset in Eddie Murphy, vodil pa ju bo režiser Mor v ulici Brestov Wes Cra-ven. Janu DeBontu, režiserju z Oskarjema nagrajene avtobusne uspešnice Flitrost, pa so odobrih ogromen proračun za novo različico klasične japonske zgodbe o Godzili. Rožnati Almodovar MADRID - Pedro Almodovar, ki je od začetka osemdesetih režiral ducat filmov, snema Rožo moje skrivnosti. Zgodba pripoveduje o ženski na robu živčnega zloma, »ki piše 'rožnate zgodbe’, to so zgodbe, kot jih piše na primer Barbara Car-tland«, je dejal Almodovar. Zanj je snemanje filma kot slikanje, tokrat slikanje poročene ženske z otroki in prijatelji, katere svet se pospešeno ruši. »Vendar prav zato vemo, da bo junakinja morala nekaj storiti, saj tako ne more več živeti,« dodaja Almodovar. »Film je optimističen, čeprav je poln bolečine. Je hkrati komedija in drama.« Sherilyn v vlogi dive, Mick v vlogi producenta LONDON - Sherilyn Ferin (Twin Peaks, Tri zaljubljena srca) naj bi igrala Elisabeth Tay-lor v filmski biografiji o igralki. Mick Jagger (pevec skupine The Rolling Stones, če ste živeli na Marsu zadnjih trideset let in ga slučajno ne poznate) bo združil moči s koproducentom filma Forrest Gump Stevom Tischem in ustanovil novo produkcijsko hišo Lip Service (se ta Lip - 'ustnice', nanaša na Jaggerja?). Po Tischevem mnenju bo Jaggerjevo ime koristna vaba za znana imena, ki jih bosta želela v svojih projektih. Jagger je dejal: »S Stevom imava podoben okus. Najini projekti bodo 'mainstreamovski’ in ekscentrični. Ne želim jih podrobneje označiti, saj jih niti midva s Stevom še nisva. Prav gotovo pa to ne bodo umetniški filmi.« Za oboževalce O. J. Simpsona LOS ANGELES - Prva v seriji štirih videokaset o sodnem procesu zoper OJ. Simpsona, ki bodo kmalu izšle, je še en dokaz, da se (domnevni) zločin splača. Na prvi videokaseti bo prikazano ozadje procesa in otvoritvene izjave, na naslednji pa bodo prikazani obramba in tožilstvo, zaključne izjave in razsodba. Wesley in Woody spet skupaj HOLLYWOOD - Wesley Sni-pes in Woody Harrelson sta prvič zaigrala skupaj v Driblerjih pod košem, znova pa bosta združila moči v filmu The Mo-ney Train. Za film bodo zgradili najveCje filmsko prizorišče v zgodovini - popolno kopijo treh newyorških postaj podzemne Zelenice: VVall Street, Times Square in Rockefeller. Blizu Kitajske Četrti v Los Angelesu ga bo studio Columbia Pictures postavil za 4, 5 milijona dolarjev. Dolgo bo eno miljo, po njem pa bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo 40 milj na uro. Spielberg se vrača HOLLYWOOD - Najnovejši film Stevena Spielberga je stal skoraj 60 milijonov dolarjev in se imenuje Caspar the Ghost. Glavno vlogo igra Erič Idle (Monfhy Python). Idle se vseli v dvorec, ki je bil včasih last žalostnega znanstvenika dr. Har-veyja, ki se je vse življenje trudil oživiti svojega umrlega sina Casparja. Dva zlobna duhca, Fatsa in Stinka, bo Idlu pomagal iz gradu izgnati Dan Ayk-royd. Aykroyd ima na področju izganjanja duhov že bogate izkušnje, saj je igral v obeh uspešnih delih filma Izganjalci duhov. Spielberg se je očitno le pomiril od vzhičenosti Schindlerjevega seznama in se vrnil k snemanju bolj zanj tipičnih filmov. KonCno! Harry pozdravlja ptičko HOLLYWOOD - Pevec in občasni igralec (Little Man Tate) Harry Connick jr. naj bi nastopil v novi različici filma Bye, bye Birdy. Producenti želijo ponoviti uspeh z novo verzijo te broadwayske igre. V prvi iz leta 1963 sta zaigrala Dick Van Dyke in Janet Leigh. Za novo verzijo producenti snubi- jo še Jasona Alexandra (znan iz nadaljevanke Seinfeld) ter nekdanjo miss sveta in pevko Va-nesso VVilliams, khtrenutno nastopa v broadwayski postavitvi Poljuba ženske pajka. VVhoopie v prvi ligi HOLLYWOOD - Ameriška igralka VVhoopie Goldberg je s studiom Hollywood Pictures podpisala pogodbo za snemanje dveh filmov, ki je vredna 20 milijonov dolarjev. Prvemu projektu v produkciji Island Pictures (v sodelovanju z Bermut Productions) bo naslov Eddie, v produkciji družbe Interscope Film pa bo posnela film The Associate. Pogodba pravzaprav označuje VVhoopijin vzpon v vrh hollywoodske elite, kar je še toliko bolj pomemebno zaradi barve njene kože. Njena bela kolegica Demi Moore je sicer pred mesecem podpisala pogodbo v vrednosti 12 milijonov dolarjev za (en) film Shiptease v produkciji Castle Rock Enter-tainment. Zaposlena Whitney PHOENIK - Občudovalci izvrstne pevke Whitney Houston bodo na njen novi albinu očitno morah še počakati, kajti dama se je zagnano posvetila igralski karieri. Potem ko bo posnela filma VVaiting to Exhale in The Bishop’s wife, bo nastopila še v filmu VVoman. V njem bo igrala samohranilko v losangele-škem getu, ki se odpravi v ilegalo, da bi razkrinkala mamilarsko tolpo, potem ko ji ta ugrabi svojeglavega sina. V vseh treh omenjenih filmih Whitney ne bo pela in bo torej imela priložnost pokazati svoj igralski talent. Da ima pevskega, že vemo. Made in Ireland DUBLIN - Na Irskem naj bi posneli paket filmov, vrednih veC deset milijonov dolarjev. Družba O’Sullivan - Forde Productions bo denimo posnela tri filme za kino in televizijo, med drugim dva zgodovinska spektakla. 14, 5 milijona dolarjev vredno priredbo romana Daniela Defoeja Moll Flanders bodo začeli snemati v Dublinu in Gorku konec aprila, maja pa bodo zaceli snemati še novo verzijo romana Kinapped Roberta Louisa Stevensona. Junija prihodnje leto bodo nato združili moči še Annette Benning, Mari-sa Tomei, lan McKelland in Patrick Stevvart v Rihardu Tretjem. Ata se krega NEW YORK - Laurence Fish-bome je izvrsten igralec, ki očitno rad igra glasbenike. Za svojo odlično upodobitev Dcea Turnerja v filmu Tina - kaj ima ljubezen s tem, je bil lani nominiran za oskarja, zdaj pa bi rad igral Jimmija Hendrbca v filmu Scuse me While I kiss the Sky. Ampak vse ne gre kqt po maslu. Al Hendrbc, oče legendarnega kitarista, se je namreč na smrt skregal s producenti in ne dovoli začetka snemanja filma, predvsem zato, ker ni zadovoljen s scenarijem. »Dokler ne bo urejeno pravdanje v zvezi z glasbenimi pravicami, ne bo mogoče začeti snemanja,« pravi Larry, ki se je že srečal s Hendrbcom starejšim in ga skušal prepričati, naj se omehča. Irena Pirman S predstavitvijo Častnih gostov, akademskega slikarja Franceta Miheliča (razstava) in književnika Žarka Petana (Uterar-ni nastop), toCno opoldne, 19. maja, bo v Šmarju pri Jelšah zaživel I. Slovenski trienale satire, humorja Aritas. Odprli bodo tudi razstavo likovnih del petih satirikov iz tujine, med drugim pa bodo zvečer v Domu kulture odprli trie-nalno razstavo, priredih satirični recital in podelili nagrade in priznanja Aritas '95. Dan kasneje, 20. maja, bo v Domu kulture satirični kabaret ob 25-letnici Boutiquea za pisalni stroj-Nedeljskega, 2. junija pa predstavitev zbornika Satira Multi. Razstave, ki bodo na ogled ves junij, bodo prestavib se v Ljubljano, in sicer v Sprejemno dvorano Cankarjevega doma (od 30. novembra do 15. decembra). Rezultati trienalnega natečaja so sicer znani že nekaj Časa, tokrat pa vam prvi in prvič predstavljamo nekatere prispevke dobitnikov nagrad in priznanj Aritas '95 za besedno satiro, humor, kjer je konkuriralo 52 piscev. Izbrala jih je žirija, katere elani so bili prof. Igor Gedrih, predsednik, dr. Milan Dolgan, Branko Gradišnik, MiloS Mikeln in Tone Partljič. Zlati Aritas bo prejel Janko Messner za pesmi, srebrnega Boris Kuralt za aforizme in basen, bronastega pa Evgen Jurič za aforizme. Priznanja (listine) Aritas prejmejo: Matija Logar (aforizmi), Franjo Frančič (humoreska), Jolka Milic (aforizmi), Žarko Petan (aforizmi) in Meta Rainer, postumno (epigrami, basni). MAK Zlati Aritas ’95: Janko Messner Janka Messnerja, pisatelja, esejista, pesnika in dramatika, ki je od leta 1980 »po lastni želji v zgodnjem pokoju«, ni treba posebej predstavljati. Iz obrazložitve žirije: Pesmi, izbrane izmed tistih, ki jih je poslal na natečaj, zasluzijo najvisje priznanje Aritas iz veC razlogov: so hkrati osebno izražene in odraz splošnih aktualnih problemov; izhodišče jim je sodobni svet v tisti pojavnosti, ki izziva satirične bodice in meri na družbene napake in na samokritično refleksijo; Messnerjeve pesmi so hkrati splošno razumljive in vsebinsko aktual- ne in se ne vežejo na trenutni položaj ali pojav, zato ohranjajo trajno sporočilno sredico. Messnerjeve pesmi pomenijo prispevek k širši pesniški ubeseditvi s satirično naravnanostjo. Dve pesmi Janka Messnerja Monolog z Goethejem Politisch Lied - ein garstigLied? Lahko, Ce ti je polna rit. Težko pa je krivico skriti in verzu uzdo natakniti. Dovolite, geheimer Rat, da stisko svojo izpovem: na svetu ga še zmeni/ ni, ki bi iz svinjarije znal splesti venec popolne poezije. Stremuštvo, laž, pogoltnost ne rima se, pa se ne rima, a mene, bog mi greh odpusti (in Ce mogoče tudi vi), prav to zanima. Dva tabora Ce se natanko pregleda stvari, v tabora dva se Človeštvo deli: eni so v cunjah, a drugi v škrlatu, eni v palačah so, drugi pa v blatu. Eni umirajo lačni brez dela, druge pa stisne od mastnega jela. Ce se natanko pregleda stvari, v tabora dva se človeštvo deli: dvoje marksistov bilo je in bo, s knjižico eni, a drugi z vestjo. Enim je delo merilo človeka, drugi živijo od golega čveka. Ce se natanko pogleda stvari, v tabora dva se človeštvo deli: dvoje kristjanov ta božji svet tlači, eni dejavni, a drugi žebrači. Eni brez greha boje se pekla, drugi pregrešno žive od Boga. Ko bi vsi govoriti, kar mislimo, in delati, kar govorimo, bi bilo manj kokodakanja in v ec jajc. -o Na vodilnem stolčku se vsaka neumna misel lahko spremeni v usodno dejanje. •» Tepeni nimajo nikoli prav. Zakaj bi jih sicer tepli? -» Ni prijetno, Ce te imajo ljudje na piki. Vendar je Se huje, Ce te unajo na muhi. Dandanes je Se bedaku gorje, Ce ni specializiran. •» Zaljubljenost spremeni pametne v norce in tepce v modrece, zakon pa strezni obe kategoriji. Kakšna nepopravljiva škoda za tepce! •» Marsikatera ženska bi prej stopila na mino kot na tehtnico. •» Ni Adam vsak tič, ki je kdaj ugriznil v kislo jabolko. Jolka Milic ŠMARJE ■95 Srebrni Aritas ’95: Boris Kuralt Boris Kuralt pravi, da se ukvarja z norčevanjem od nižje gimnazije, »ko sem začel objavljati v nesrečno preminulem Pavlihi, torej kakšnih 45 let«. Dela na zalogo, ki je že kar obsežna. Obrazložitev žirije: Boris Kuralt se je uveljavil predvsem z aforizmi, ki jih objavlja vmzli-čnih časopisih. Avtorju se pozna, da izhaja iz dnevnih izkušenj ter sprotne aktualnosti. V tem sicer tiči nevarnost, da Časovno zamejeni aforizem sčasoma izgubi aktualno poanto, toda med ohmnjeni-mi aforizmi so taki, ki Časovno preraščajo trenutni položaj. Kuraltov aforizem se gi- blje med lucidnim spoznanjem, duhovitim prebliskom in politično bodico, s svojimi najboljšimi dosežki pa je zaznamoval slovenski aforizem, basen pa v klasičnem vzorcu mzodeva sodobno resnico. Bronasti Aritas ’95: Evgen Jurič Evgen Jurič pravi o sebi, da je končal številne sole življenja, vendar je ostal »faliran Student«. Za »kazen« je delal skoraj 30 let kot novinar in urednik (Delo, TT, Antena, Pavliha). Leta 1992 je ustanovil svojo založbo, ki se ukvarja z izdajanjem humorja. V Nedeljskem že Cez 20 let objavlja svoje humoreske, Četrto leto pa Humoristov dnevnik (v Dnevniku). Obrazložitev žirije: Ob humoreskah so aforizmi najopaznejši delež pisanja Evgena Juriča. Za avtorja so značilni predvsem tisti aforizmi, ki najdejo dotikališče z vsakdanjim življenjem in so v bistvu pre- prosti in jasni. Po svoji naravi so šaljivi in sežejo z domislico do kritične poante. Evgen Jurič je pokazal, da se da tudi v vprašalni obliki izoblikovati duhovit posmeh. Gorje malemu narodu, Ce ima prevelike sinove. •» Z državo je kot z otrokom - lažje jo je narediti kot rediti. •» V državi s tremi zvezdicami vendar ne morete živeti kot v hotelu s petimi. •* Oblast ne sliši rada, Ce vpijete, rada pa prisluhne, kadar šepetate. •o Mi opravimo vse z levo roko, zato desnica nima nobene šanse. Cerkev hoCe gozdove nazaj, da bi spravila partizane ob bazo. •o- Ne leti vsak tič, ki se dvigne. Krokodil in gazela Krokodil: »Kaj tako mencaš, dolgonoga?« Gazela: »Na drugi breg bi rada, pa je voda preširoka in še vas, krokodilov, mrgoli v njej.« Krokodil: »NiC lažjega. Hitra si, lahka tudi, vzameš zalet, hop in si preko.« Gazela: »In Ce bom prekratka?« Krokodil: »Imaš tri poskuse, kot pri atletiki.« Gazela: »Saj to je krasno...« Zalet, prekratek skok... krokodilu v razprt gobec. Nauk: So primeri, Id prenesejo le en poskus, zato delaj z glavo. Boris Kuralt Prava ženska in pravi moški Prava ženska ni majhna, a tudi ne gorila. Prava ženska je odločna pa tudi nežna. Prava ženska ni usekana na nakit, denar, vseeno pa je finančno neodvisna. Prava ženska je družabna in zabavna, ni pa terenska delavka. Prava ženska se zanima za umetnost, pa tudi kult telesa ji ni tuj. Prava ženska rada pleše, spoznava nove ljudi, zvečer pa je najraje ob domačem ognjišču. Prava ženska je svetovljanka, a družine ne zanemarja. Prava ženska je prav mati, a zna se odtrgati od doma in si poiskati primemo družbo. Prava ženska je strastno zadržana, v seksu uživa, a ji ne pomeni zgolj parjenja. Prava Zenska se ukvarja z meditacijo, jogo, ni pa sufražetka. Prava ženska je ravno prav kosmata. Prava ženska zna moškega očarati, a tudi postaviti na trdna tla. Prava ženska poudarja ženskost, ni pa koketa. Prava ženska se zanima za modo, a ni njena sužnja. Prava ženska je razumevajoča, a mora znati po potrebi udariti po mizi. Prava ženska... Za vse zainteresirane prave moške lahko povemo, da sta na razpolago še dva primerka prave ženske. V živalskem vrtu, kletka pri izhodu! Pravi moški ni orjak, ni pa pritlikavec. Pravi moški je nežen, a ni grob. Pravi moški ni materialist, vseeno pa ima dovolj cekina. Pravi moški je družabno razumevajoč, a ne mevžljasta klepetulja. Pravi moški se mora spoznati na tehniko, samo ves dan ne leži pod avtomobilom. Pravi moški ljubi umetnost, a tudi narava mu ni tuja. Pravi moški rad pleše, planinari, ni zapečkar, a kljub temu ob večerih rad ostaja doma. Pravi moški rad potuje, je svetovljan, a družina mu je prvo. Pravi moški ima rad otroke, stare ljudi in pse, a zna se tudi umakniti v samoto. Pravi moški je meditativno duhovni tip, nikakor pa ne versko usekan. Pravi moški je ravno prav kosmat. Pravi moški zna Zensko spraviti v smeh, a ni pavliha. Pravi moški imponira Zenski, ni pa nastopač. Pravi moški se ne zapija, včasih pa ga le da na zob. Pravi moški je... Za vse zainteresirane prave ženske lahko povemo, da sta na razpolago še dva primerka pravega moškega. V živalskem vrtu, kletka pri vhodu! Franjo Frančič Ce bi bili komunisti Se na oblasti, bi dosti hitreje pometli z rdečimi. -o Mnogo jih je, ki so ugotovili, da je mogoče madeže na preteklosti najlažje očistiti s slinjenjem na pravem mestu. •o Zakaj je vreme zadnje čase tako zmešano? Ker hočejo vse stranke vedriti in oblačiti. •» Vrste, vrste, vrste. Ne moremo brez njih. Kot v Časih realsociali-zma. Le da smo zdaj v avtomobilih. Ljudje ne potrebujejo repov, saj jih vlečejo za nos. -» Kadar pogledam cene v izložbah, me obide misel: nisem živel zastonj. •» Kako je mogoče, da imajo tudi ateisti otroke? Otroci so vendar božji dar. •» Zakaj dajo človeka na hladno šele potem, ko je že pokvarjen? -» Drevo ubije Šoferja v samoobrambi. •» Pameten žebelj ni nic vreden, žebelj mora biti zabit. Evgen Jurič V boju za stolčke so mnogi dobili klecalnike. •» Prej paraziti, zdaj konvertiti. -» Kjer ni perspektive, je dovolj prostora za retrospektivo. •o Disidenti vseh dežel - dobimo se na oblasti! •o Lačni zatrjujejo, da so že vsega siti. •o Vse kaže, da lahko od lipe sprave pričakujemo le lipov Caj. •» Srečala nas je pamet Bilo je prijetno in kratko srečanje. •» Kdor nima v glavi, ima na disketah. •o Imamo pa res smolo, celo kadar lezemo v rit, pridemo samo do slepega Črevesa. •» Sel sem v sebe in zašel. Matija Logar Epigrama Čudno, da se bogovi lepo rima s tatovi! Popred si revež bil, zdaj si gospod bogat; \ popred v obraz si bil, \ zdaj v dušo si kosmat. Travestija Kdor govoriti kaj ne ve, \^ tuj referat prebere; komur petje prav ne gre, ta v mikrofon se dere. Omejeni imajo neomejene možnosti. •» Ženska najlaže laže leže. •» V znanju je moc, v neznanju premoč. •» Kdor reCe A, bo rekel tudi AU. -» Kdor se zadnji smeje, se bo smejal sam. •» Ob petkih jedo pobožni ljudožrci ribice. •o Pojdite vase in tam ostanite! •» Bil je fahidiot v vseh fa-hih. •» Bojim se, da se v Slovenijo vračajo dobri, stari Časi. -» Komunizem je bil represiven, pokomunizem pa je depresiven režim. Žarko Petan Slepota Pav labodu na ribniku: »Vidiš mene, kako sem lep?« Labod: »Res si lep. A pri tolikih tvojih očeh - za tujo lepoto slep.« V slogi je moč Palec na roki: »Jaz sem naj-. močnejši in najvažnejši med vami!« Ostali prsti: . Pa pokaži fi-'fjo brez nas!« Meta Rainer Z različno odmevnostjo so v Britaniji objavili tri sklope statističnih podatkov, ki kažejo zanimive in celo zaskrbljujoče premike od ustaljenih vedenjskih vzorcev V britanski družbi. Toda vzroki teh premikov in vztrajnost njihovih trendov še niso povsem jasni, dejstvo pa je, da so vznemirili britansko javnost. Najprej so presenetili izidi zaključnih izpitov oziroma male mature 15-letnikov v šolskem letu 1993/94, ki so pokazali, da dekleta z dobrimi rezultati skoraj za devet točk prekašajo fante, kar sicer predstavlja nadaljevanje trenda, vendar z rekordnim izidom. Temu so sledili še podatki o nadaljevanju trenda padajoče rodnosti z opozorilom znanstvenikov, da se je v zadnjih 50 letih zelo povečala neplodnost med moškimi ter napoved urada za preučevanje in popis prebivalstva, da 20 odstotkov žensk, rojenih v zadnjih tridesetih letih, ne bo rodilo otrok. To pa je dvakrat več kot v generaciji njihovih staršev. Izidi malih matur oziroma izpitov GCSE ob koncu šolskega leta 1993/94 so pokazali, da je 47, 7 odstotka deklet doseglo dobre ocene v petih ah več predmetih, medtem ko je iste izide doseglo le 39,1 odstotka fantov. Razlika je izjemno velika posebno v primerjavi s prejšnjimi leti. Statistika namreč kaže, da so v šolskem letu 1975/76 dekleta prekašala fante za pol odstotka, v letu 1984/85 za en odstotek, zdaj pa skoraj za devet odstotkov. Odten vpliv razrednih razlik Razlaga, da se 15-letna dekleta bolj zavedajo dolžnosh in se več učijo kot njihovi vrstniki, je že stara in ne pojasnjuje velike razlike. Verjetno je še najbolj sprejemljiva razlaga Gaby VVeiner, profesorice na londonski South Bank Univer-sity, ki izide v reviji The Econio-mist pojasnjuje z razredno delitvijo. Po njenem mnenju so učni rezultati deklet in fantov iz srednje- ga razreda bolj ah manj v skladu z ustaljenimi vzorci, pri Čemer so dekleta boljša v humanističnih vedah, fantje pa v naravoslovju. Velike razlike v učnih rezultatih se pojavijo, kot meni VVeinerjeva, v družinah z nizkimi dohodki, ker ni več dobro plačanih nižje kvalificiranih delovnih mest za moške in zato mnogi fantje iz teh družin menijo, da šola ni več prava pot do zaposlitve ter je ne jemljejo resno. Dekleta, meni VVeinerjeva, pa zdaj pričakujejo, da se bodo po šoli zaposlila in se zato za šolsko delo še bolj zavzemajo. To teorijo naj bi podpiralo dejstvo, da fantje prevzemajo vodstvo v učnih dosežkih na področju matematike in naravoslovja na veliki maturi, ki jo v glavnem opravljajo le tisti 18-le-tnlki, ki nameravajo študirati na univerzi. Otroci iz družin z nizkimi dohodki pridejo v manjši meri do velike mature in zato se vpliv učnih dosežkov deklet iz družin z nizkimi dohodki zmanjša, razlaga VVeinerjeva. Seveda pa obstaja odprto vprašanje, kako spodbudih fante do 15. leta starosh k boljšim učnim rezultatom, da se razlika z dosežki deklet ne bi še povečevale. Onesnaženje in neplodnost pri moških Bolj kot te razlage pa so vznemirile ugotovitve znanstvenikov ZDA, Britanije, Francije, Finske in Nizozemske, da onesnaženo okolje vpliva na močno povečanje moške neplodnosti v zadnjih 50 letih, kar ima po izkušnjah klinične prakse za posledico, da se je problem moške neplodnosti povečal od enega v desetih primerih na enega v štirih, kar predstavlja 25 odstotkov. To naj bi bilo povezano z vplivom hormonom podobnih kemikalij, ki so v našem okolju. Vse več žensk odklanja materinstvo Zato strokovnjaki svarijo, da so nujne dodatne raziskave, ki naj ugotovijo vzročne dejavnike ter njihovo delovanje, če hoCemo preprečiti nadaljnje povečanje neplodnosti pri moških. Neprijetno razmišljanje o vzrokih padajoče rodnosti v državah Evropske unije je poglobila objavljena napoved urada za preučevanje in popis prebivalstva, da ob upoštevanju sedanjih trendov v Britaniji ena od petih žensk ah 20 odstotkov žensk, rojenih v zadnjih 30 letih, to je v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih, ne bo imelo otrok. Znano je, da od pet do sedem odstotkov teh žensk ne more roditi zaradi neplodnosti. Razlogi, zakaj ostalih 13 do 15 odstotkov žensk v tej skupini ne bo imelo otrok, so različni, prevladujoči pa so, da ženske enostavno zdaj nočejo imeti otrok. Nočejo se odpovedati neodvisnosti in poklicni karieri, ker mnoge menijo, da je materinstvo nezdružljivo s kariero. Linda Grant v dnevniku The Guardian opozarja: »Poglejte katerokoli večjo organizacijo, ki zaposluje ženske na višjih položajih. Očitno je, da imajo vsi menedžerji otroke, toda večina menedžerk jih nima. V neki organizaciji, v kateri sem delala sredi osemdesetih let, ni bila mati niti ena ženska, ki je bila po položaju višja od tajnice.« Več upokojencev kot otrok Statistika tudi kaže, da leta 1976 v Britaniji le en odstotek poročenih žena ni hotel imeti otrok. Napoved, da v prihodnosti kar 20 odstotkov britanskih žena ne bo imelo otrok, sovpada z napovedmi, da bo leta 2011 v Britaniji očitno manj otrok kot upokojencev. Delež otrok v celotni populaciji že tako ali tako vztrajno pada in se je zmanjšal od ene tretjine leta 1901 na eno petino danes. Shokovnjaki tudi opozarjajo, da so pritiski družbe in staršev na hčere, da bi jim rodile vnuke, popustili. Zato je odkrito priznanje, da ženska noče otrok, trenutno družbeno bolj sprejemljivo, kot je bilo nekoč. Avtorica Jane Barlett zato tudi sprašuje: »Ah te ženske res predstavljajo demografsko moro ah pa so povod za praznovanje? Ah niso te ženske rezultat veC kot dvajsetletnega feminističnega boja, ki naj bi zagotovil pravico do življenja onstran materinstva.« Očitno je tudi, da Čedalje veC žensk začne načrtovati družino šele po tridesetem letu. To dokazujejo podatki, da je bilo v Angliji in VValesu le 20 odstotkov žensk, rojenih leta 1947, ko so dopolnile trideseto leto starosti, še brez otrok, zdaj pa pričakujejo, da bo v isti starosti brez otrok več kot tretjina žensk, ki so bile rojene leta 1976. Načrtovano materinstvo Linda Grant razmišlja, da sta gospodarska recesija in zamenjave stalnih delovnih mest z začasnim pogodbenim delom verjetno vzrok, da mnoge ženske zavlačujejo z načrtovanjem družine do tridesetega ah celo štiridesetega leta. Zaradi tega imajo lahko več težav z zanositvijo in nosečnostjo, in ker se izteka njihova biološka ura, je večja verjetnost, da bodo te žene rodile le enega otroka. Kako se ženska na račun kariere odpoveduje otrokom ah pa zavlačuje z načrtovanjem družine, je z veliko publiciteto pokazala Penny Hughes. Lani je na višku svoje kariere, ko je dosegla vse, kar si je na tem področju želela, kot predsednica Coca Cole UK z letno plačo 250 tisoC funtov pri 35 letih odpovedala službo z namenom, da se popolnoma posveti materinstvu. »Toda odlašanje najbolj otežuje rojstvo,« je geslo, ki ga ponavlja Renate Olins, direktorica londonske zakonske svetovalnice. To ji narekuje praksa, pravi, ker k njej prihajajo pari v 30. letih, ki še razmišljajo o tem, ah bi imeh otroka ah ne. Olinsova pojasnjuje: »S tem ko razmišljajo o otroku, dejansko razpravljajo o sposobnosti življenja njihove zveze. Cas in denar, ki Strokovnjaki v poročilu, ki ga je objavila nizozemska vlada (v Britaniji pa medicinska revija The Lancet), svarijo, da so Kemikalije, ki jih imenujejo »xenooestroben«, in pri moških povzročajo neplodnost, razširjene tako v industriji kot v poljedelstvu, ljudje pa jih uporabljajo tuai doma. Vključujejo plesticide, kot na primer DDT, in različne industrijske kemikalije. ga zahteva obok, je težko breme predvsem za žensko. Medtem pa Cas teče in nekega dne nastopi trenutek resnice. V nekaterih primerih se izkaže, da je prepozno, ker so pari predolgo odlašah.« Strokovnjaki namreč poudarjajo, da se med 31. in 35. letom starosti plodnost pri ženski lahko zmanjša za 50 odstotkov in nato še bolj upada, poleg tega pa se možnosti drugih zapletov večajo. Statistika pa kaže, da so se porodi pri ženskah, starih veC kot 40 let, v zadnjem desetletju povečali za 50 odstotkov. Zanemarjeno starševstvo Center za študije o družinski politiki načrtuje 18-mesečno raziskavo, ki naj bi razložila vzroke, zakaj nekatere ženske nočejo biti matere. Center ugotavlja, da se to dogaja predvsem pri ženskah srednjega razreda. Direktor Cerideven Roberts pravi: »Cas je, da se začnemo ukvarjati z vprašanjem, ali so otroci in njihovi starši res deležni pravičnega deleža družbenih dobrin. Ce bi bila Velika Britanija bolj naklonjena otrokom in družini, potem bi se morda vee ljudi odločalo za otroke.« Očetje naj ostanejo doma Ce odpoved materinstvu zaradi težav usklajevanja družinskega življenja in dela predstavlja pomembne demografske smernice, potem bi moralo biti zaposlovanje prilagojena tako, da bi spodbujalo družinsko življenje. Zato center za študije o družinski politiki meni, da bi bilo treba s finančnimi olajšavami pomagati ljudem pri odločanju za družino in uvesti davčno politiko, ki bi pomagala družinam. Pri tem nekateri opozarjajo, da davčni sistem zdaj bolj obremenjuje pare z otroki, saj plačujejo večji delež svojega dohodka za davke kot tisti, ki živijo sami ah so brez otrok. Center tudi spodbuja podjetja, naj očetom zagotovijo možnost odsotnosti z dela za skrb in varstvo otrok. To pa predvsem zato, ker predvidevajo, da je podoben ukrep pomagal dvigniti rodnost na Švedskem. Ženske ne bodo nikoh enakopravne moškim V številnih britanskih javnih razpravah se krešejo mnenja, zakaj se nekatere ženske odpovedujejo materinstvu. Prav gotovo pa je nekaj resnice v trditvi Nigele Law-son, ki je v dnevniku The Times zapisala, da so feministke v 70. letih uspavale ženske z idejo, da imajo iste možnosti izbire kot moški. Toda v primeru rojstev jih očitno nimajo. Nigela Lavvson piše: »Seveda se mnoge ženske ne odločajo za otroke zato, ker zaslutijo resnico, da je položaj drugačen za moške kot za ženske, njim pa je bolj všeč »moško« življenje. Tudi jaz sem mislila, da sem živela feministično: enakovredna partnerja, enake odgovornosti. Potem pa sem dobila otroka. Naučila sem se, da je otroku prav malo mar pravičnejša družba: otrok hoče le mamo.« Tiste ženske, ki menijo, da je materinstvo žrtev, pozabljajo, na se mladostno samsko življenje ne konča le z otroki, ampak s koncem mladosti, opozarja Nigela Lavvson-Materinstvo in kariera nista nezdružljiva. Težko je le, ker narava zahteva eno, delovni svet pa materam ne pomaga. Morda pa se bo pod grožnjo prihodnosti brez otrok (čeprav ni še jasno, kako velika je v resnici ta grožnja) tudi to spremenilo. . Alja Košak ® RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cose dell’altro mondo, 10.00 dnevnik Film: Geremia, cane e spia (fant., ZDA ’59), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualni tednik: Prisma Dok.: Kvarkov svet Nan.: Fronto soccorso Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualnosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Film: Zanna Bianca - Un piccolo grande lupo (pust, ZDA '91, i. E. Hawke) Dnevnik TG1 Politična tribuna: debata o izidih volitev Dnevnik in vreme Dok. Videosapere Aktualno: Sottovoce Aktualo: II fatto (pon.) Nad: Delitto di regime RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave TG2 - Posebna odd. o volitvah Otroški variete Quante storie, vmes (8.30) nan. Black Stallion Zidovska kultura Vabilo k branju TG2 - O volitvah Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo-družbene teme, vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualno: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled drugačnega tiska in vreme Vse najboljše za rojstni dan. Kino! Koncert telećom Sport: Hokej na ledu Samemo Compilation RAI 3 TG3 - Pregled tiska, 7.30 TG3 - O volitvah Oddaje Videosapere: Španščina, filozofija, Far da se. Naši otroci, itd Fantastica Etil Fantastica Mente Dnevnik - O volitvah Deželne vesti Popoldanski dnevnik o volitvah, vreme Športno popoldne: dresura, nogomet C in B lige, 16.30 kolesarstvo Videosapere: Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme, vrem Dnevnik, deželne vesti, Sport, 20.05 Blob Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik, deželne vesti Dok.: Ferrara Pred premiero Dnevnik, pregled tiska in vreme, 1.00 Fuori orario RETE 4 7.20 8.00 9.00 14.00 14.15 16.25 18.00 20.45 22.40 1.50 Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.20 nad. Catene d’amore, 9.50 Grandi Ma-gazzini, 10.10 Guadalu-pe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: II colore viola (dram., ZDA ’85, i. D. Glover, W. Goldberg), vmes (24.00) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Manrizio Costanzo Shovv R Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 jH Sgarbi quotidiani R Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: A proposito di Henry (dram., ZDA ’91, i. H. Ford, A. Bening) Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) (V trenutku, ko pišemo, nismo dobili programov) IT SLOVENIJA 1 09.00 09.30 09.55 12.25 10.50 10.55 11.00 13.00 13.05 14.50 15.40 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.05 22.00 22.16 22.45 23.15 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 5/13 del Znanje za znanje: Učite se z nami, pon. Zdravje, naše največje bogastvo Vitiligo Pasje popoldne, ameriški film, pon. Poročila Športni pregled, pon. Umetniški večer, pon.: Vrhunci Montparnassa Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Vreča Očividec: Žuželke, 13/14 del ang. dokrnn. serije Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Prima sezona, češka nadaljevanka Pravičnost na preizkušnji: Pošta - telekom po 8. mesecih nič novega TV dnevnik 3, vreme Sport Sova Murphy Brovm, 18. del ameriške nanizanke Barka, 2/3 del avstralsko - angleške nadaljevanke ITALIA 1 fr* SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Euronevvs Odprti studio, 12.30 Fatti Utrip, ponovitev e misfatti. 12.40 Sport Zrcalo tedna, ponovitev studio Presodite, pon. jEE Otroški variete Poglej me!, ponovitev Odprti studio Sova, ponovitev s Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Čudna medigra, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke Izziv, poslovna oddaja, 8. rtol n Aktualnosti: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Beverly Mills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke aei Sedma steza Gospodarska oddaja: 10 000 obratov m Film: Pappa e ciccia Zvok in tišina, 4., del ka- (kom., It. ”82, i. P. Villag- nadsko - novozelansko - gio, L. Banfi) irske nadaljevanke Mai dire gol di lunedi Studio City Aktualno: Fatti e misfat- Brane Rončel izza odra ti, 23.45 Zanimivosti o filmu Jonathan degli orsi Video strani Italija 1 šport A tutto vol ume A KANALA # TELE 4 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: II transatlantico della paura (•) MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 10.30 14.10 20.35 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport 11.40,12.20 O volitvah Film: II processo del ses-so (kom., ZDA *90) Film: II mistero dei sette quadranti (krim., VB ’80) Ponovitve A -shop Spot tedna, CMT Spot tedna A shop Zlata nota, ponovitev Videoigralnica, pon. Klasična video glava Aliča v glasbeni deželi A -shop Vrema Luč svetlobe, 410. del Dežurna lekarna, 22, del Vreme Jack Razparač, 1. del migi. filma Studentska 1/4 Aliča v glasbeni deželi Spot tedna, A - shop iB Koper Euronevvs Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978 Horoskop Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan club Euronevvs Ponedeljkov športni pregled Euromagazine TV dnevnik Reportaže s primorskih športnih prizorišč (□MF1 Avstrija 1 13.00 13.25 13.50 14.15 14.35 15.00 15.30 15.55 18.30 18.55 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 23.45 01.50 02.15 04.15 05.35 Otroški program: Heidi Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerrv Štiri zadene Naš hrupni dom Nevidni prijatelj SP v hokeju Strašno prijazna družina Neznosni sorodniki Kuharski mojstri Pri HuxtabIovih Za lepoto moraš trpeti Cas v sliki, vreme Šport Pogledi od strani Ne zdaj, dragi!, ameriška komedija, 1986 Igrajo: Michael Caine, Sally Field in drugi Režija: Jerrv Belson Opreacija Strela, angleški vohunski film, 1965 Igrajo: George Peppard, Tom Courtney, Jeremy Kemp in drugi Režija: Michael Anderson El Dorado, ameriški vestern, 1967 Igrajo: John Wayne, James Caan, Robert Mic-hum in drugi Režija: Howard Hawks Strašno prijazna družina, ponovitev El Dorado, ponovitev vestema Tarzan, kralj džungle, ameriški film, 1959 Raji živali: Tihi svet Yel-lowstona "MF Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, pon. Počitnice na Immenhofu, pon. Tednik, pon. Državljanska vojna v Alžiriji, pon Čas v sliki nR Ironmen Im Orientacija R Moč strasti Umor, je napisala S Vsak dan s Schijekom ' m Cas v sliki i Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri • S Zvezna dežela danes ' 1 Cas v sliki, kultura 2 Vreme i Hribovski zdravnik Investitor Tema Cas v sliki 2 Ob polenajstih KM Vstop prost Križarka Potemkin, sovjetski film,1925 Režija: Sergej Eisenstein Videonoč Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 SotoCJa; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.40 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška countr/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncert Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroCe; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.00 Ob robu IgrlšCa; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenlr d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualno-f sti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Modni bla bla; 1.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Problem ogrevanja v Kranju; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio Šenčur; 18.10 Vsakdo po svoje pesmi poje; 19.30 Večerni pr. -Ti, jaz in najin otrok. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555;20.00 Sotočje; 21.00 Rock klub. Radio študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostral; 14.00 OF (24 ur-Info); 15.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Jo-culator; 17.30 You Rock Iti; 19.00 TB: Cesarla Evo-ra; 20.00 Alter, Garba-ge, Fonkura, Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo; 8.35 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar Indijskega juga (prip. M. Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Pot-puri; 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturni teden koroških Slovencev v št. Vidu ob Glini (Neposredni prenos odprtja). 20 Ponedeljek, 24. aprila 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV SLOVENIJ LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 24. aprila, oh 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma ponedeljek in izven. Predstava bo Se v torek, 25. aprila, ob isti uri, za abonma torek, izven in v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma studentski tretji in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 26. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - Ali BOG LAJA? za izven. V petek, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROI- GALERIJA SOU - KAPELICA V torek, 25. aprila, B. Kunst/I. Štromajer - PRSI, OKITENE Z VENCI VRTNIC v izvedbi Intima teater Ljubljana. [Barbara Pia Jenie TMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 24. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma M. Predstava bo še v torek, 25. aprila, ob isti uri, za abonma red U in v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma red O. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVV, za izven. Ob 20. uri: M. Csmoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V torek, 25. aprila, ob 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. Predstava bo še v soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 V torek, 25. aprila, ob 11.30: H. Ibsen - STRAHOVI, za abonma VRI. mladinski in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 24. aprila, ob 19. uri: V. Modemdorfer -TRANSVESTTTSKA SVATBA, za abonma dijaški II in izven. Predstava bo Se v torek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma rumeni in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V torek, 25. aprila, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V torek, 25. aprila, Velika dvorana ob 19.30: JUBILEJNI NASTOP SREDNJE BALETNE SOLE, za izven. V soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Hamick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V torek, 25. aprila, ob 17. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma nedelja in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. aprila, ob 10.30, za Solo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 24. t. m., ob 16. uri (red I) igra Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario UršiC. Ponovitev jutri, 25. t. m., ob 16. uri (red H), v sredo, 26. t. m., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 27. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Gledališče Rossetd Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. V teku je predprodaja vstopnic za predstavi »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes počitek. Jutri, 25. t.m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero in Mariangela D’Abbraccio. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Purcell in »The Ale House«. Nastopa ansambel Oro Cantione Antiqua iz Londona. Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Sch-norrja. KOROŠKA CELOVEC Sudbahngiirtel 24 - Klagenfurter ensemble SPZ: danes, 24. t. m., ob 20. uri Janko Messner »XY ungelbst« - monodrama. VValdorTschuIe (VVilsonstrasse 11): jutri, 25. t. m., ob 15. uri lutkovna igra »Peter Klepec«. BELJAK ŠENTVID OB GLINI Dvorana gosp.zbornice: danes, 24. t.m., ob 18.00 - Otvoritev 3. Kulturnega tedna ko- roških Slovencev. TINJE V Domu: jutri, 25. t. m., ob 19.30 literarno srečanje. SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 24. aprila, ob 20. uri: dobrodelna prireditev za Center Dotjke Boštjančič - Ig. Nastopajo: GLEDALIŠČE ANE MONRO, GREEN TOWN JAZZ BAND z ALENKO GODEC. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 FILM Do 26. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANO/SLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, nakladaški, komični, romantični film. Slovenski podnapisi. SEMINAR Danes, 24. aprila, ob 12. uri: MLADOSTNIK -PRIČA, ŽRTEV IN IZVAJALEC NASILJA - 4. seminar iz cikla Namesto koga roza cveti. Strokovna izvajalka dr. MARTINA TOMORI. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV, Tomšičeva 12 V torek, 25. aprila, ob 19. uri: predavanje JANE- ZA GRADIŠNIKA z naslovom PREVAJANJE IN POZNAVANJE SLOVENŠČINE. BREŽICE POSAVSKI MUZEJ, Prvih borcev 1 Danes, 24. aprila, ob 10.45: ob razstavi slik Vojka Pogačarja poteka likovno-teoretsko predavanje O barvni ciklomatUd avtorja razstave. PORTOROŽ AVDITORIJ, Senena pot 10 V soboto, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastičen film ZVEZDNA VRATA. Režija: Roland Emmerich, glavne vloge: Kurt Russell, James Spader, Jane Davidson. V nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. Režija: Edvvard Zvvick, glavne vloge: Brad Piti, Antony Hopkins. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V torek, 25. aprila, ob 17. uri: ura pravljic - Tatjana Šmid, V galeriji Majolka v Kamniku je na ogled razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA Čakajoči, akvarel, 1994 LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 25. aprila, ob 19. uri in v četrtek, 27. aprila, ob 18. uri: G. Puccini - TURANDOT (GD). CEKINOV GRAD V torek, 25. aprila, ob 19.30: komorni koncert STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 26. aprila, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V torek, 25. aprila, ob 20.30: nastopajo JANI KOVAČIČ, BLAŽ GRM (bobni in klavir), NINO DEGLERIE (bas). V sredo, 26. aprila, ob 20. uri: koncert skupine KILLDOZER. V Četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: koncert skupine LET 3. V nedeljo, 28. aprila, ob 23. uri: koncert KAPELA LA CHATELEERE. NOVA GORICA KD NOVA GORICA Danes, 24. aprila, ob 20.30: koncert CAMERATA LABACENSIS. Dirigent: Beinmar Neuner. Solista: Mile Kosi (viola), Frane Avsenik (viola). Rl^VZST jAlSJ E SLOVENIJA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava WARCfflTECTURE - Sarajevski urbicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica. MESTNA GALERIJA V pritličju galerije je od danes, 24. aprila do 3. maja na ogled razstava fotografij iz novinarske beležke MIRANA PAVLINA v vojnih letih 1941-1944. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Danes, 24. aprila, bo ob 15. uri otvoritev razstave slik LEONA KOPORCA. Razstava bo na ogled do 31. maja. [Pogled skozi cas, 1993, olje platno GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. BOVEC KD BOVEC Razstava fotografij SVETLOBA GORA je na ogled do 7. maja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. KRANJ GALERIJA MESTNE HIŠE Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA RIKA DEBENJAKA do 28. maja Mestna galerija Piran - retrospektiva slik Krstilnica Sv. Jurija v Piranu - sakralne slike Galerija Meduza Koper - grafike Galerija Insula Izola - risbe, ilustracije, znamke FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: v Četrtek, 27. t.m., ob 17.30 otvoritev razstave sarajevskega slikarja Mihridžana KulenoviCa Mimice - »Korenine*. Razstava bo na ogled do 11. maja. Palaca Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vio Bomben. Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcucci. Urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo MurtiC. Art Gallery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in El vio Zorzenon. Studio PHI- UL S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«. Sedež letovišCarske ustanove (UL S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Danes, 24. t. m. otvoritev skupinske razstave tržaških umetnikov. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Garya Bukovnika iz New Yorka. SMTHET. NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od torka, 2. maja predprodaja vstopnic za opero »Fe-dora«, ki bo na sporedu od 9. do 23. maja. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 24. t.m., ob 18.00 -Recital sopranistke Giovan-ne Casolla. Pivnica Forst Europa V Četrtek, 27. t. m., ob 21-uri polfinale za festival tržaške nareCne popevke. Zaključni veCer Festivala tržaške nareCne popevke, bo 4. maja. MILJE Gledališče Verdi V sredo, 26. t. m., ob 20.45 koncert. Nastopa Collegiuin Musicum Fluminense »Fiu-me«. GORICA Kulturni dom V petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let' niči osvoboditve. Prireja ZSKD. Koncertna sezona M. R- L'-pizer: v soboto, 29. t. m., 20.30 koncert Camerata mu' sicale iz Padove. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3-maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na progra-mu Rachmaninov, De Falla in Bartok. ERIK SATIE Umetnik, ki so si ga vsi lastili, sam pa ni želel pripadati nikomur Znameniti skladatelj je prav gotovo delil Baudelairovo mnenje, da izraza avantgarda, izposojenega iz vojaškega besednjaka, nikakor ni mogoče uporabljati v zvezi z umetnostjo Erik Satie (1866-1925) nikdar ni deloval v okviru avantgardnega gibanja. Prav gotovo je delil Baudelairovo mnenje, da tega izraza, izposojenega iz vojaškega besednjaka, ni mogoče uporabljati v zvezi z umetnostjo. Nikdar ga ni vodila želja, da bi prehitel druge, kar je bila morda posledica njegove ljubezni do večnega in nespre-menjivega, in le-ta ga je končno pripeljala mnogo dlje od urnonogih futuristov. Cocteau je nekoč pripomnil, da vsakemu delu enkrat bije ura, Satie pa: »Kadar se delo zdi pred časom, je čas preprosto ostal za njim.« Pri Eriku Satieju je zanimivo, da so ga prej ali slej začela prištevati medse vsa tako imenovana avantgardna gibanja, in - kar je še bolj nerazumljivo - med njimi tudi taksna, ki so se oblikovala Sele leta po njegovi smrti. Tako se je njegovo ime pojavilo na Marinettijevem manifestu Le Futurisme Mondial med tistimi, »ki so futuristi, ne da bi se tega zavedali«. Njegovo ime se je bleščalo tudi na letaku, ki ga je ob svojem prihodu po Parizu raztrosil Tri-stan Tzara, s katerega je razvidno, da je Satie - poleg mnogih drugih, Se manj verjetnih elanov - pripadal »gibanju dada«. V resnici se je Satie v življenju namerno držal bolj °b strani in razvil duh neodvisnosti tako daleč, da je Ustanovil Cerkev, ki je bila podrejena osebnemu in privatnemu kultu. Hkrati je njegova strogost preprečevala vsakršno najmanjšo prilagoditev (»Nikdar nisem prebral časopisa, s katerim bi delil mnenje: to bi bilo vsiljeno.«). Tako Satie zagotovo ni imel nikakršnih stikov s tistimi, za katere na splošno mislimo, da bi mu lahko bili blizu. Nasprotno - skladateljev odnos s pariško avantgardo )e bil konflikten in napet. Mnogi pariški dadaistični časopisi so se iz njega norčevali. V reviji Litterature, ki so jo izdajali Aragon, Breton m Soupault, je izhajala tudi lestvica znanih osebnosti, katerih zasluge so vrednotile ocene od -25 do +20. Žiri- jo so sestavljali pariški dadaisti. Iz te tabele je razvidno, da je znašala Satiejeva povprečna ocena približno +2, 72 in bila le malce višja od ocene, ki jo je dosegel Desire Landrus, razvpiti morilec bogatih stark. Skladatelja je Aragon ocenil s +12, Breton z 0, Eluard z -25, Tristan Tzara s +3 itn. Sele ko se je skupina pariških dadaistov razcepila v dva močno nasprotujoča si tabora, je Satieju z izbiro tabora uspelo v sovražno nastrojenem okolju pridobiti nekaj prijateljev. To se je zgodilo v začetku leta 1922, ko je Andre Breton, besen zaradi Tzarovega rastočega vpliva, sklenil sklicati Mednarodni kongres za opredelitev smernic in za obrambo modernega duha, katerega skriti cilj je bil ustvariti me-' sto za dadaizem. Njegov pravi namen je prišel na dan, ko je Breton (Tzara je svojo udeležbo vljudno odpovedal) pogumno sklical tiskovno konferenco, na kateri je svaril pred »utrjevanjem moči enega samega moža, ki je znan kot duhovni vodja iz Ziiric-ha prihajajočega gibanja, katerega pa ni potrebno natančneje označevati in danes ne ustreza več nikakršni resničnosti«. Ob branju tega javnega sporočila se je Satie prvi spotaknil ob njegov policijski ton in skupaj s Tzaro, Eluardom in Ribemont-Des-saigneom oblikoval odgovor, ki je sčasoma vodil k zrušitvi Bretona in njegovega mračnega načrta. Glavni razlog, da se Satie in pariški dadaisti (bodoči nadrealisti) niso razumeli, pa brez dvoma tiči v dejstvu, da so bili le-ti glasbeno povsem nekompetentni, ali Se več, da so glasbo na splošno sovražili in jo - če jim je moč to dopuščala - celo prepovedovali. Redki med njimi, ki so bili drugačnega mnenja, si tega niso upali pokazati. Tristan Tzara je v Zurichu in v Parizu sicer organiziral prireditve, ki so vsebovale glasbeni del. Povedati pa je treba, da je bila izbira del v naj večji meri odvisna od provokativnih elementov, pravi dadaistični duh na glasbenem področju pa je ostal zanemarjen. Tako so od Satiejevih del izbrali enega od ciklov iz mladih let, in to preprosto zaradi njegovega očitno ikonoklastičnega naslova Mor-ceaux en forme de poire (Delčki v obliki hruške). Isti kriterij je veljal za nizozemske avantgardiste, ki so na Dada-tumeji po Nizozemski (1923) pod imenom Ragtime Dada predstavili ragtime, ki ga je Satie uporabil v nekem delu svojega baleta Parade in ki je leta 1917 v Parizu sprožil škandal, ker je skladatelj prvinske ritme črnih sužnjev in ameriških nočnih klubov predstavil v pariškem teatru. Taksni in drugi šoki, ki jih je Satie zadal tedanji logiki, ter njegove glasbene oblike so prispevali k temu, da danes Satieja razumemo kot absolutnega dadaista. Da ga »pravd« dadaisti, ki so si nadeli tako ime, nikdar niso sprejeli medse in da se tudi sam ni nikdar štel mednje, pravzaprav ni nič čudnega. Kot je Tristan Tzara nekoč dejal, so »bili pravi dadaisti od dadaizma vedno nekoliko oddaljeni, kajti pravi dadaisti so proti dadaizmu.« Omella Volta, Neue Zeitschrift fiir Musik. Prevedla in priredila S. V. V Indoneziji cvete seksualni turizem, pa tudi aids Pomanjkanje, lakota, prostitucija so stalne spremljevalke nalezljivih bolezni Ira, mlad indonezijski travestit s širokim oprsjem, pravi, da se boji okužbe z virusom HTV. Na koncu pa s prijatelji ugotovi, da ne potrebuje zaščite pred okužbo. Seveda le pod pogojem, če mu je partner všeč. Zaveda pa se, da je brez kondoma v nevarnosti, da se okuži z virusom HTV, Id povzroča kugo dvajsetega stoletja. »Ce ljubim svojega moškega partnerja, se ne bojim okužbe,« pravi Ira, id je ponosen na svoje lepe, rdeče naličene ustnice. todonezija, ki je znana kot dežela cvetočega seksualnega turizma, ima hude težave z državljani, okuženimi z virusom HTV, zato so tamkajšnje oblasti pripravile nacionalno strategijo boja proti tej zahrbtni bolezni. Ta predvideva izvedbo številnih izobraževalnih tečajev, na katerih bodo medicinski strokovnjaki Indonezijce poučili o tem, kako se preventivno zaščititi pred okužbo, o testiranju in »zdravljenju« bolezni, ki velja za neozdravljivo. Zdravstveni delavci namreč vlado že dalj časa opozarjajo, da ljudje, zlasti tisti, ki pripadajo rizičnim skupinam, niso seznanjeni z ustreznimi zaščitnimi sredstvi. Pripadniki ene od rizičnih skupin so tudi Ira in njegovi prijatelji, ki se vsak večer zberejo na utici Cirebon, v središču mondenega dela Džakarte. Voznikom in pešcem, ki se znajdejo na tej ulici, se ponujajo za denar, z nekaterimi pa gredo v posteljo brezplačno. Nato se zberejo na domu Myma Suda, ki velja za voditelja džakartskih travestitov, kjer zbijajo šale na račun smrtonosne bolezni. »Ker ljubimo moške in se pri tem zabavamo, smo jim pripravljeni tudi brezplačno nuditi spolne usluge,« nam smeje pove travestit Monica Lupita. Običajna cena oralnega spolnega občevanja je 30 tisoč rupij (petnajst ameriških dolarjev). Travestiti se, kot pravijo, sicer zavedajo nevarnosti okužbe, zato skušajo svoje stranke prepričati, naj si nataknejo kondome, vendar pri tem niso kaj prida uspešni. Myma, sicer umetniški vodja travestitske kabarejske skupine Fantastične punčke, pravi, da so se indonezijski travestiti proti aidsu začeli boriti na lastno pobudo. »Vemo, da ta nevarna bolezen obstaja, toda, ati naj se vedno zanašamo na oblasti?« se sprašuje Myma. Bolezen se je v Indoneziji prvič pojavila leta 1987, ko so odkrili dva obolela za aidsom in štiri okužene z virusom HTV. Decembra se je število obolelih vzpelo že na 67, 208 ljudi pa je seropozitivnih. Predstavniki ministrstva za zdravstvo opozarjajo, da bo do konca leta po vsej verjetnosti že več kot pol milijona indonezijskih državljanov okuženih z virusom HIV. »Vlada se je sicer pripravljena zoperstaviti Sirjenju te bolezni, toda za zdaj so ukrepi, ki naj bi ustavili Sirjenje aidsa med indonezijskim prebivalstvom le mrtve črke na papirju,« zaskrbljeno pravi dr. Nafsiah Mboy, član strokovne skupine, ki je pripravila načrt nacionalne strategije boja proti aidsu. Nafsiah pravi, da vladi primanjkuje finančnih sredstev za nacionalno izobraževalno kampanjo, s katero bi prebivalce te azijske države seznanili z zaščitnimi ukrepi. »Uslužbenci ministrstva za zdravstvo sicer prirejajo javna predavanja, ki pa niso učinkovita, saj se jih udeleži le malo ljudi. Potrebujemo prostovoljce, ki bodo ljudi obiskali na domu in jim v preprostem jeziku pojasnili vse, kar morajo vedeti o aidsu,« je prepričan Nafsiah. Razen tega se je muslimanska duhovščina, kijev tej pretežno islamski državi zelo vplivna, odklonilno opredelila do te kampanje. »To je huda težava, saj imami menijo, da smo ljudje svetniki, ki mislimo le na vero in boga! V bistvu pa smo pod kožo vsi krvavi,« je prepričan Nafsiah. Letva Pardomuan / Reuter ZA RAZVEDRILO Ponedeljek, 24. aprila 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Bodo trenutki, ko boste povsem brez volje in idej, bodo pa tudi trenutki, ko boste izžarevali silno ustvarjalno energijo. Zal prekratek čas za konkretno akcijo. BIK 21.4 • 20. 5.: Obhajal vas bo občutek, da vas ljudje ne marajo. Ce že koga ne marajo, ne marajo sebe. Imejte se torej radi, pa vas bodo imeli radi tudi tisti, ki vas zdaj sovražijo. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Počutili se boste sijajno, zato boste doživeli veliko prijetnih trenutkov. Ne posegajte preveč v tok dogodkov, kajti človeška volja lepo kaj rada sprevrže v grdo. RAK 22.6. - 22.7.: Umirili se boste in zadihali v ritmu ravnodušja. Na kritike se boste odzivali, kot da ste gluhi, na opozorilno žuganje, kot da ste slepi, na udarce, kot da ste mrtvi. LEV 23. 7. - 23.8,: Spoprijeli se boste s težavno nalogo, ki vam jo bodo zaupali nadrejeni. Kljub začetnim težavam jo boste opravili brezhibno, zato si boste prislužili več kot pohvalo. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Večino delovnih nalog boste opravili v kratkem času. Ponosni na svoj uspeh se boste s službenimi problemi obremenjevali se tedaj, ko bi morali že zdavnaj spati. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Zbali se boste izgube neke dragocenosti, zato se boste nadvse potrudili, da bi jo zadržali. A bolj se je boste oprijemali, prej se bo izmuznila. Popustite prijem! ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Prežela vas bo strast po osvajanju družbenih vršacev, zato boste pogumno zakorakati navkreber. Ker ste prepričani, da ste padli po krivici, boste najbrž uspeli. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Na vsakdanjih področjih se zmeraj ne bo bistvenih sprememb, zato pa se bodo v vasem ljubezenskem gnezdecu začeli odvijati pravi aprilski vremenski obrati. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Aktivni boste, kot da bi vas kdo preganjal, zato boste brž pokurili svoje energetske rezerve ter se hočeš nočeš predali objemu zapoznele pomladanske utrujenosti. VODNAR 21.1,-19.2.: Se malo boste morali potrpeti, pa bo v vaše življenje znova posijalo ustvarjalno sonce. Tedaj boste nadoknadili vse zamujene ure, prebite v mraku umskega mrtvila. RIBI 20.2. - 20.3.: Ker ste se pozimi uspeti vzdržati neke škodljive razvade, vas letošnja pomlad ne bo obremenila z utrujenostjo, vsaj ne telesno. Um pa naj se kar malce počiva. KRIŽANKA Vodoravno: I. mesto v dolini reke Orontes v Siriji, 6. pesem hvalnica, 9. trik, zvijača, 10. ime kanadskega atleta Johnsona, II. grofija v Angliji, 12. podehtev imena, 13. pripadnik balkanskega naroda, 14. znamenje vladarske časti, 15. ime ameriškega filmskega igralca Nelsona, 16. trušč, vpitje, 17. pripadnik temnopoltih azijskih ljudstev, 19. črpalka krvnega obtoka, 20. inkovski poglavar, 24. avstrijski slikar in rezbar iz 15. stoletja (Michael), 26. pojav pri nevihti, 29. kemijski znak za natrij, 30. tokovni odje-mnik, 31. ime ameriškega filmskega igralca Berengerja, 32. ime finskega pesnika Leina, 33. ime nekdanjega jugoslovanskega boksarja Padova, 34. največja italijanska reka, 35. egiptovski polotok, 36. japonski narodni park, 37. pristanišče ob edinem izraelskem zalivu. Navpično: 1. nizozemski naravoslovec iz 17. stoletja, ki je mdr. iznašel uro na nihalo (Christian), 2. kdor dela na akord, 3. ime ameriškega književnika Tvvaina, 4. četrti rimski kralj, 5. kratica za hektar, 6. roman ruskega pisatelja Gon-čarova, 7. levi pritok Dnepra pri Kijevu, 8. ime madžarskega dirigenta Doratija, 12. beseda, nastala iz začetnih delov večbesednega poimenovanja, 14. tekočina v žilah, 16. okleščen kos tanjšega debla, 18. začetnici ameriške igralke Glose, 21. kratica ameriške države New Hampshi-re, 22. nagrobnik v spomin umrlemu, ki je pokopan drugje, 23. svetopisemsko ime za Sirijo z Mezopotamijo, 25. ime šahistke KuSnir, 26. nizko travno rastje v suhih predelih, 27. najstarejSa doba srednjega veka geološke zgodovine Zemlje, 28. okrogla gredica, 31. ameriška filmska igralka (Voko), 33. ime ameriške igralke Farrovv, 35. začetnici slovenskega dirigenta Hubada. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •ujrepj ‘osv ‘leuig ‘puj ‘a)ep\{ ‘omg ‘uiojl ‘epu} ‘bn ‘b[0hs ‘rapoBj ‘b^ui ‘aors ‘piSau ‘{babi^ ‘pg ‘buiuo.d[ ‘^jg) gsnf ‘>[io^ ‘nag ‘Bue^pr ‘Bpo ‘rfeurepj :ouABJopoy\ Aausara Katera pot je prava? ŠAH a b c d e f g h Truta - Guid / Bled 1995 Po vdoru bele dame v črni tabor je črna pozicija v ognju, saj osamljenega črnega kralja varujejo le tri lahke figure, ki med seboj niso najbolje povezane. Crni, ki je na potezi, pa zaupa črnim kmetom, ki so pred belo rokado in ob pomoči dame in skakača ogrožajo belega kralja. Na čudežen način je črni rešil partijo! Rešitev naloge Rešilno bilko je črni utrgal s potezo l...Se4:!l 2.fe4 f3 3.g3 /na 3.h3 sledi 3...g3!! 4.Lg3: fg2+ 5.Kh2 Sf3 mat!/ V partiji je po 3...f2 4.gh4 De4:+ 5.Tg2 Del+ 6.Tel: felD+ 7.Tgl De4+ 8.Tg2 Tf8! 9.Lf6 Tc8 10.h3 Tc2 ll.Dg3 Dd5: in črni je v nadaljevanju, ki je trajalo še 20 potez, uspel zmagati v končnici! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 248 KRŠČANSKA VERA KOMPJUTER ZENA ARGENT. PREDSED. PERONA IGRALKA BLVTH ŽIVALSKI STRUP DEDALOV SIN VRVICA ZELEZU PODOBNA KOVINA PISATEU HANSSON SKANDIJ SKUPNE ZNAČILNOSTI AVTOR: MARKO BOKALIČ POSODA ZA PEPEL POKOJNIKA VEDAO ENERGIJI ROMUNSKI DENAR ALBANSKI PREDSEDNIK MEKULI ZORAN THALER NEKDANJI INDIJSKI VODITEU MANJKANJE V SOLI VOJAŠKA STOPNJA STRNIŠČNO ŽITO AVSTRIJSKI KANCLER 1953-1961 (JULIUS) USTVAR- JALNOST DEUVEC PRI ŽELEZNICI NADRED ŽUŽELK ZGRIZALI OMAMA PRED OPERACIJO PRVO NARAV. ŠTEVILO SAMICA PTICA PEVCA DEL STARE PAIFSTINF JAPONSKI AVTO AVSTRU. RTV DATELJNI SPOSOBNOST ZAZNAVANJA DRAŽLJAJEV TELESNA ČRPALKA NEKD.JUG. DENAR ANG. IGRALKA (DIANA) ALENKA BARTL IZDELOVALEC OMAR AM.ASTR0N. (EDWIN) SL. PISATELJ (IVANI ZAČETEK, IZVOR KRONIKA, LETOPIS NOVO SREBRO MISELNA IGRA ZENSKO POKRIVALO NEKD.AM. PEVEC IN IGRALEC (PAT) IVAN VIDAV BOKSARSKI PRIJEM SL. PESNICA (MAJDA) NEVEZANA BESEDA NATRU 4. RIMSKI KRALJ ENOLONČNICA HRV. SKLAD. (DAVORINI MESTO V PROVANSI RUSKO ČRNOMORSKO PRISTANIŠČE SNOV ZA BELJENJE PREMIER MARKOVIČ ŽLEB V DESKI CUTZA ZVOČNE EFEKTE LOJZE SPACAL ČLEN SUITA RIM. KORSAKOVA MAKEDONSKI POLITIK (STOJAN) SESTAVNI ELEMENT NEM. FILOZOF (GEORGI NASILNA TATVINA TRINITRO- TOLUOL BRAZILSKO VELEMESTO PTIČJA KOŽNA TVORBA ALIAZ PEGAN LINDA EVANS SREBRO GLASBENIK, KI IGRA NA VEČJE GODALO RUSKA TEKAČICA (TATJANA) NAPITEK, KIPOBRNE MOC TELUR • FR. FIZIK IN ASTRONOM (DOMINOUE) STADION V BUDIMPEŠTI SLAPOVI IGUACU Mojstrovina narave, ki jo je treba videti Slapovi na tromeji južnoameriških držav so najlepši na svetu To je treba videti in sli-Sati, piše v knjigah. Slapovi Ignacu, na tromeji Argentine, Brazilije in Paragvaja, so največji na fvetu, večji kot Niagarski in Viktorijini. Ali lahko-sploh kdaj pozabiš vse tisto bučeče vodovje, nešteto mavrice, zeleno džunglo, pohlevne tamandue, tivopisane ptice ter pisane metulje? Ob srečanju z onim najlepših krajev na svetu ostane človek brez besed. Iz Buenos Airesa do slapov Ignacu na severu države je nič manj kot dvajset ur avtobusne vo-žnie. Argentinski avtobusi so udobnejši kot evropski, zato bi lahko ponoči spal. Pa nisem imel sreče, saj je y bližini užival mestic, ki jo poslušal hrupno glasbo. Sopotnike ta nočni trušč ni motil in njihovi obrazi so ostajali spokojnega videza. Zato sem jezo zatajil, poiskal papirnate rob-cke ter si s papirjem zamašil ušesa. Potem ko je nesojeni disko džokej zaspal, se je počasi izpela tudi kaseta. Na tromeji Vožnjo smo nadaljevali skozi provinco Misiones na skrajnem severu drža-ve. Pokrajina mi je postala vseč, saj sem se po vsej tisti neskončni ravnini končno znašel v zelenem gričevju. Z glavne ceste je tu in tam izginjala v zeleno džunglo živo rdeča cesta, enake barve kot prst. Po dolgih urah se je Prikazalo argentinsko obmejno mestece Puerto iguacu. Občudoval sem bujno tropsko rastje, s katerim so polepšali turisti-cni kraj. Zaspano argentinsko Razgledišče na argentinski strani slapov mestece oživi zvečer. Pred sosednjo hišo, tik ob mojem penzionu, se hladi-vsa družina. Poskušam z italijanščino in glavar družine, italijanskega porekla, mi razlaga kar v tem jeziku. Pozanimam se za slapove, kako si jih je mogoče sploh ogledati ter kako je z osebno varnostjo na zloglasni brazilski strani. Mojstrovina narave Zjutraj vstopim na lokalni avtobus, na katerem se spoznam s popotniki iz Alžirije in Nemčije. Alzirec je prišel s popotovanja po Peruju in Boliviji, kjer je življenje bistveno drugače kot na urejenejšem jugu zelene celine. Ker so v njegovi domovini politične ra- zmere izredno napete, namerava na koncu potovanja ostati v Južni Ameriki. Nemca iz Tubingena sta lepote Brazilije spoznavala s krožno letalsko vozovnico. Na argentinsko stran sta prišla na dnevni izlet, prtljago pasta pustila na brazilski strani tromeje. Nemko povprašam, ali pozna mestece Derendingen in ji povem, da je v Derendin-genu ustvarjal pisatelj Primož Trubar. »Primus Trubar! Saj ni mogoče!-Moj dom je le dvesto me-strov proč od njegove spominske plošče.« Nato izvem, da sta se vozila tudi po Sloveniji in Dalmaciji. Zaradi bližine vojne si na Jadran ne upata več. Njuna hrvaška prijateljica jima zagotavlja, da je varna celo daljna Makarska, verjameta ji, vendar... Pred vhodom v argentinski narodni park moramo plačati vstopnino. Pri- Tamandua (Vse fotografije: Brane Jeranko) HraMS ■fflirrr SINGAPUR Levje velemesto ob križišču trgovskih poti («> Komodoški varani so Uajvecji predstavniki dru-žine varanov, saj z repom Vred merijo več kot tri JUetre in dosežejo tudi 'U'epko prek sto kilogramov. Seveda so zaščiteni, Sai jih živi le še približno Pat tisoč, vendar pa je po trditvah strokovnjakov mad njimi le kakšnih 500 P'odnih samic. . V ujetništvu težko pre-hvijo in z njimi se pona-Sai° le redki živalski vrto-vi na svetu. Komodoški varani se hranijo s timor-skimi jeleni in divjimi Prašiči, ki jih je na Komoda v izobilju. Meso trgajo ? močnimi čeljustmi in kremplji, hrane pa ne žvečijo, ampak požirajo ar cele kose. Večje zveri-de lahko pogoltnejo cele- ga prašička naenkrat in domačini pravijo, da cviljenje nesrečnih žrtev zamre šele v trebuhu štirinožnih požeruhov. Na prvi pogled lene živali pa lahko v enem dnevu pretečejo več kilometrov, znajo plezati na drevesa in celo plavati. V devet metrov globokih jamah ležejo jajca, iz katerih se aprila in maja izležejo do petinštirideset centimetrov dolgi mladiči, ki preživijo prve mesece življenj* na najbolj varnih drevesih. Zajtrk z orangutani Za obiskovalce je posebno privlačna tudi majhna kolonija orangutanov, ki pa je še vedno ena največjih v živalskih vrto- vih. V naravi so predstavniki te opičje vrste že dolgo v nevarnosti, da izumrejo. Zaradi neusmiljenega krčenja pragozdov so te opice marsikje izgubile svoje naravno okolje, poleg tega pa jih preganjajo tudi ljudje. Njihovo število je najbolj zredčil neusmiljen lov na samice z mladiči. Samice hladnokrvno ustrelijo, mladiče pa prodajajo živalskim vrtovom ali celo kot eksotične domače živali. Ponekod brezobzirni trgovci turistom prodajajo mumificirane opičje glave kot nekakšne spominke, opičje roke pa kot pepelnike ... Zato ni čudno, da jih na Borneu in Sumatri v naravnem okolju ne živi več prav veliko. Čeprav so orangutani zavarovani z zakonom in malezijska vlada zaseže vse nezakonito pridobljene živali ter jih vrne nazaj v divjino, preživijo brez varstva svojih mater le redki mladiči. Prav zato so v Sepilohu v Sabahu na Borneu že leta 1964 ustanovili nekakšno rehabilitacijsko središče, kjer osirotele mladiče več let privajajo na življenje v divjini. Podoben center deluje tudi na indonezijski Sumatri. V singapurskem živalskem vrtu so si v dolgih letih nabrali dragocene izkušnje pri ravnanju z orangutani in dosegli tudi zavidljive uspehe. V zadnjih letih je v njihovem živalskem vrtu prišlo na sluhnem tišini, ki jo motijo le prvi nedeljski turisti, ptičji glasovi ter oddaljeno bučanje. Med turisti prevladujejo Argentinci, od nekod pa se sliši tudi francoščina. Ustavim se pred načrtom, kjer so narisane različne poti, potem pa se napotim k slapovom. V daljavi se bohoti velika vodna zavesa, ki hrumi-ter ustvarja umeten dež. Približam se, pri tem pa odkrivam nove in nove slapove. Salto, jim pravijo Argentinci. Salto San Martin, salto Dos Herma-nas, salto Chico, salto Bozzeti, salto Adan y-Eva,... Vsega skupaj se bohoti približno tristo slapov, med njimi petindvajset pomembnejših. Vsak je drugačen, nekateri padajo v ozkih curkih, drugi v debelih, tretji oblikujejo velikansko vodno kuliso. Vsak slap ustvarja drugačno melodijo in velike mavrice. Med hojo po gozdu me ustavljajo prijazne dolgorepe tamandue, ki prosjačijo za priboljšek. Ko sedem, mi na roko sedajo raznobarvni metulji, v bližnji krošnji pa opozarjajo nase modro-ru-mene ptice. Vsa ta lepota me prevzame. Pri tem se oziram naprej v oddaljeno Hudičevo žrelo na brazilski strani reke Iguacu. Zakriva ga argentin- ski rečni otok San Martin, kjer je nekaj čolnov-ter kopalcev. Drugačen svet Na ogled Brazilije s strani slapov se odpravim z lokalnim avtobusom. Na državni meji nas ne ustavijo, med vožnjo proti središču mesta Foz do Iguacu pa opazujem stavbe kar najbolj živahnih-barv. Res, Brazilija je čisto drugačen svet - drugačnih obrazov, kulture, načina življenja in jezika. Po vsakodnevnih mukah s španščino, ki jo razumevam s pomočjo italijanščine, postane portugalščina že prevelik zalogaj. Brazilska stran slapov je še bolj turistična. Hudičevo zrelo, Garganta del Diablo, najveliCastnejši-del slapov. V velikem, sto metrov velikem polkrogu se zlivajo v globel ogromne količine vode, slapovi pa se na tem mestu bohotijo v vsej svoji veličini. Med bučanjem slišim mo- kro Evropejko, ki zatrjuje, da bi lahko prizor občudovala ure in ure. Zal se v reki premetavajo premnoge odvržene pločevinke,-kar je že druga zgodba... Številni Brazilci se ozirajo v Hudičevo žrelo, oveko-večajo pred fotoaparati, iz gozda pa jih nadlegujejo prikupne tamandue. Ce bi se napotil v notranjost džungle, bi lahko občudoval tudi tapirje, tukane, jaguarje... Popotovanje po tromeji zaključim na paragvajski strani. Ko se z jutranjim lokalnim avtobusom pomikamo proti mejnemu mostu čez reko Parano, se zliva v paragvajsko trgovsko mesto reka pešcev s potovalkami. Med brazilsko in paragvajsko stranjo ni nobenega pravega obmejnega nadzora, zato sem moral najprej poiskati obmejno policijsko postajo, kjer so mi v potni list pritisnili žig - žig države na koncu sveta. Brane Jeranko I radio GLAS ijubljane d.d. 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHZ LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK . TELEFONSKA ŠTEVILKA . NASLOV_____________ GLASBENA ŽELJA _ Prijavnico pošljite na naslov AGL. Kopitarjeva ulica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Merlion - simbol Singapura (Foto: Igor Fabjan) svet kar petnajst orangutanovih mladičev! Opice imajo pred navdušenimi obiskovalci svoj nastop, najbolj pa uživajo pri zajtrku ali popoldanskem čaju, ki si ga privoščijo z obiskovalci živalskega vrta. Velike, dobrodušne, a še kako močne opice se pri mizi ne vedejo ravno po bontonu, toda le kdo bi jim to zameril!? Rdeče- dlake opice se menda teh priložnosti zelo veselijo, saj so nadvse dobrodošla popestritev njihovega sicer dolgočasnega ujetništva. Ker za mizo ne morejo zajtrkovati vsi orangutani hkrati, pride vsaka opica na vrsto vsaj enkrat na teden. Razkošne ceremonije Zanimivo je lahko tudi potepanje kar tako, saj je ob tako raznovrstni mešanici ljudi v Singapurju tudi vse polno bolj ali manj razkošnih parad in ceremonij. Zato vsako leto izide knjižica z opisi in datumi razkošnih praznovanj, ki se večinoma ravnajo po Irminem koledarju. Igor Fabjan (Se nadaljuje) 24 Ponedeljek, 24. aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA 6 66 666 A VREMENSKA SLIKA dan Se nad Italijo, ponoči pa bo dosegla nase kraje. Z jugovzhodnimi vetrovi bo dotekal k nam topel in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1030 1020 PLIMOVANJE Danes ob 1.34 najnižje -16 cm, ob 6.57 najvisje 12 cm, ob 12.58 najnižje -31 cm, ob 19.43 najvisje 39 cm. Jutri; ob 2.14 najnižje -28 cm, ob 7.57 najvisje 19 cm ob 13.47 najlažje-33 cm, ob 20.17 najvisje 45 Ribniško Pohorje 80 Krvavec 50 do 110 Vogel 145 Kanin 210 Rogla 60 do 80 Vlečnice obratujejo na vseh omenjenih smudsrih razen na Kaninu. ONESNAŽENOST) koncentracija SO,v r povp. 23-04 Lj. Bežigrad Maribor Celje Trbovlje Zagorje Velenje Hrastnik NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 5 do 10 vozlov popoldne: SE 5 do 10 vozlov SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE Slikovito zborovanje indijancev Zborovanje indijancev plemena Pow Wow iz Kanade, ZDA in Mehike, ki je bilo v soboto v A!buquerqu, je bilo zelo slikovito (Telefoto AP) LONDON - V zadnjih dneh svojega življenja v berlinskem bunkerju, ko so ruske čete že osvajale glavno mesto Tretjega rajha, »je bil Hitler videti za 15 do 20 let starejši, zelo e je tresel in hodil je s težavo«. Tako izhaja iz doslej še neznanega pričevanja Erne Flegel, ki je aprila 1945 bila članica zdravniške ekipe v Hitlerjevi službi kot bolničarka Rdečega križa. Pred nedavnim je njeno pričevanje odkril neki zgodo- vinar v državnem arhivu ZDA v Washingtonu, včeraj pa ga je objavil londonski časopis Sun-day Express. Fleglovo, ki je aprila 1945 bila 23 let stara, so takoj po vojni zaslišale ameriške tajne službe, o njeni poznejši usodi pa londonski časopis ne poroča. A poglejmo kako podrobnost iz njenega pričevanja. Erna Flegel pravi, da je razumela, da je Tretjega rajha konec, 28. aprila, ko je Hitler poročil svojo dolgoletno pri-ležnico Evo Braun. »Očitno mi je bilo, da jo je Fiihrer poročil samo zaradi velike žrtve, ki je od nje kmalu potem zahteval, da namreč deli njegovo usodo do konca,« je povedala. In dejansko je Hitler že 29. aprila sklenil, da so se mu dnevi izpolnili. Pol ure po polnoči je zbral v neki sobi svoje najzvestejše sodelavce (bilo je kakih 30 ljudi) in vsakemu posebej stisnil roko v znak slovesa. Ena izmed prisotnih žensk je kljub temu izrazila vero v končno zmago, a Hitler jo je zavrnil, rekoč: »Vsakdo od nas mora biti na svojem mestu, na njem vztrajati in pasti, če tako zahteva usoda.« Fleglova je pristavila, da ji je naslednjega dne, se pravi 30 aprila, Goebelsova žena zaupala, da bosta z možem pobila vseh petero svojih otrok, preden si bosta vzela življenje. Glavni rabin polemičen zaradi vabila škofu TEL AVTV - Glavni izraelski rabin Israel Meir Lan je ostro kritiziral odločitev Univerze v Tel Avivu, da povabi na simpozij z naslovom »Božji molk«, ki ga bo priredila to sredo, tudi pariškega nadškofe Jeana-Mariea Lustigeija. Nadškof bi moral govoriti o pomenu holokavsta, v rabinovih očeh pa predstavlja kamen spotike dejstvo, da je Lustiger judovskega izvora. Rodil se je namreč leta 1926 v družini poljskih Judov, katoliško vero pa je sprejel leta 1940, ko je z družino že živel na Francoskem. »Nadškof Lustiger je zapustil vrste izraelskega ljudstva, ko se je le-to borilo za preživetje, zaradi česar je zadnji človek, ki bi ga lahko povabili, da spregovori o holokavstu,« je dejal Lau med govorom, ki ga je imel na neki velikonočni slovesnosti. Rektor telavivske univerze Yoram Dintein je izrazil začudenje nad takšnim stahščem in dejal, da je povabilo pariškega škofa »naravno« v čašu, ko se krepi dialog med Izraelom in Svetim sedežem. Poljski regent kandidat za predsednika republike VARŠAVA - Knez Laszek VVierzchovvski, poljski regent in voditelj poljskega monarhističnega gibanja, je napovedal, da bo nastopil kot kandidat na jesenskih volitvah za predsednika poljske države. Volitve bodo med 22. oktobrom in 22. novembrom. VVierzchovvski je tudi dejal, da bo v primeru izvolitve vnesel velike spremembe v poljsko zunanjo politiko. Delavec našel star posnetek Beatlesov LONDON - V Liverpoolu je 30-letni delavec Peter Hodgson našel na podstrešju svojega deda gramofonski posnetek Beatlesov iz leta 1959. Dejansko mu je ded nekoč zaupal, da je posodil gramofon znanim popevkarjem za neko vajo. Vsekakor je avtentičnost posnetka zdaj potrdil tudi Paul MacCartney, na katerega se je liverpoolski delavec obrnil, da bi mu razblinil še zadnji dvom. Zelo verjetno bo Hodgson posnetek prodal na dražbi. Pravijo, da bi lahko zaslužil kakih 200 tisoč funtov sterlingov, se pravi več kot pol milijarde lir. Prešuštniki z Zahoda bičani za kazen DUBAI - Neko sodišče Združenih arabskih emiratov je pred nedavnim obsodilo na bičanje dva Zahodnjaka zaradi prešuštva. Vest je objavil včeraj dnevnik v angleščini Gulf News, vendar ni razkril ne imen in niti državljanstva obeh obsojencev. Objavil je le, da je bil moški F.M. obsojen na 270 udarcev z bičem, ženska R.M. pa na 100 udarcev biča. Oba bosta po prestani kazni tudi izgnana iz države.