Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 18. V Ljubljani, v soboto 2. maja 1903. Letnik VIII. »Slovenski Llst“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista" — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Ban grof Khuen Hedervary tiran Hrvatov. • (Poroča „Slov. Listu* član hrvatske stranke prava.) Razmere, koje se sedaj v Hrvatski razvijajo pod sistemom prvega policaja mažarske vlade, so dosegle tako višino, da so prekoračile vsako mejo pravilnega postopanja merodajnih faktorjev na Hrvatskem. Ime grofa Khuen He-dervaryja je za sedaj v hrvatski zemlji najbolj sovražno. Pa kako, da ne bi bilo! On, kojemu leži vsa moč v rokah, je v dvajsetih letih svojega banovanja dosegel za Hrvate manj, nego je bilo tedaj, ko je zasedel bansko stolico. Avtonomne oblasti so podrejene banu, zajedničke oblasti so podrejene neposredno mažarskemu ogerskemu ministerstvu v Pešti in danes Hrvatje nimajo niti slobodne uredbe, niti slobodnega delokroga pri hrvatskih oblastvih. In to iz razloga, ker je na čelu najvišje oblasti v Hrvatski ban in v njegovi odsotnosti za notranje posle podban, podrejen mažarskemu ministerskemu predsedniku Szellu. Vsi predstojniki uradov so indirektno podrejeni banu, a direktno Mažarom kljub svoji samostojnosti in neodvisnosti. Tako je ban v rokah Mažarov in pred mažarskimi vodji popolnoma diskreditiran. Zato baš bi bila sveta dolžnost grofu Khuen IIedervaryju na korist dobre stvari voditi vlado zakonitim načinom, a ne tako protizakonito, kakor sedaj. A on tega noče, kajti ve, da bi potem zanj to ne bilo koristno. Grof Khuen Hedervary skupno z Mažari hoče, da so Hrvatje neki del Ogrske in da tako Hrvate pred svetom utaji. Početni temelj hrvatskemu političnemu in gospodarskemu napredku morala bi graditi v Hrvatski vlada, a če že ne ona sama z lastno svojo incijativo, bi morala vsaj politično gospodarske potrebe podpirati. Ker pa tega ne stori, dokazuje sama, da ne stori, kar je njena dolžnost. In tudi sedaj v najnovejšem času grof Khuen Hedervary meče v zapore in muči hrvatske rodoljube, ki nezakonito postopanje Mažarov nad Hrvati svetu kažejo in pošteno odkrivajo. Za tako brezobzirno postopanje pada največja krivda na grofa Khuena; kajti on proti jasnemu besedilu nagodbenega zakona glede službenega hrvatskega jezika in hrvatske zastave, usiljuje na Hrvatskem mažarski jezik in mažar-sko zastavo, kar je popolnoma protizakonito. A največja krivica, katero so morali Hrvatje doživeti od strani Mažarov, je ta, da so morali od leta 1868. Mažarom na popolnoma protizakonit način plačati štiri sto milijonov kron, a zakaj in čemu — še sedaj Hrvatje ne vedo. Resnica je, da grof Khuen Hedervary daje Mažarom ves denar, katerega siromašni kmet s svojimi žulji z največjo težavo zbere, in si Mažari s tem hrvatskim denarjem zidajo svoje palače, a Hrvatje nimajo od vsega tega nič. Ravno radi tega odločili so se voditi borbo na življenje in smrt proti neprijatelju hrvatskega naroda tiranu in sodnijsko ožigosanemu grofu Khuenu Hedervaryju. Sedaj na Hrvatskem niso sami Hrvatje sigurni mej štirimi stenami in mej štirimi očmi govoriti o tužnem položaju domovine, da ne bi bili v nevarnosti, da bi jih ne denunciral kak podkupljenec policijskega sistema. Pri sistemu, ki sedaj vlada v hrvatski zemlji, more imeti dostop do službe samo denuncijante, goljufi, če so bili tudi že v zaporih, in najneizo-braženejši ljudje. Grofa Khuena vlada ima ta smoter, da ohrani Hrvate kolikor mogoče kot analfabete in neinteligentne ljudi, da bi tako uboge kmete mogla tembolj molzti in na svojo korist narod izkoriščevati — vse na slavo takozvane »mažarske ideje“. Uverjeni smo, da vsi oni, ki se vsaj nekoliko zavedajo pravic, bodo simpatizirali s hrvatsko opozicijo, ki gre edino za tem, da bo hrvatski narod svoboden v vsem državnem živ- ljenju in da pride z živo resnico in neutajljivo pravico do vspeha in cilja. Zato je zdaj edina želja vseh rodoljubnih Hrvatov: „Doli z banom grofom Khuen Hedervaryjem!“ in »Bila Hrvat-ska Hrvatom!" Za obrtnike. V zadnji seji kranjske trgovske in obrtne zbornice je zborniški svetnik g. Ivan Kregar stavil dva, za obrtnike velevažna predloga. Prvi nujni predlog gosp. Ivana Kregarja glede razstave strojev, ki se rabijo pri malem obrt u se glasi: Letošnjo jesen meseca septembra se priredi dva meseca trajajoča razstava strojev, ki se rabijo v malem obrtu. V .ta namen se naroča zborničnemu predsedstvu, da stopi v dotiko z deželno vlado in deželnim Qdborom in če je mogoče izposluje v imenovaijio svrho kako denarno podporo. Dalje se naroča zborničnemu predsedstvu, da se nemudoma obrne na vodstvo c. kr. tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju, da prepusti za imenovano tlobo svoje stroje nameravani razstavi. Za ureditev razstave pa naj se: 1. izvoli odsek štirih članov izmed svetnikov trgovinske in obrtne zbornice, ki naj se pomnoži po dogovoru s predsedstvi obrtnih zadrug na Kranjskem in s zastopniki malih obrtnikov. — 2. Imenovanemu odseku se dovoli 1000 K, da. izvrši ta sklep. Zbornični svetnik g. Kregar utemeljeval je nujnost tega predloga, povdarjajoč, daje predlog nujen v prvi vrsti radi tega, ker ima zbornica premalosej. Vsaka stvar se predolgo vleče. Odsek bo imel veliko posla. Treba se bo obrniti na deželno vlado in deželni odbor za podporo, zato je stvar nujna. Tudi revščina in propad obrtnije dokazuje, da je stvar nujna. Zbornični svetnik gosp. župan Hribar je pohvalil predlog in ga imenoval velevažen. Zdi Plačani dolg. (Slika iz amerikanskega življenja) Mali Belly 0’Bryn je sedel na svojem visokem stolu pri edinem okencu, ki ga je imela hišica njegovega starega očeta. Ta je bil šel dopoludne tri milje daleč v mesto nakupit raznih stvari. Vnučku je bil obljubil, da mu prinese iz mesta sladkorja. Misel na to darilo ni dala dečku da bi bil zaspal, dasi je bil silno truden. Zunaj je bilo že zelo tema, in Bellyja je postajalo v mračni sobici strah, kati rpedli žar, ki je prihajal od ognjišča, je podajal vsem predmetom v sobi, ozki postelji, surovo izdelani mizi in visokim stolom čudno, grozno obliko. Rad bi bil prižgal svetilko, a to delo je oskrboval le ded, in deček se ni razumel na to. Globok vzdih se izvije dečku iz prsi. Nasloni se s komolci na palico pri oknu in se ozre v mračno naravo, skrbno gledaje po dedu. Kar se zgane. Po poti gre nekaj črnega. Vsled teme se ni dalo razločiti, a kdo bode pač drugi kot ded. Urno plane Belly z visokega stola in hiti proti vratom. Kar nekdo močno potrka. Belly prestrašen obstoji. Ne, dedni, dedne trka. A kdo je? Še je stal deček preplašen pri vratih, kar stopi oni mož v sobo. „Ali je Jack 0’Bryn doma?" vpraša. ,Ne“, zajeclja deček. »Kdaj pa pride ? A kdo si ti?“ vprašuje tujec. „Ded pride kmalu", odvrne maliček, Jaz sem pa Belly“. „Tako! Zakaj si pa v temi? Ali nimaš luči? Saj se nič ne vidi". Belly hiti k ognjišču, poišče žveplenke in jih da tujcu. Potem mu pokaže svetilko, in tujec jo je prižgal. Svetli žar svetilnice je pregnal dečku ves strah, in pa še, ker je videl, da tujec ni kakšen tat. »Ali nočeš nič počiti ?“ vpraša prijazno. »Toda v velikem naslanjaču ne, ta je dedov". Molče se vsede mož, a Belly spleza zopet na svoj stol in opazuje tujca radovedno, kakor znajo otroci. Tako zelo mu ni bil všeč kakor ded, dasi je bil videti mnogo mlajši. Majhen in čokat je bil, s črnimi, nemirnimi očmi, kratko ostrižen, ozkih usten, suh v lica, brez brade, širokih iz lic štrlečih kosti. „Ti si torej sin Tomov ? vpraša tujec, opazujoč dečka. „Koliko si star?" »Šest let". »Hm! Ali je res že tako dolgo?" zamrmra mož za se in se zamisli. Belly se spomni, da bi bilo dobro tujcu nekoliko postreči. »Ali si lačen?" vpraša moža, prijemši ga z roko za rame. Ta se vzdrami: »Da, lačen kot volk!" vzdihne. Kot blisk švigne Belly s stola, bega sem ter tja in nanese na mizo, kar mu je prišlo pod roke, kruha, sira in posodico mleka. »Ded prinese skoro gotovo še kaj dobrega iz mesta", pristavi, kot bi se hotel opravičevati, da ne more postreči gostu s čim boljšim. »Ali ve, da prideš?" »Da, pisal sem mu". »A, ti si mu torej pisal!" Videlo se je, da je Belly pričakoval kaj imenitnejšega, vsaj kakor je pravil ded. »Pravzaprav sem mislil šele jutri priti", razlaga tujec, »pa mi je bilo danes bolj pripravno". »Ali si ti naš?" vpraša deček, gledaje moža, s kako slastjo je jedel. »Kaj misliš s tem?" »No — stric ali kaj tacega". »A tako! Seveda, bratranec sem. Ali nisi nikoli nič slišal o meni?" »Kako ti je pa ime?" Suhi možiček se vzravna možko po konci, rekoč: »Jaz sem Timotej Daly“. se mu pa, da ni tako nujen, ker treba ga je temeljito preštudirati. Tudi znesek 1000 K se mu zdi veliko premajhen. G. Kregar odgovori, da on ni mislil, ko je v predlog stavil 1000 kron, da bo ta znesek zadostoval. Ta svota je samo prvi znesek, katerega bi imel odsek za prvi hip na razpolago. Sploh je pa tudi v predlogu, naj se odsek obrne do deželne vlade ali deželnega odbora, da izposluje kako denarno podporo. Sicer pa, pravi govornik, ne mislim, da bi bila ta razstava velikanska, da bi bilo vse v zastavah in hiše okinčane. Mislim malo razstavo, katera bi bila popolno lokalnega pomena. Prostore bi mogoče prepustil deželni odbor v deželnem muzeju. Veseli pa me, pravi govornik, da se je zavzel za predlog tudi g. župan Hribar, kajti upam, da ako bo odsek prosil tudi mestno občino za podporo, bode gotovo gospod župan stvar priporočal in odsek bo dosegel svoj namen. Sklenilo se je izročiti predlog v pretres že obstoječemu razstavnemu odseku, ki naj o tem poroča v prihodnji zbornični seji. Predlog g. Iv. Kregarja glede kazni obrtnikov radi zamud vajencev v obrtno nadaljevalnih šolah se glasi: Predsedstvu trgovske in obrtne zbornice se naroča, naj nemudoma posreduje pri merodajnih faktorjih, da se zadnji čas naložene in še neizplačane drakonske kazni malih obrtnikov glede na zamude šolskega obiska njihovih vajencev v obrtno nadaljevalnih šolah odpuste ali vsaj zdatno znižajo in da se v bodoče v tej zadevi z malimi obrtniki razumnejše in obzirnejše postopa. Predlagatelj zbornični svetnik g. Kregar je utemeljeval nujnost ter povdarjal zopet, da ima zbornica vedno premalo sej. Dotični obrtniki so se proti kazni pritožili, rekurzi so še nerešeni, torej lahko zbornično predsedstvo poseže vmes, da se kazni odpuste ali vsaj zdatno znižajo. Zbornični svetnik g. župan Hribarje bil proti nujnosti, češ, predlog je premalenkosten. (To je prijatelj obrtnikov 1) in kam pridemo, ako bomo vsak predlog nujnim smatrali 1 •— Na to bodo obrtniki gotovo sami odgovorili g. županu Hribarju, to je tistemu županu, ki ima ob raznih volitva polna usta sladkih besed za obrtnike. Predsednik g. L e n a r č i č pa je obljubil predlagatelju, ako mu isti naznani natančno, pri kateri inštanci da so rekurzi, da bo predsedstvo storilo kolikor mogoče. Predlagatelj gospod Kregar je obljubil to storiti. Poleg tega je g. Kregar podrezal v tej seji trdi v zaspanost, ki vlada v pripravljavnem odboru za peterburško vseslovansko razstavo. Katoliško narodna stranka bo imela odslej v tej zbornici dva zastopnika, ker je zborniški član g. Medved odšel s Kranjskega in je bil namesto njega izžreban član katoliško narodne stranke dež. poslanec g. Mejač. »O — o!" Belly samega začudenja tleskne z rokama. Ti si bratranec Tim." „Istina, dečko 1“ Belly obmolkne za trenutek, kot bi hotel razumeti, kako je to mogoče. Potem pa se mu je vzbudilo nekaj kakor sočutje do novega sorodnika. ,Ali si zelo truden, Tim?“ vpraša. „0, kako!“ prikima Tim in zazdeha. »No, potem sedi v dedov naslonjač", mu dovoli dečko dobrodušno. „Aj, tam se sedi lepo, boš videl !* Molče se presede Daly. Res je bil silno truden in ne preveč vesel, da ga je stari 0’Bryn kar tako kratkomalo pozval k sebi. Pet let se že niso videli. Drug za druzega se niso brigali; dasi bogati Daly ni tajil sorodstva z ubogim stričnikom, mu vendar ni nikdar prihitel na pomoč. Zato se je začudil ne malo, ko ga je poklical 0’Bryn kar n utegoma, naj pride k njemu. A bil je takoj voljan odpraviti se na pot. Med tem, ko se je zibal v mehkem naslonjaču, edini razkošni opravi 0’Brynovi, ga je Belly opazoval dalje. Kar opazi, kako težko okovane čevlje ima Daly. Nehote si je mislil, da strica gotovo morajo tiščati. Poročila iz mest in trgov. Kranj. Niti polovice napadov na duhovne Kranja in okolice, in seveda v prvi vrsti na dekana Koblarja, katere „v naročju matere katoliške cerkve' bivajoči Ciril Pirc zbaše vsako soboto v svojega »Gorenjca", ne zavračamo v »Slovenskem Listu", ker imamo premalo prostora za njegove neslanosti. »Slovenski List“ ima višjo nalogo, kakor »Gorenjec", ker prinaša poročila o vseh važnih novicah celega tedna in mnogo podučnih stvarij, v »Gorenjcu" pa se čita samo polemika na korist liberalnim načelom. Zato pa Cirilček postaja predrzen, ako se ne zmenimo za njegove napade, in začne ponavljaje izzivati. V zadnjem listu vnovič zahteva, da naj Slovenski List" pove, če je » Koblar res vabil v šoli otroke na veselico". »Sl. List" tej zahtevi ustreže in pove, da je gospod Koblar res povabil po šoli fante obrtno-nadaljevalne šole na veselico, in sicer na slavnost papeža Leona, katerega „Gorenjec“ imenuje plačnega Laha". Pirc po-zivlje »mojstre in pristojno oblast", da naj nastopi proti gospodu dekanu zaradi njegovega zločina. No, naj mu povemo, da se g. Koblar ne boji zaradi tega niti mojstrov, niti pristojne oblasti. Mojstrov v Kranju g. Pirc itak nima na vrvici, ker jih jako malo pripada k liberalni stranki. Pristojno oblast, kolikor se je drži njegovega bratranca, ima pa lahko Pirc na vrvici, kolikor se mu bo pustila. Vendar bi svetovali Pircu, da naj svojega nosa preveč ne vtika v šolo. Prvič zaradi tega ne, ker ga gotovo še nos boli od dunajske šole, in drugič zaradi tega ne, ker utegne »pristojna oblast* v šoli vse kaj druzega zavohati, kakor vabila na papeževo slavnost. V katedru neke bližnje šole bi na pr. zagledala poleg dnevnika tudi rokopis, obsegajoč napad na „plačano duhovščino", prepleten z neresnicami in psovkami. Ako bi ga primerila z dopisom v »Gorenjcu”, bi se prepričala, da za »Gorenjca" ta rokopis ni bil veliko popravljen. Pristojna oblast bi tudi lahko izvedela, da ni mogoče, da bi otroci imeli dobre vaje v branju, ako ima učitelj svoje vaje za katedrom. To pa že res presega vse meje, kar počenja ta kranjski Pirc. V zadnjem listu se je spravil na to, koliko v Kranju »krst košta“. Primerja namreč duhovna, ki sv. krst deli, »s kramarjem, ki ne sme nikdar zabavljati čez svoje odjemalce zlasti tedaj ne, če so dobri odjemalci in če poleg tega še blago — preplačujejo!" — Da se spozna vsa zlobnost tega napada na zakrament sv. krsta in na krščujočega duhovna, naj omenimo, da je ta „dobri odjemalec" Ciril Pirc sam, kateremu je nedavno „zabrlizgalo najmlajše*. V Kranju se za krste nikoli nič ne zahteva. Ako pa župljani krščujočemu kapelanu, kateri sicer nima od njih ne bire ne plače, prostovoljno kaj podare ob krstih, je treba prav gorjanske neotesanosti, da se ta dar oponaša ter zraven še čveka o kramarju in blagu. Kadar bo Pirc »Ali te nič ne bole noge v takih čevljih? vpraša sočutno Belly. »O, grozno 1" pritrdi Daly. »Danes sem se mučil ž njimi že dvanajst milj daleč". »Sezuj se!“ svetuje Belly, »čakaj malo!“ Nato skoči deček s stola, rekoč: „Ti jih bom pa jaz potegnil z nog, stric Tom". Daly še ni odprl ust, a mali deček je že vlekel za čevlje na vso moč. Ali je bila po-strežljivost malega Bellyja, ali dotikanje mehkih otroških ročic, kar je ganilo moža v dno srca? Ljubkovalno je pobožal zlatolasega dečka in zamrmral: »Dober deček si!" „Cevlji človeka silno utrudijo", razlaga Belly modro kot kak star očanec, „jaz hodim rajši bos. — Tako, stric Tom“, pristavi naposled, vstane, in podpiše ogenj na ognjišču; »sedaj nekoliko zadremlji, in ko pride ded, te vzbudim". Daly ni mogel prikriti nasmeha, a pretruden je bil, da bi mogel govoriti. Zaprl je oči in zaspal. Bellyju je bilo to jako všeč, in ko je potisnil stricu še svojo malo blazinico skrbljivo pod glavo, je zlezel zopet nazaj na svoj stol k oknu. Ni bilo temu pol ure, kar se začujejo v veži težki koraki. Sedaj je vedel Belly natanko, prodajal preležane facaneteljne v svoji štacuni, takrat naj ta kramar pove, da je blago preplačano. Zakramenti so pa sveta stvar, katere naj ne oskrunja s svojo nečedno barvo kranjski „farbar“. To je splošno mnenje katoliškega Kranja. Iz Idrije. Prihodnjost Idrije je rešena! Sedaj smo na vrhuncu sreče, ker bomo imeli — pripravljalni tečaj. »Jednakopravnost" pi3e: Ustanovitev pripravljalnega tečaja za našo realko so vsi prijatelji napredka pozdravili s pravim veseljem. Spoznali so vsi, da je pri naših prežalostnih ljudsko šolskih razmerah še le s to napravo položen pravi temelj mlademu in tako potrebnemu zavodu." Na to pada po klerikalcih katerim celo podtika, da so pričakovali, da postane iz realčnega poslopja kak samostan . . . Pa pustimo te oslarije, zanima nas nekaj drugega. Pri seji, v kateri je bil z enim glasom večine sprejet predlog, da se napravi priprav-ljavni tečaj za prvi razred slovenske realke idrijske, je gosp. Kos priporočal, naj se kolikor mogoče vpliva na to, da se urede res precej zamotane razmere na naši rudniški ljudski šoli, in pripravljalnega tečaja, katerega bo morala vzdržavati občina, ne bode treba. Pri seji sta bila tedaj tudi vodja c. kr. rudniške šole A. Novak in njen krajni nadzornik rudniški svetnik Koršič, oba prištevajo naprednjaki svojim. Zupan je moral pobijati predlog Kosov — pa se je umetno izognil veliki kritiki nad rudniško ljudsko šolo, najbrže, da bi ne zadel ob imenovana gospoda, Povdarjal je v svojem govoru, da ni namen ljudske šole, pripravljati otroke za srednje šole, napravljati posebne pripravljavne tečaje. Tam se spozna, kdo bi bil sposoben za študiranje, kdo pa ne. Tudi Idrija naj to stori. — Predlog je obveljal, ker sta glasovala najbrže z ozirom na te besede zgoraj imenovana gospoda zanj. »Jednakopravnost" je pa sedaj bolj odkrita. Kar so naši možje govorili po seji, to potrjuje, — mahne pa po rudniški šoli, hud udar. Sedaj naprednjaki naravnost povedo, da so za pripravljalni tečaj samo zato, ker je naša šola slabo urejena. Ako bi liberalci še kaj drugega čitali, nego »Slovenski Narod" in »Jednakopravnost", bi končno pričeli zabavljati gotovo vsej »novi" šoli, ne samo idrijski. Sicer pa nekaj besedi, kako drugod mislijo o pripravljalnih tečajih. Leta 1999. n. pr. je naš rojak nadučitelj Martin Kavčič na Nižje Avstrijskem, pisal: »Možje, kateri so bili 'spočetka navdušeni za novo šolo, so se pozneje obrnili nevoljni od nje proč in rekli: ,Zmotili smo se v svojih nadah ! Nova šola nima kljub temu, da je tako draga, niti onih uspehov, katere je imela stara štirirazredna glavna šola.' V tem, ko so lahko učenci stare šole po dovršenem četrtem šolskem letu napravili s povoljnim uspehom vzprejemni izpit za kako srednjo šolo in nadaljuje šolanje, je današnji učenec po zvršenem petem šolskem letu da je ded. Hiti mu tiho nasproti, dene kazalec na usta in zašepeče: »Stric Tom je tu! Spi!" Jack odloži veliki jerbas, potem se pa obrne k spečemu možu, natančno ga opazovaje. »Vedno isti", si misli in čelo se mu na-gubanči, »trd mož brez srca!“ Neki tajen žar mu je zaigral v očeh, na pol kot zmagoslavno veselje, napol kot jeza. A veselje je zmagalo, ker se mu je zdelo zelo imenitno, da ga je Tim tako urno ubogal. Ni ga hotel buditi; vnuka, ki je zrl deda poln veselih nad, je stisnil obljubljeni zavitek sladkorja in jel nato počasi prazniti košaro. Belly je kar strmel, ko je zagledal stvari, kakoršnih hiša njegovega deda še ni nikdar videla. Kos prekajene svinjine, tri maslene štruce, potica zavita v srebrni papir in steklenica vina, vse to je postavil ded za vrstjo na mizo. Stari je dolgo časa premišljal, predno se je odločil kupiti vino, a dejal si je, da se ob tako posebni priliki tudi spodobi kaj posebnega. „Imenitno!“ vzklikne Belly skoraj na glas, da se je mož v naslanjaču zganil, a potem zasmrčal iznova. »Menda že!" se namuzne stari ded. »Pa Je tudi imeniten večer nocoj, mali moj! Ti seveda brez posebne priprave komaj zmožen napraviti vzprejemni izpit. — Pa če se mu še to prvo posreči, zaduši se navadno že v prvih razredih srednje šole." Dalje piše isti nadučitelj Slovenec, služhu-joč v nemškem Breitenau-u: »Tukaj do sitega znani ugovor, da ljudska šola in ,pripravljalnica za srednje šole1, uporabljati, reklo bi se, stare fraze mlatiti! In z dovoljenjem, zakaj pa se je naša nova šola odrekla nalogi, da bi bila pripravljalnica za srednje šole? Ali onih mnogo stotisoč starišev, katerih otroci v višjih šolah študirajo, ni tudi znaten del ljudstva? Ali niso prisiljeni ti, kakor drugi plačevati šolski davek? Ali je morda to razumeti kot kazen za one sta-riše, kateri hočejo dati otrokom višjo izobrazbo ? Kakšne čarovinje se pa zahtevajo od onih učencev z ljudskih šol, kateri hočejo prestopiti na kako srednjo šolo? Nič druzega kot vero-r nauk, slovnica, pisanje in računanje, torej samo najpotrebnejše učne predmete, katerih znanje zahteva za svojega otroka tudi vsak hribovski kmet. Ako je torej stara štirirazredna šola — navidezno — z slabšimi učnimi močmi, brez učnih pripomočkov in z nerodno metodo, pri štiriurnem dnevnem pouku lahko dosegla v štirih letih omenjeni cilj, mora biti danes to ob pravi razdelitvi učne tvarine z »modernimi" učnimi močmi, izvrstnimi učnimi metodami in z izbornimi učnimi pripomočki v petih letih tudi na manj urejenih šolah in brez posebne priprave mogoče 1“ Tako piše učitelj o pripravljalnih tečajih. Le vzemite v roko brošuro »Antrag auf Losung der osterreichischen Schulfrage", v odstavku »Schul-Misere* bodete to čitali. Jako nehvaležno se torej izkazuje naša »Jednakopravnost" vodju rudniške šole, kakor tudi njenemu nadzorniku, ko sedaj udriha po ljudski šoli. Po besedah županovih je pripravljalni tečaj imel nekaj smisla, po utemeljevanju „Jednakopravnosti“ nima nobenega več. Ako je rudniška šola res tako slaba, kakor piše »Jed-nakopravnostu, pritegnili bi bili pri seji našim možem, kateri niso govorili proti tečaju iz sovraštva do omike, temveč zato, ker je ta tečaj novo breme davkoplačevalcem, oziroma delavcem, ki morajo plačevati višjo najemščino. C. kr. rudniška ljudska šola naj se uredi; temu nakladati občini nepotrebna bremena! Ker pa že omenjate, da sedi skoro v vsakem razredu do 100 otrok, je v toliko res, da sedi skoro vsako leto v II. razredu do 190 otrok, poučuje pa ta razred vedno g. vodja, ki je glasoval za pripravljalni tečaj, dasi ne bo sam prav nič razbremenjen radi tečaja, ker bodo sprejemali učence, ki dovrše najmanj III. razred. Iz Idrije, dne 27. aprila 1903. Stavbena družba v Idriji ni vsled konkurza prenehala, kakor se je ne prav informirani dopisovalec v eni zadnjih številk »Jednakopravnosti" izrazil. Šla je prostovoljno v likvidacijo, ker se ji je ne veš, a on — Bog mu daj dobro! — to v6“. .„Ali bodemo kar pojedli te lepe stvari?" vpraša Belly, poželjivo ogledovaje potico. »Kajpak da, saj niso za drugega", se zasmeje Jack in sede na stol k mizi, da bi si odpočil za trenutek. Star in zdelan je bil videtiv Globoko začrtane gube so mu razorale suhi obraz, ki ga je obdajal nad ušesi na vsaki strani šop snežnobelih las. A nosil se je ravno kot sveča z neko možatostjo, s katero je v vseh vzbujal spoštovanje. Cez nekaj časa vstane in položi roke na rame Timove. Ta plane hipoma kvišku. »Dobro došli, Tim Daly!“ ga pozdravi Jack. »Tako, ali ste že doma, Jack?" In ko se popolnoma vzdrami, stisne staremu roko. »Pravzaprav sem mislil priti šele jutri, pa mi je bilo danes bolj pripravno". »Sedite sem k mizi!" ga povabi Jack k sebi. »Najesti se moramo najpreje, in potem vam povem, čemu sem vas pozval sem". Nekoliko zmedena sta bila moža; skrivaj sta opazovala drug drugega, a beseda jima ni hotela gladko z jezika. Belly pa ni mislil na čisto nič druzega kot na okusno jed in pijačo. No poslednja mu je bila nekoliko kisla in zo- glavni živelj vzel, namreč zavarovanje poslopij proti požaru, vsled ukaza visokega ministerstva za notranje stvari. Posestniki deležev dobili so celo svoto z obrestmi vred, vrneno. Po pokritju upravnih stroškov se je izročila še lepa svota, kot preostanek ubožnim zakladom idrijskega sodnijskega okraja, v roke župana g. D. Lapajneta v Idriji. To resnici na ljubo! Domače novice. Dogodki na Hrvatskcm. Danes prinašamo o povodu razburjenja na Hrvatskem uvodni članek iz peresa člana hrvatske stranke prava. Vsa Hrvatska je razburjena, vsak dan prinaša novih vestij o demonstracijah širom Hrvatske Hrvatska se vzbuja in nastopa za zakonita svoja prava. Vkljub bajonetom, ki se svetijo po vseh ulicah v Zagrebu, narašča razburjenje. Gibanje proti sedanjemu banu narašča vedno huje. Zapori so prenapolnjeni aretiranih demonstrantov. Narod se je začel gibati po vsej kraljevini. V Križevcu, v Varašdinu, Karlovcu itd. so bile grozne demonstracije. Ljudstvo razbija mažarske napise. V Zagrebu so si dali mažaroni na ma-žarski kazini napraviti čvrsta železna vrata, ki so 40 cm. debela. Bansko palačo noč in dan čuva orožništvo. General Čanid je bil preteklega tedna baje trikrat na Dunaju, in pripoveduje se, da bode skoro ban Khuen Heder-vary odstopil, ker je njemu nemogoče vzdržati red. Hrvaška se pripravlja na velike dogodke. V četrtek je bila v Markovi cerkvi v Zagrebu maša zadušnica za kmeta Pasariča, ki je bil ustreljen pri nemirih proti mažarski zastavi v Zaprešiču. Po maši so hrvatske dame demonstrirale po zagrebških ulicah. Pridružilo se jim je na tisoče občinstva, ki je navdušeno pelo „Lepa naša domovina". Katoliško narodna društva goriška imela bodo jutri dne 3. maja veliko slavje v Gorici. Slovensko katoliško delavsko društvo obhaja ta dan blagoslovljenje društvene zastave in slavnostno zboiovanje v proslavo papeževega jubileja. Katoliško narodna društva po deželi so sklenila, udeležiti se mnogoštevilno slavnosti v Gorici. Tudi županstva odpošljejo svoja odposlanstva in različni pevski zbori bodo poveličevali slavnost. To bo znamenit dan za katoliško narodno misel na Goriškem. »Slovenska krščanskosocialna zveza" se tudi udeleži slavnosti po deputaciji z zastavo. Deputacija se odpelje iz Ljubljane danes ob polnoči. Liberalna posojilnica. Iz ribniške doline se nam piše: Nekdo je poslal v „Slov. Narod" z dne 14. t. m. iz Ribnice dopis, ki je tako imeniten, da ga je moral ponatisniti tudi »Rodoljub". Dopisnik poroča, kako ugodno je končala liberalna ribniška posojilnica svoje zadnje upravno leto, da je imela čistega dobička okroglo perna, ker je ni bil navajen, a za silo je že potegnil tudi iz kozarca. Po jedi prižgeta moža pipi, kateri sta pokadila tiho, Belly pa, ker so mu lezle že oči skupaj, si je poiskal posteljico. Ko je dečko zaspal in jel po malem smrčati, je stopil Jack k ognjišču. Prvi trenutek je nekoliko pomišljal, kot bi se boril sam s seboj, vzel nato iz stene kamen, sedel v luknjo v zid, privlekel iz nje usnjato mošnjo in jo dejal na mizo. Tim Daly je radovedno opazoval, ko je odvezoval mošnjo in iztresel iz nje kup denarja, ki ga je razdelil v štiri dele po 50 dolarjev. Vidno razburjen se obrne k Dalyju, rekoč: »S tem denarjem 'vam vrnem, kar si je bil izposodil nekdaj pri vas moj sin Tom. A zato pa zahtevam, da prekličete razžaljive besede, s katerimi ste ga zmerjali". »Ne vem, kaj mislite", odvrne Daly v zadregi. „0, dobro veste. Ali mu gliste posodili 200 dolarjev ?“ »Da". „In ali niste rekli meni takrat, ko je izdihal : ,Slepar — tega sploh ne upam, da mi bo 14.000 kron in da rezervni zakladi znašajo okroglo 80.000 kron. Nič nimamo proti temu, da liberalec hvali in se baha s svojimi zavodi, če tudi so denarni zavodi, saj ti jedino še nekako vzdržujejo liberalce na površju, posebno v našem sodnijskem okolišu, a neumestno se nam zdi, da porablja gospod dopisnik to priliko, udarjati po neljubih mu osebah. Saj je vendar smešno, če se dopisnik v jednem stavku baha, da stoji posojilnica na krepkih nogah, in se ji ni bati očitnih in prikritih protivnikov" in če v drugem stavku že iztakne strah, pred katerim se treba tresti posojilnici! In kak je ta strah? Posojilnica „je trn v peti nekaterim duhovnikom in drugim, ki ne morejo ločiti svojega dobička od ljudske koristi." Gospod dopisnik, zakaj ne poveste imen, kateri so tisti »nekateri duhovniki in drugi, ki ne morejo ločiti svojega dobička od ljudske koristi. Ali ste morda res prepričani v dno svoje liberalne duše o tem, kar ste zapisali? In če ste prepričani, potem Vas le opozorim, da svojih besedij niste na pravo stran obrnili, — ko govorite namreč o dobičkaželjnosti nekaterih duhovnikov in drugih, kajti te »lepe* lastnosti bi morda največ lahko našli med svojimi pristaši. A prišla je še večja skrb! Na shodu Marijine družbe, tako pišete, je baje kaplan nagovarjal pobožna dekleta, da naj vzamejo denar iz posojilnice rekoč: »prinesite ga nam, ker doboste ravno take obresti, kakor v posojilnici." In sedaj je gotovo v nevarnosti obstoj Vaše posojilnice, o kateri sami pišete, da je imela prometa 2,182.438 kron! Kako ste pač malenkostni, gosp. dopisnik, in omejeni, če Vas vznemirja „Čebe-lica“, ki jo ima Marijina družba. StoriUbi Vam pa že skoro krivico, saj niste omejeni, marveč duševno tako razsvitljeni, da gleda Vaša duša v daljno prihodnjost, kajti shod Marijine družbe je bil na belo nedeljo t. j. 19. t. m., a Vi ste menda slišali že 10. t. m., t. j. 9 dnij prej, kaj se bo ondi govorilo. Dalje piše dopisnik o skrbi za ljudski denar, „da ne ve, rabijo le gospodje denar za škofove zavode ali katoliški teater v Ribnici, a dvomimo, da bi bil varen". To dvoje torej bode v oči dopisnika, a prepričan naj bo, da se bo oboje napravilo brez njegovega sodelovanja, če tudi ne popolnoma brez njegove pomoči. Saj pomaga že s tem, da napada, ti napravi, po čemur mora vsak razsoden človek spoznati, da ste res dobri in ljudstvu v prid, ker liberalec že tako dobre stvari trpeti ne more. Slednjič preliva dopisnik solze, »boječ se polomov posojilnic in drugih gospodarskih zadrug" in kaže na češke založne, pri katerih se množe polomi, vsled katerih tudi cerkev mnogo trpi." Boji se polomov posojilnic. Ker potem — tako sklepa — bi bile cerkve prazne, kakor nekje na Češkem, kjer je ljudstvo prišlo ob denar vsled poloma v hranilnici sv. Veclava v Pragi. Pač čudna bojazen! Res, prazne bi bile cerkve, če bi imeli ljudje tako čudne pojme o posvečevanju nedelje in o daritvi svete maše, kdo vrnil!* Prav tako ste rekli, ko je umiral moj ubogi sin". Pijan sem bil", se opravičuje Daly. »In jaz, jaz sem bil tudi pijan", mu ugovarja Jack, silno razburjen, »pijan samih skrbi in žalosti vsled svojega edinega otroka. Danes vam plačujem njegov dolg, Tim Daly, do zadnjega vinarja, a pri Bogu vas zarotim, da prekličete in rečete, da je bil rajni pošten človek. Pet let sem težko delal, da vrnem zopet sinu čast. Tu imate vse, in ko bi moral umreti še nocoj, bi lahko umrl". »Tako — zato ste me poklicali sem ?“ pravi Daly in opazuje dečka, ki se je zibal v sladkih sanjah. »Da, ker vam hočem plačati sam“, odvrne stari. »Sicer je to vse, kar imam, a za ubogega sinka dam rad vse“. »A kaj bo z onimle malčkom?" »Z Bellyjem? Ej, ta bo moral delati kot je delal in še dela njegov ded. »Toda teh dve sto dolarjev bi mu vendar nekoliko pomagalo", meni Daly. »Ti niso zanj", ga zavrne stari odločno. »Nate, vzemite svoj denar in prekličite". Zopet je pogledal Daly na posteljo, kjer je spaval Belly in nato se je ozrl na svetle denarje. kakor jih imajo nekateri Vaši somišljeniki! Gospod dopisnik, če Vam je pri srcu res ljudski blagor, zakaj se veselite s svojimi pristaši vsakega nereda v kakem konsumu, ali pa kaki posojilnici in hranilnici ? Da, g. dopisnik, imate skrb za blagor, a ne za blagor ljudstva kot takega, marveč le za blagor nekaj denarnih mogočnežev, o čemur priča tudi Vaša skrb ža posojilnico, o kateri pač veste, saj ste baje v tesni sveži ž njo, da ni ljudska, ker je v rokah samih bogatih trgovcev in — če hočete — tudi par uradnikov. In potem le še „farbajte“ ljudstvo in pišite na dolgo in široko, da je za ljudstvo koristna taka zadruga in posojilnica, pri kateri pa ljudstvo ne more odločevati, če se tudi bahate, da je do sedaj darovala posojilnica 20.000 v dobrodelne in občekoristne namene, vendar povdarjamo, da kmečko ljudstvo ribniške doline ni imelo kaj koristi od tega, pač pa nekateri privilegirani sloji. In to je ljudssvo sprevidelo in — Vi se bojite 1 Poročil se bo prihodnji ponedeljek v Radovljici c. kr. davčni pristav g. R. Mlejnik z gdč. P]milijo Cerovšek. čestitamo 1 Prvi maj se je v Ljubljani za socijalno demokracijo kilavo izvršil. Na shodu v kazini ni bilo niti 100 oseb. Umrl je 27. aprila zjutraj ob treh veleč, gosp. zlatomašnik Jožef Kerčon, kn. škofijski duh. svetnik, znani nabožni pisatelj in poseben častilec Marijin. Rojen je bil v Šmarji 3. okt. 1821., v duhovnika posvečen 2. avgusta 1846. služboval je pol leta kot subsidijar v Št. Vidu nad Ljubljano, potem 16 let kot katehet pri Uršulinkah v Škofji Loki in od leta 1864. kot župnik v Predosljih. Pogreb je bil 29. aprila dopoldne ob pol 10. uri. N. v m. p. Celjski in brežiški nemški lopovi. Večjih falotov ni v celi Srednji Evropi nego so spodnještajerski Nemčurji. Na drugem mestu poročamo, kako so se peljali iz Celja v Brežice z godbo vred Slovence zasramovat. Pa to še ni višek njih propalosti. Najeli so nekaj pijanih hlapcev ki so blizu »Narodnega doma" živijo klicali. Na ta klic, ki so si ga bili najeli, djali so pa, da se morajo nad Slovenci maščevati in so obsuli s kamenjem »Narodni dom“. In na vse zadnje kličejo še oblasti na pomoč, kakor da bi bili oni, ki so se iz Celja peljali Slovence za-sramnovat, nedolžna jagneta. Z ozirom na stike celjskih sodišč s provzročitelji tega izgreda smo pač jako radovedni, kdo se bode poveril s preiskavo. Hudomušneži pravijo, da ali Morak ali Dučar ali Markhl. Drobne novice. V Dobrepoljah je umrl 29. aprila načelnik posojilnice g. Prane Žnidaršič iz Podgorice. Bil je mož, vzgledno krščanskega življenja in delovanja. Poleg drugih legatov je volil tudi 100 kron za prispevek k štipendijam, ki naj se ustanove za otroke posojilničarjev in zadrugarjev, ki bi se odgajali v škofovih zavodih. Počivaj v miru! — Gospodarska zveza v Istri Mikalo ga je, a v srcu se mu je vzbudilo neko čuvstvo, ki je bilo še močnejše, kot njegova lakomnost — sramoval se je pred poštenim starcem. »Ne smete tako misliti o meni!“ pravi Daly nekoliko užaljen. „Drugega ne mislim, kot da ste trdrsrčen človek", odgovori starec mirno. Daly pljune krepko v ogenj na ognjišče. „Hm, tako zloben dečko pa nisem", vzklikne jezen, „Menite, da bom vzel otroku denar izpred ust? Bog me varuj tega greha! Ni enega centa ne vzamem od tega, kar je otrokovo, kar je tega ljubkega deteta, ki me je vzprejel in mi stregel tako ljubeznivo, in ki mi je potisnil pod vzglavje svojo lastno blazinico. Denar obdržite za malega dečka. Potreboval ga bo še, jaz se ga ne dotaknem". „Toda to je vaše", pravi Jack trdovratno, »to je za čast umrlega mi 3ina“. Daly plane razkačen kvišku. Urno pomete denar v mošnjo ter jo vrže z vso silo zopet na mizo, da je glasno zažvenketalo. „Samo še eno besedo", je vpil, „in vse vržem na ogenj". Tudi Jack je vstal. Moža sta si stala nasproti, zroč si iz oči v oči. se je osnovala v Pulju. Doslej je k tej zvezi pristopilo 19 zadrug. — Deželna preskuševalna vinska klet se je otvorila te dni v Ljubljani. Klet so nahaja pred kavarno „Evropo". — Te dni je odpotoval v Ameriko od tukajšnjega kolodvora neki 75 let stari mož. — Te dni gostuje Slovenka Vela Nigrin, članica srbskega kraljevega gledišča v Belemgradu, na češkem narodnem gledališču v Pragi. — V Samassovi livarni je bilo te dni posvečenih 23 zvonov. — Tele z 8 nogami je poslal g. Rot iz Žage pri Bovcu za goriški deželni muzej. — Češko slovenski akademiški krožek se je ustanovil sredi češke podružnice v Pragi. — Nova podružnica „Slovenskega planinskega društva" se snuje v Ajdovščini za okraja Ajdovski in Vipavski. — Koroški zdravniki so prišli v nasprotstvo z dež. vlado. Zato so odborniki zdravniške komore odložili svoja mesta. — V Kamnigorici se je obesil kajžar Jernej Kapus. — Kakor čujemo, pride v Ljubljano nadvojvoda Josip Ferdinand k 27. pešpolku te dni in bo stanoval v Pongračevi hiši, Turjaški trg. Nadvojvoda je služil prejšnji čas kot stotnik že pri 17. pešpolku v Celovcu častno stražo, ki mu pristoja, je baje odklonil. — Umrla je v hiralnici usmiljenka s. Hilda Sojar. — Himno Slovencem je zložil ruski pesnik Sokolov v St. Peterburgu. On siliva o jugu in na misel mu pridejo Slovenci, kateri govore skoro ruski jezik. On pomiluje žalostno usodo Slovencev ter pozdravlja Adrijo, Savo, Triglav in Kranjsko. Najnovejše vesti. Zagreb. V Glogovnici so bili predvčerajšnjim veliki nemiri. Priti je moralo tja vojaštvo. Gradec. Povodom 1. majnika je pred tovarno Braudtner& Robattin, v kateri so delavci delali, prišlo do velikih nemirov. Demonstriralo je 1000 delavcev, ki so pobili vsa okna na tovarni. Došlo policijo so delavci ometavali s kamenjem. Dva policista sta težko ranjena. Ko so opoludne šli iz tovarne Lapp delavci, ki niso praznovali 1. maja, so jih socijalni demokratje obmetavali s kamenjem. Brescia. V občini Vobarno so fantje pri poroki Katarine Zaberni streljali iz pušk. En strel je zadel nevesto, ki se je mrtva zgrudila. Berolin. Cesar Viljem je odpotoval v Rim. Berolin. Deladajalci so izvršili svojo grožnjo in pet dni ne dajo dela tistim delavcem, ki so praznovali 1. maj. Okolu sveta. Slovanska zveza za Hrvate. Včeraj so poslanci »Slovanske zveze* stavili v državnem zboru interpelacijo na ministerskega predsednika v zadevi dogodkov na Hrvatskem in sicer: „Ker sem izpregovoril nekoč v pijanosti par besedi, zato me zmerjate vedno?" nadaljuje Daly. »Poslušajte torej. Toma sem spoštoval in ga spoštujem kot samega sebe, in kar sem govoril o njem, vse prekličem. Kdor si drzne kaj slabega govoriti o Tomu, temu zavijem vrat. Denar pa je Bellyjev“. Glasno vpitje je vzdramilo dečka. Sedel je na posteljici in zrl začudeno sedaj deda, sedaj strica. »Torej prisezite, da je bil moj Tom poštenjak in ne goljuf!" „Prisezam“. „In denar, pravite, pustite Bellyju? »Da, njegovo je vse. Bog blagoslovi dečka !" Žarek veselja je obsijal nagubano dedovo lice. Iznova je nalil kozarca, vlil nekaj kapljic v tretji kozarec in ga dal vnučku. „Na, mali, pij’ff je rekel ded ginjen. »Za čast tvojega očeta se gre". Mali je prijel kozarec z obema rokama in in ga izpraznil v enem požirku, moža sta ga pa zadovoljno gledala. so li ministerskemu predsedniku znani ti dogodki, pri katerih popolnoma protipostavno nastopa vojaštvo in ako so mu znani, ali hoče na te razmere, ki slabe vpliv države in njen mo-cebitni nastop z ozirom na dogodke na Balkanu, z ministrom zunanjih stvari grofom Goluchov-skim vse storiti, da se odpravijo vzroki teh razmer, ki sramote državo. Nadalje so stavili interpelacijo na domobranskega ministra, ako mu je znano, da vojaštvo postopa protipostavno za protipostavne mažarske napise na Hrvatskem in če je najvišji poveljnik vojske, cesar informiran o teh zadevah, pri katerih igra vojaštvo tako žalostno ulogo, in če je minister pripravljen storiti vse, da cesar z ozirom na te dogodke izda odlok, katerega hrvatski narod s polno pravico pričakuje. V državnem zboru je bila včeraj sprejeta predloga o odpovedi trgovske pogodbe s Srbijo. Mladočchi so sklenili, da ne bodo obstrui-rali v državnem zboru. Macedonski dogodki. Iz Stare Srbije in Albanije prihajajo jako resne vesti. Po teh poročilih lahko pride vsak trenutek do klanja kristjanov. Nič ne koristi, da so v nekaterih krajih, kjer so Albanci najbolj grozili, zbrani turški vojaki. Albanci se potegujejo nazaj in ropajo kristjanske vasi. Sedaj je nad 60.000 Albancev oboroženih. Vsled grozečega nastopanja Albancev se je izvršitev reform ustavila. Albanci se zbirajo v gorah in čakajo, kaj sklene njihov vojni svet. Tudi vstaške čete nadaljujejo svoje delovanje, če tudi letos ne bruhne na dan splošni vstanek. Vsak dan se poroča o novih zmagah čet Boris Sarafova. V Carigradu se zelo boje za sultanovo življenje. V posadki sultanove palače so sami Albanci, ki bi utegnili nastopiti proti sultanu, ako bi ostro nastopal proti vstaškim Albancem. V Carigradu so zaprli 200 albanskih odličnjakov, ker so na sumu, da so v tesni zvezi z agitatorji. Pri Solunu so vstaši z dinamitom razgnali v zrak neki vojaški vlak, v Solunu samem pa so pognali v zrak filijalko otomanske banke. Na raznih krajih mesta se je zgodilo nad 50 eksplozij. Mnogo oseb je mrtvih in ranjenih. V mestu vlada silno razburjenje. Kulturni boj na Francoskem. Nedavno so na Francoskem s silo zaprli veliko kartuzijansko tovarno likerjev in izgnali tamkaj nahajajoče se kartuzijance. V ta namen odpotovala sta tjakaj dva eskadrona konjikov. Ko so vojaki dospeli pred kartuzijanski samostan, našli so tam veliko množico demonstrantov, ki so vsklikali proti Combesu in vladi in obmetavali vojake s kamenjem. Vojakom se je slednjič vendar posročilo razgnati množico. Uhod v samostan in v cerkev so morali s silo odpreti in istotako so tudi se silo izgnali kartuzijance, ki so bili zbrani v cerkvi. Slednjič so samostan in cerkev zaprli in uradno zapečatili. Taka je svoboda v republiki. Protižidovski nemiri v Galiciji. V Uhnovvu v Galiciji je začelo na več krajih istodobno goreti. Raznesla se je govorica, da so zanetili Židje iz maščevanja. Kmetje so na to udrli v židovske hiše, podrli okna in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Židje so jo prestrašeni popihali, kmetje pa za njimi. Orožniki niso mogli ničesar opraviti, ter so morali pozvati vojaštvo, ki je naredilo mir. Pričakujejo novih nemirov. Angleški kralj je te dni obiskal sv. očeta v Rimu. 25 minut sta bila čisto sama. Kralj je bil svoj čas framason, zato je umevno, da je framasonstvo radi tega silno poparjeno. II katoliški veri je na Angleškem pristopilo 70 pastorjev in več drugih učenjakov. Narodi se vračajo k Rimu. Pot okolu sveta na kameli. Iz Petrograda se poroča: Brata Arsen in Pavel Draginar sta nastopila pot okolu sveta na kameli in upata, da se tekom enega leta zopet povrneta v Petrograd. Gre se pri tem za stavo 20.000 rubljev. Živež si bota prislužila na potu z godbo. Kako snubijo različni stanovi. Diplomat snubi: »Gospodična, ustvariva mej seboj večno zvezo". Vojak: »Ti si mojemu srcu zadala neozdravljivo rano, prišla si in zmagala si“. Vrtnar: »Samo besedica iz Tvojih ust in najina pot skozi življenje je posuta s cvetlicami*. Zidar: »Zidajva skupaj najino hišico*. Mornar: „Pri tebi najdem zatočišče proti vsem viharjem*. Kočijaž: „Vsliši me, in vedno boš vodila vajeti*. Juvelir: »Najino zvezo naj veže zlata veriga*. Učenjak: „Naj proučim Tvoje srce in naj berem svojo srečo v Tvojih očeh*. Restavrater: „Ti napolnuješ kupo mojega življenja do vrha*. Kipar: »Ako ni Tvoje srce kamenito, pusti, da prebiva v njem moja podoba*. Pek: „Ali hočeš deliti moj kruh z menoj v žalosti in veselju?* Izdelovalec mila: »Ti boš luč mojega življenja*. GLASNIK. Gmotno stanje delavstva v vevški papirnici. Marljivi in vestni odbor krščansko socijal-nega strokovnega društva v Vevčah je po svojih zaupnikih sestavil natančno Statistiko o delavskih plačilnih razmerah v papirnici. Pregled obsega podatke pri 511 delavcih. O gmotnem stališču nadzorovalnega osobja in uradništva se niso vršile poizvedbe. Mi moramo le pohvalno omeniti vstrajnost in potrpežljivost zaupnikov kršč. delavstva v Vevčah, ker so delavci sami sestavili o svojih razmerah tako natančno in pregledno sliko. Vsa čast v tem oziru gre pred vsem tovarišu Jerihi. Priporočamo tudi drugim delavskim društvom, naj nabirajo štatistiške podatke, ker suhe številke bolj dokazujejo bedni položaj delavstva, kakor vse drugo. Statistika je sledeča: obleko, stanovanje in kurjavo bi odpadlo 60 h — tako dreostaja za hrano 1 K 50 h. Za hrano pride torej v družini s petimi osebami na eno osebo 31 h. Ali je mogoče v družinah, kjer je treba vsako stvar kupiti, živiti tudi le otroka s 16 krajcarji na dan? Ali naj delavec, ki ima težko delo, povžije vsak dan samo malo kave in kruha — saj kaj drugega si za te vinarje revež itak ne more kupiti. Tako je stališče delavca povprečno; v resnici pa je le 12. del vseh delavcev tako plačanih — enajst, dvanajsti pa ima dokaj nižje plačilo — tako, da v marsikteri družini, zlasti če je več otrok, pride na posameznika za hrano komaj 16—20 h na dan. To velja seveda samo za navadne razmere. Ce pa zboli eden ali drugi družinski ud, žena ali otrok — s čim naj revež-delavec postreže bolniku? Razvidno je torej, da se delavstvu mora pomagati! In kdo naj pomaga? Država je dolžna poseči vmes! Ona država, ki priznava vsakemu pravico ženitve, je dosledno tudi dolžna skrbeti za to, da se družinsko življenje more dostojno razvijati — sicer bo stalo v kratkem pred svetom velikansko število beračev z žuljavimi rokami, beračev, ki niso nikdar beraške palice zaslužili, temveč jim jo je v roke potisnil judovski kapitalizem in brezbrižnost liberalno navdahnenih voditeljev države. Torej: pomoči in hitre pomoči potrebuje delavstvo! — Pomoči pa si more delavstvo samo s tem, da v najobilnejšem številu stopa v krščanska delavska društva, izvršuje svoje dolžnosti kot član in se povsod poteguje za svoje koristi. Lep vzgled odločnosti naj nam vedno ostanejo tudi nadalje vrli vevški krščansko socijalni delavci. O . O* > o 3 2 O Po stanu so dpade Ostane torej Dnevni > S 2 m 5 »CN a m Skupni za- navedeni Od tega zaslužka o Skupni delavcu za delavčev zaslužek — E 3 £-5 $3 rt 3 ° •S «3 ^ a! služek znaša pri navedenih delavci povprečno na dan za dnevni odpadek hrano ozir. da preživi svojo rodovino znaša S ■2-š £ •- D « J > = '3-2->3 v v •g w a ► c delavcih . »-H a i ^ c'g ‘5