ISSN 0350*5561 9 ..u^vu ta kOMc tedna Spremenljivo do preiežno oblačno bo. Padavine se bodo jutri postopno raiširile nad vso dr^vo. cď y ste Vf f ka 14 četrtek. 7. aprila 2005 300 Sir líAIINI Jutri slovo od papeža Janeza Pavla II. Te dni so se knsl)aiii po svelii poklonili in molili za pokojnega papeža Jatioza Pavla II., za Cei kev in vse želje, ki jiti je nosil v svojeiii Hvcii Phpcž. ki jc sklenil svojo življenjsko pot dober mcsec pred svojim 85. rojstnim dncrrujc bil sloveaskim vernikom iki ptwel^cj drag tudi 7aio, ^r je dvakrat ohiskaJ naSo domovino, prviC od 17. do 19. maja 1996, drugič pa 19. septembra 1999. Slovcnei ga ohranjamov lepem spominu tudi zato, kerjc s svojim stališem m^^no vplival na hitrejše pri/nanjc naše samostojne poti. Karol Wojtylaje gotovo izjemno zaznamoval obdobje, v katerem je delcwal koiglavar katobSke cerkve, tako7aradi svctjega zavzemanja za:cn za blaženega, prenesli v pritličje cerkve. V Rimu pričakujejo veliko svetovnili voditeljev, med katerimi naj bi bil tudi ameriški predsednik George Bash, in več kot dva milijona vernikov. Precej vernikov bo na pogreb odpotovalo ludi iz Slovenije. Pogrebno procesijo bo vodil nemi^ki kardinal Joseph Rat/inger. Rim se bo tokrat srečal z dogodkom, kol ga §e ni bilo. Mesto, ki lahko sprejme okoh pol milijona turistov, bo namreč obiskala od štiri-do Šestkrat večja mnoî^ica vernikov. ■ Jubilej Premogovnika Velen] e Letošnje lelo bo v Šaleški dolini v znanienju Í3()-lelnire [irííiiiogovnišlva Milena Hrstlč - Pfaninc Vden> -11. april leta 1875,ko je Franc Mages prevrtal glavni lignitni sloj v Šaleški dolini, v Premogovniku Velenje slejejo za začetek ptxlzeninega pridobivanja premoga. Od takrat mineva 13(1 let. Jubilej bodo počastili na svečani akademiji v nedeljo zvečer v Rdeči dvorani z množico nastopajočih, ki prihajajo iz Šaleške doline. Rdeča nit prireditve bo igra svetlobe in teme ter tradicije in izzivov prihodnosti. Osrednja govornika b^"ïsia predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič. V znamenju obletnice pa btxlo potekale tudi vse u-i vsakoletne prireditve Premogovnika Vele- Vodstvo Premogovnika Velenje /e o praznovanju 130 letnice spregovorita na novinarski konferenci. (foto: S. Vovk) Potres Bojana Spegel Svet seje v soboio n^eCer, ko ao iz Rimu priHk noňcc o sSmrii papeža Janezu rúvia JI., ovil v Cmino. y onosínínslvo je odšel eden največjih mož sodobnega sveta y kije ime! velik vpliv tiuli fta politične in dmžhene dogodke v njem. Bil jepafyež, kije dočaka! zlom komrmizma, na svojiJi jx)lovanjili naj hi kar 27-krti t obkrožil s\^et, na njih je k i^ebi iitismi in poljubil nešteto oirok, bolnih in (predvsem) vemiJi Bil je iLstipffpež, kije ves Čas poudarjal, da vojne niso pravo sredstvo za reSevanje sporov, in tisti, ki je med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Obiskal jo je dvakrat. Pr\ič je mladim v Jbsiojni sporočil »Papež ma vas rad*', dm^ je razglasil Martijw Shnúka za blaženega. Jrttri, koga bodo f>o kopal i, v Rimu pnčakujejo več kot dva milijona vernikov, kise bodo prišli fmlovii od njega. /mhvala pa ho ludi Slovenija. Šaleška dolina pa se je že nekaj dni pred tem dogodkom »pripravljala« še na enega, o kuierem so govorili vsi, panika pa sploh ni bila majhna. To je potres, ki naj bi imel epicenter i* Šo^tanjiiy prizadel pa naj hi celotno ^aleJiko w Zgornjo Savinjsko dolino. Napovedal naj bi ga mski znansO'enik, tisli najbolje >foln'eŠčem«, ki so tudi sejali seme panike, pa so znali povedati, da ho imel moč najmanj 8. stopnje po Richîerje\'i lestvids Zgodil naj bi se na dan i/t oh uri, ki so se zdndile i' šte\'ilo 444. Četrtega dne četrtega meseca ob čemi uri zjutraj. Najbolj [yogosto vprašanje prejšnje dni je bilo, kam boš šel, veijameš, lx)š spal? V moji mali trgovini z živili je razhnrjena gospa pripovedovala trgovki, da je med deUnxi v Gorenju prava panika in da ona že ne bo spala. Majhna deklica, kije prihitela po knili, je pmv tako vedela vse o .strašni kaiastroji, ki nas ho prizadela i' ponedeljek ponoči Tudi moja najstniška hči je doma pripovedovala zgodbe o tem, kako se na kata.strc^o priprrn Ijajo njeni prijatelji Eni Iwdo sredi noči igrali tenis, ker se jim tam nične more zgodili, dmgi so bojda res prif?ravili kovčke in denar, vse skupaj pa spnnili v aviomohile. V nedeljo zvečer niso bili redki, ki so se odpravili spat iz mesta, r vikende. ČJovek res ne more verjeti! In jaz res nisem. Sem se pa spraSevala, kako je mogoče, da jedo take panike .'iploh prišlo. Rj so mi rekli, dit .so tako povedali na tele\'iziji, pa ludi v časopis! t so bntU SOyja. Tudi jaz sem slišala in brala. Nek znanstvenik je pač razlagal, da napovedi ije potres v osrednji Evropi, naši strokovnjaki fxj so lakoj zanikali možnost napovedi f^tresa. In ko je vsak dodal še kanček svoje domišljije, se je osrednja Evropa »fistavila^ i- Šoštanju, ljudje pa so panično pričakovali katastrofo. Tako papeže\'a smrt koi napoved kaiastrojalnegu potre.sa inu/ta nekaj .shipnega. Papež je od začetka februarja^ ko je zbolel, zaradi medija' urnimi na očeh javnosti Mediji in interpretacije novic pa so očitno tudi tisii, ki so zakrivili paniko med SalečanL Zato se včasih tudi sama ustrašijn moči medijev Iki čeprav sem delček lega sveta. nje: skokčez kožo ob dnevu rudarjev, srečanje poslovnih partnerjev v septembru in decem- brska prireditev ob dnevu sv. Barbare, zavetnice rudarjev, Obširnejši pogovoj* z direktor- jem Premogovnika Velenje, po-vezan z jubilejem, objavljamo na 5. strani. ■ www.rk-gorenJe.com Rdeča dvorana, torek, 12. 04., ob 19. url ;^'G0RENJE : PREVENT pokroviteijteknie:Avtocenter Mlch Zavrtajmo v prihodnost! V nedeljOp 10. aprila, ob 20. uri. Rdeča dvorana. Odprto za vse! 130 let SbatmfSŠ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 7. aprila 2005 lokalne novice Razen v dveh v ostalih programih še prosta mesta Srečko Meh in Bojan Kontič člana predsedstva SD Ljubljana, 2. aprilu - Zdru?:ena lisia socialnih demokmiov sc jc na svojem petem kongresu preimenovala v slranko Socialni dcmokrali- Kongres ni hil programske narave, so pa delegatke in delegati sprejeli izhodišča za prenovo oziroma dopolnitev programa stranke, sprejetega pred desetletjem v Slovenj Gradeu. Sprejeli sla bili ludi dve resoluciji. Prva go-v2 poklicno in 187splošno maluro. Pred zre.osinim izpitom in nadaljnjim študijem se bodo ti poveselili na maluranlskem plesu. Letošnji ho 29. povrsii. V Rdeči dvorani v Velenju ga bodo začeli ob 19.30 uri. .lutri (v petek) naj bi zaplesali dijaki gimnazije, vendar so zaradi dneva žalovanja ples prestavili na peiek, 15. aprila. V sohiito, 9. aprila - tako kot je bilo naih^tovano - pa bo gaudea-mus igitur odmeval Iz grl dijak<")v in dijakinj strokovnih šol: rudarske, strojne, elekiroračunalnlške in šole za storitvene dejavnosti. _■ tp Društvo za osteoporozo Velenje Velenje-V Velenju je pred nedavnim skupina 17 žensk LLSta-mwila Društvo za osteoporozo. K temu jih je spodbudila vse večja razsežnost lihe bolezni krhkih kosti, tako pri žeaskiih kol tudi pri moških. Z najrazličnejšimi aklivniwimibodrušivo po-sku.^aUî opozorili nanj<5 in na posledice ter možntjsii preventive čim širši krog ljudi. V splei teh prizadevanj sodi že prvo predavanje društva. To bo danes (v Četrtek) ob 19. uri bo v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje na temo Osleoporoza in mi. Predavala bo Aleksandra Ž jber. dr. med. Ob tej priložnosti bodo /branim predstavili tudi letošnji delovni program društva, ki bo k uresničevanju zastavljenih nalog bolj zavzo pristopilo septembra lcuv>. m tp Velenje - 30. marca se je iztekel rok. do katerega so lahko bodoči .srednješolci prenašali prijave za vpis v prvi letnik ?>rednješolskcga programa za šolsko leto 2005y200fi ne glede na lo, koliko prijav je šola do 10. marca že prejela. Na šolah .šolskega centra Velenje stí za 776 predvidenih prostih most do omenjenega d:i-tuma prejeli 505 prijav, do konca marca pa Šc 17 prijav, tako &d imajo sedaj vpisanih v prvih letnikih šol 522 kandidatov. Irena Pilih. šolska svetovalna delavka na centru, je pwedala. da so do marca zapolnili pri>gram avtaserviser in športni oJdelek gimnazijskega programa. V.slednjem so predvideli 22 prostih mest za novince, kandidatov pa je 25, Ce bodo k.'îndidateo tem obvestili do 19. aprila. V vseh druph programih Šol Šolskega centra pa Še prosta mesta, tudi v gimnazijskem pn^gran'u in v programu umetniške gimnazije. »Od sedaj dalje prijav /a vpis bodoči srednješolci ne bodo m{>gli prenesti na katero koli Šok\ ampak ie na tisio, ki ima Še presta mesta. Učenci, ki bi radi spremenili vpisno odločitev, tisti, ki ne Ix^do izbran) v i/bjrnem postopku v nobeno od šol, ali pa učenci, ki svoje prijave Še niso oddali na nobeni se Ixido lahko vpisali v programe §ol s prostimi mesti od 5. do 20. julija. ■ tp Kar tri državna tekmovanja Velenje - Dijaki, predvsem pa učitelji poklicne in tehniške elek-iro in računalniške šole Šolskega centra Velenje so v teli dneh strnili priprave na organizacijo kar troh državnih lekmtwanj dijakov iz Ifi šol v Sloveniji, ki izobražujejo za poklice s področja elek-iriUehnike. Vsa tekmovanja bodo ta mesec, organizirah pa jih bodo v sodelovanju s C!enirk]icnih §<^1, pivič pa ludi srečanje dijakov tehniških eleklmlol. Slednji bodo preverjali svoje znanje iz programiranja kr-railnikiTv. Srečalo se bo blizu 5t) dijakov 2. letnikov iz petnajstih slovenskih elektro šol, prav loliko tudi mentorjev. Dijaki p>oklic-nih clcktro šol pa bodo na 13. srečanju tekmovali v obvladc skupaj s podjetji prt^movirati poklice s področja elektroteiinike. Pri tem bi izpostavil predvsem do-nal(vski podjelji Inea iz Ljubljane in Sinotek iz Maribora, ki sta vsaki šoli. udeleženi tekmovanja, podarila določeio programskem in računalniško opremo v vrednmti približno 2 milijona tolarjev. Opremobododijaki uporabili na tekmovanju, potem pa seveda tudi pri izvajanju pouka na svoji.šoli.« Sicer pa so podjetja, ki sodelujejo s Šolskim centrom Velenje, za iz-titjraževanje in dolnwo opreme prispevala blizu JOO praktičnih nagrad, od katerih jih bo 16, ki jih bt^do prejeli prvi trije uvrščeni vvsaki kategoriji, zek> lepi.i. Daje bila Poklicnii in tebniška eloktro in računalniška šola izbrana za organizatorja tako zahtevnih tekmovanj, ne preseneča: «Smo Inovativni na pi>dročju opreme, izobraževanja in mnogi nam pripisujejo vlogo inkubatorja za elektrotehniko. Zalogaj bo za naiioŠolo in sam SoLski center kar velik- Upamo, da bo vložen irud prip('»mogel k p<^pularizaeiji poklicev s lega področja,« je še poudaril vodja lekmt>vanja Srečko Podvržen. ■ tp Razvili nov prapor 'lopolšicn - Na redni letni skupili ni Krajevne organizacije zveze borcev NOB TopoLsica, kije v soboto pote kala v prostorih gostišča »Pri Janezu« v Lajšah. so razvili nov prapor. Nanj so člani organizacije zelo pi>ni>sni, predali pa so ga prap<^n5čak'u Rudiju ?er-govniku. »V preteklem obdobju je bila naša borčevska organizacija zelo akirvna. Prapor smo razvili v okviru krajevnega praznika in oh 59-Ictnici piKlpisa kapitulacije maja lani in pripravili lepo proslavo z resštevilčnoudclcžbo. Naši člani pa so se udeležili tudi drugih prireditev vokviruobmi>čne borčev- ske organizacije. Vse leloskrbimo za spominska obeležja, obiskujemo Iwlne in ostarele člane, ki jih ob koncu Icia ludi skromno obdarimo.« je ptTvedal Milan Menliart. predsednik KO ZB NOB 'Ib-p{"»lSica, In zakaj nov prap<^r? »Tt^ je bila večletna želja naših članov. Zalo smo pripravili akcijo zbiranja prispevkov, ki je bila aspe§na. Pomagali !>o nam KS TopolSica. Občina Št^Stanjj Bolnišnica Topoli^ica, Marko Lihteneker, ?lcljko Vinišnik in naáičhni. Vsem darovalcem se lepo zahvaljujem.« Na letni skupščini so člani topolike organizacije sprejeli tudi Topofiki borci imajo nov prapor^ M ga bodo s ponosom ponesti na proslave in prireditve, (foto: Dejan Toníúi) delovni program za letos. Med drugim bod<'3 pripravili pr(îslav(> ob 6()-letnici podpisa kapitulacije in obenem praznovali tudi krajevni praznik. Prireditev bo predvidoma 7. maja. ■ Iz občine Šmartno ob Pakl Vse bli/Je po\e/.ava / iDú^islralníiii \<)(loui? Nemt>iena <^skrba gospodinjstev 7. zdravo pitnt^ vodo je že nekaj let osrednja tema v občini. Vsi dosedanji predlogi, aktivnosti in iskanje možnosti za dolgoročno reSilev vprašanja doslej ie niso dali želenih sadov. V občini so precej pričakovali od namestitve naprave, s pomočjo katere naj bi iz Vodnega zajetja v Podgori odstranili prisotnost an t i nom a. »Rezultati so nezanesljivi, zato smo na skupščini K čim prej izve.sti. Predi nvesucijska študija je že izdelana. Seveda pa bodo o tem svoje rekli Se šraarški svet- niki,« je ^x>vcdal župaji Alojz Pod-g^>rŠek. Povezava vodovodnega sistema občine z magistralnim vodom vo-dMula naj bi veljala približni) 20(^ m ilijon^w tolarjev. Kot je še pojasnil PodgoriJek. obstoječih črpališč v občini ne bodo zaprli, ampak jih bod(^ izkoristili za rezervo ob morehiini suši. Sicer pa je v tem trenutku v občini piine vode dovolj. zaradi izvajanja ukrepov varovanja na vodwarsîvenili območjih je tudi boljše kakovosti. V loh dneh aklivnosli zu pi1kljii( íKn âe 12 j^ospodínislev Na glavni vod čistilne naprave v Podgori, katere zmogljivost je 1.^00 ptjpulacijskih enot. je v tem trenutku priključenih 139 gc«po-dinjstev oziroma 587 prebivalcev. V teh dneh bodt^ na trasi delavci količili prostor za nadaljevanje aklivnosli, dd bi lahku dokaj kmalu na omrežje priključili še 12 gospodinjstev v vaški skupnosti Rečica ob Paki. Prav tako naj bi še ta mesec nadaljevali izgradnjo zbirnih kaiializacijskili poti od reke Pake do objekta'baronija'v Šmartnem ob Paki. V ponedeljek iia(1al)e\anje i/sradnje pri/.idka k soli Po zagotovilih šmarskega župana Alojza Podgorška bodo po skoraj leai dniastavitve vpcmede-Ijck, II. apriU, nadaljevali dela pri i^adnji prizidka k šmarški osnovni šoli za priik s sodelavci mudil ^ na krajfcm delovnem ohisku v Šaleški dolini. Ogledal si jc ccntralno Čistilno napravo Šaleške di^linc v Po-hrasiniku v obéini Sa^ianj in se z vodstvom Komunalnega podjetja Velenje seàel na krajših pogovorih. Ob lej priložnosli ga je dirck-lorveicnjske komunale Marijan Jedovnicki seznanil z načrtom obnove in nadgradnje centralne čistilne naprave, katere prva fii/a (mehanski del) je bila zgrajena pred 14 leti. Čeprav napravil dosega boljše rezultate od pričakovanih, so 40-odsîtuno očišćene komunalne odplake Še vedno prevelika obremenitev za reki Pako in naprej Savinjo. »/čine bistveno razbremenili. Osebno bom storil vse, da postopke čim prej poenostavimo.« Minister Podobnik se ni mogel izogniti vprašanju o tako imenovanem energetskem koridorju s plinovodom in ostalimi infrastrukturnimi objekti med Šentrupertom in Šoštanjem. »Na našem ministrstvu smo se zavezali, da bomo še v letošnjem letu pripravili instrument, ki bo omogočil celovito umcstitevpli-novoda v prostor, kar pomeni izdelavo državnega lokacijskega načrta. Zadeve so v teku in mi žxílimo, da bi ustrezno uredbo še letos predlagali vladi vsprejem. Ko bi bilo to sprejeto, bo na vrsti pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa bodo na vrsti investitorji. Moja naloga je, da jim pripravim pot za začetek gradnje in to bom tudi storil,« jc bil odU)čen Janez Podobnik. Z-ii temeljito predstavitev delovanja prometnega ministrstva je poskrbel minister Janez Božič. Povsem jasno je, daje gostitelje najbolj zanimalo re.ševanje velikih prometnih zagat v ialeški in Zgornji Savinjski dolini. Prva med njimi je gotiwo liitra cesta med Koroško in Šaleško dolino na tako imenovani tretji razvojni osi. Minister Janez Božič: »V nacionalnem programu izgradnje avttvest je predvsem zgornji del cesle od prehoda Holmec preko Šaleške doline do avtoceste Maribor- Ljubljana žc napovedan. Mandat za proučitev traso hitre ecvstc že imamo, na drugi strani pa je tretja razvojna os prišla v prednostni program državnega načrta v prostorskem smislu ludi z nadaljevanjem preko Celja prt)ti Beli krajini do Hrvaške. Ministrstvi za promet ter okolje in prostor sta že dali pobudoziï pripravo dokumentacije. najprej za izdelavo študije variant poteka hitre ceste. Težko jc napovedali začetek gradnje. Najprej je treba sprejeti državni lokacijski načrt, za kar sla potrebni vsaj dve leti, potem bodo na vrsti odkupi zemljišč, izdelava lelmične in investicijske dokumentacije ter pridobivanje sredstev. Za slednje imamo dve možnosti. Ali izgradnjo vključili v nacionalni program izgradnje avtocest v sklopu letnega programa razvoja in obnove, ali jo vključiti v nacionalni program obnove državnega cestnega omrežja, ki ga bomo sprejemali konec letošnjega leta. (Jradnjo torej lahko pričakujemcí po letu 2UI0, čeprav vemo, da hi morali vsaj odsek od avtoceste do Velenja uresničiti prej zaradi izjemno velikega prometnega toka, ki že sam po sebi zahteva Ministra in sodelavci ter sodelavke so bili ob tokratnem obisku zares dobro pripravljeni. gradnjo hllre, po podatkih celo avtoccvste.« V koroških, šaleških in zgor-njesavinjskih občinah se razumljivo zavzemajo, da hi bila hitra cesta čim bolj zahodno. Kakšna bodo merila za taksno ali drugačno odločitev? Janez Božič: »Kot merilo sc vedno upoštevajo dolpskiii regij Peter Straub. ki se je pri nas mudil na dvodnevnem obisku, je dejal, da je najbolj^ rešitev za Slovenijo vzpostavitev ircb regij. Siraub, meni. da bi bila Slovenija le (ako upravičena do sredsîev tU-ja. na p<^dlagi katerih bi tudi v prilKxlnje zagotovila enakomeren regionalni razvoj. Čclrlťk. [U marca Odstopi! je predsednik uprave Zavarovalnice Tri^v.loiie Lenič. Zavarovalnico naj bi vodil še do konca junija. Prvi mož Triglava je oJšel iz najve(>je slovenske zavarovalnice prostovoljno brez odpravnine in z dvignjeno glavo^saj je zavarovalnica v preteklem leiu posit)vala dobro. Vlada seveda sme pi^stavljati v državna podjelja svoje ljudi, je pa ob tajnih menjavah jasno, da ji jc (pa ne le tej) bolj ali manj vseeno, če so prejšnji kadri delali dobro. /gornja Savinjska dolina je v SDS oslala brez pt^membnega pt^ložaja. Piislanec Mirko Zamer-nik je namreč presenetljivo odstopil 7. mesta vodje poslanske skupine SDS. njegovo funkcijo bo prevzel .lože lanko, /amcrnikje kol glavni razlog za c^dpoved vodenja ptwlanske skupine SDS na- vedel veliko obremenjenost z delom, kar ni v skladu z njegovim načinom i^ivljenja, Hrvati se intenzivno pripravljajo na bližnjo poletno se/ono, od katere pričakujejo veliki\ Napovedi so ugodne, saj naj bi samo Skwencl naŠo južno sosedo dobesedno okupirali. Vpoletni sezx>ni pričakujejo namreč kar okc^li yCKJ.Oílí) Slwencev, ki naj bi ustvarili okoli 5.()0a.0U0 mjčilev. Zaradi turistične sezone skuša hrvaška vLida sedaj omilili proti-alkoholni zakon.Tako namerava predlagali spremembe dok^čb za-ktma o varnosti v cestnem prometu. ki povsem prepcjveduje alkohol v krvi voznika. Načrtujejo, da bi Jtwolili do O,|n<^mile alkohola v krvi. Pcick. 1. aprila Ministrstvo /a kulturo je na svojih spletniii straneh objavilo predlog zakona o Rl V Slovenija. Cîc-ncralni direktor RTV Slovenija naj bi imel precej drugačne pristojnosti, saj naj bi zdniževal tak(5 prog ram sko-st ro kovn o vode nje kot tvali poslovanje zavi^da. Predlagani zakt^n spreminja ludi način pobiranja RTV prispevka. Po novem naj bi bila odpravljena vezii-nmt na električni priključek- tako da naj bi odslej vsaL ki ima ratlij-ski ali televizijski sprejemnik, plačeval RTV prispevek. Ameri.^ci farmacevtski družbi Warner Lambert in Pfizer sta zaradi di>mnevne kriitve patentov vložili \o7.ho zoper novonie.Ško Krko. S<»l)ola. 2. aprila Predsednik ZLSD Borut Pahor se je na kongresu v Ljubljani še tretjič potegoval za vodenje Združene liste socialnih demokratov, ki jo je leta IW prevzel od Janeza Kocijančiča. Pahor tokrat ni bil edini kandidat za preiJsed-nikii (na kt"»ngre.su leta 2001 v Ko- pru ni imel lekmcca), saj je s podporo podmladka stranke dokaj uspeŠm^ kandidiral tudi nekdanji predsednik Mladega foruma ZLSDAIjušPerlinač. Borut Pahor je bil izvoljen, a tudi deležen marsikatere kritike na račun svt^jega dc^sedanjega vodenja stranke. Delegati ZLSD so na kongresu svojo stranko preimenovali v Socialne demokrate (SD). Novo ime naj bi po Pahor-jevem mnenju bolj opredeljevalo nadaljnjo usmeritev stranke, ki jo Pahor vidi na levi sredini. Vatikan je pMrdil, da je ob 2131 umrl H4-lelm papež Janez Pavel 1!.. ki je Sveti sedež vodil zadnjih 26 let. Papež .lanez Pavel II. je papeževanje začel 16. oktobra 1978 i n je bil prvi papež pt^ 45.*^ letih, ki ni prihajal iz Italije, bil pa je tudi prvi slovanski papež. Koi poglavar Rimskokatoli.^ke cerkve je .ianez Pavel IÍ. opravil čez sto potovanj po svelu, kar jc več kot vsi njegovi predhodniki .skupaj. V tem časuje za svetnike in blažene razglasil skoraj 1.400 ljudi, kar je tudi več kol je slc^^iI kateri kc^li ptipež pred njim. Rimskt>katoBk(> cerkev je vodil v obdobju, ki gaje zaznamoval padec komunizma in 2lX)0-lctnica rc^jstva Jeru.^n Kri-siusa. Ljudem je ostal najpogo-sleje vspt>minu kot papež., kise je zavzemal za mir in človeško doulo-jansrvo- l\ť{loIja. 3. aprila Na tisoče vernikov se je zgrnilo naTrgs"vetega Petra in rako izkazalo spoštovanje umrlemu papežu .lanezu Pavlu II,, čigar truplo leži v apostcîlski palači. Zaitwanju p<> celem s"vctu so se pridružili tudi svetovni politiki, ki poudarili, da je bil sveti oče resnični zagovornik miru in dialoga med religijami. V senci dogajanja ob papeževi smrti so v Prekmurju proslavili obletnico prve izpod fašizma osvobtijene slovenske pokrajine in se spomnili ruskih vojakov, ki so padli za osvoboditev, i*oiic(lcijck. 4. aprila Ob papeževi smrti so v Številnih državah ]'x>svetu razglasili žak)va-nje. med drugim v Indiji. I^iptu in celo na Kubi. V Sloveniji bo dan Ž4ilovanjav petek. Kaj pravzaprav je dan žalovanja? V praksi to pomeni, da se odpovedo v.se prireditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja, ki so bile napovedane za la dan. ter da se ustreznem prilagodijo radijski In televizijski prtv grami, Vsam<^slojni Slcwenijismo doslej imeli le dan žalovanja vok-viru svetovnega dneva žalcwanja ob spominu na žrtve terorističnega napada 11. septembra. Začuda marsikje ni bilo dneva žalovanja ob katastrofalnem isu-namiju, kije teijalwč kot četrt milijona življenj. .Fe že tako, da smo ljudje tudi ob smrti zeb različno vredni. Čeprav mnogi mediji te dni astvarjajo viis. kot da je svet pti papeževi smrti kar obstal, pa ljudje svoje vsakîdnevntî breme še naprej zavzeto prenašajcí dalje. Na italijanskih lokalnih volitvah je koalicija strank pod vodstvi>m Sil-vija Berlusconija doživela hud poraz- Lcvosredinska koalicija pi>d vodstvom nekdanjega v(îdje Evropske komisije Rt^mana Prodija je dobila večino v 11 pokrajinah, Pred tem je imela večino v petih p<^krajinah t>d 13.v katerih so pritekale tokratne volitve. Torťk. aprila Evropska komisija jc Sloveniji kWR napcwcdaia .3,7-iídstoino gospodarsko rasi, kar jc za 1,7 odstotka več od napwcdanc ra-stivcclotni uniji. Janez Janša pajc ponovno zatrdil, da se država želi postopno umaknili iz gospodarstva, kjer ima šc vedno prevelik vpliv. žabja perspektiva j Ministri vsi v naša mesta in vasi I Ko jii) poklit^^ ^las linUslva, niinisiri ne poznajo ne polka ne svnka -V Riniskili Toplicah pa želijo vsaj pisna I pojasnila vlado, fo jih žo nihfo no obišoo - K\ ropski donar vsaj za čisiejšo Sloxc^nijo - Vlada ni za iislanovilov • SaSo z zakonom I_ Zdaj je jasno, da po na^i deželici že dolgo nislopalo toliko mi-nislr^w kot zadnji čas. Kot bi bili v času pred volitvami, ko si je treba nabirali točke In se kazali ljudem. Zdaj pa pravijo, spodarslveniki Kozjanskega in Obsotelja. S tem pa terenskega dela najvišjih politikov na območju SaSe ^c nikakor ni kimec. Sredi leta se namreč v Zgornji Savmjski dolini obeta celo seja vlade. Ib naj bi bilpc^ mnenju mnogih resen dokaz, da sodi to območje med manj razvite v državi. Koga od vlade pa bi med sabo radi videli krajani Rimskiii Toplic. Ti namreč vedno ne razumejo vladnega sklepa, koso prodajo nji-híwega zdraviliška izvzeli iz letošnjega načrta. Zato so deželico razdelimo na tri regije, da bomi^ lahko vsaj za dve črpali denar iz evropske blagajne. Seveda laka delitev nima nič skupnega s siceršnjo regionalizacijo Slovenije. Glede lega je vse skupaj iki vedno nekako vse zavilo v temo. Enkrat eni rečejo» da bi^modo.^tirinajslilj regij «ili pi^krajin pri^ preškoSlirinajstili (novih) upravnih enot, potem pa se, kot med obiskom minislra za regionalni razvoj Žagarja na Koroškem, le-ta izogiba kakršnim koli napovedim o delitvi države in številu regij. Kot smo pred dnevi sli&ili, pa vlada tudi ne podpira predloga skupine pt^slanccv na čelu z velenjskih Eîtïjanom Kc^ntiČem, da bi parlament asunovil pc^krajino Sašo z zakonom. Pri tem je zanimivo, da se ob tem ne sklicuje le na lo, da ni .sistemskega zakona, ki bi urejal ustanavljanje pokrajin, ampak tudi meni, da ni dokazil, da občine na tem območju soglašajo z ustancwitvijopokrajine na lem c^bmočju. ■ k 1 Neutrudni terkveni PR Katja Ošljak Umrl je Janez I\/ve! J J. IH/k Človek, či^arvelidna ti i samo odraz njegovega jH)ložajana vrini RimakokatoHške cerk\'e. Izrekam mit vso priznanje in zgoíoxvstjo irdťm, cla sega lx)m sf>ominjaki kot modreca in dohrohotnei^a Človeka, ki ga je vse ži\'Jjenje gnala želja f>omugaii fxmwîipoirehnim. fíexede, ki sledijOy tiimajo namena žalili ali hlaii/i njegovega imena. Ravno lako z njimi noCem prizadeli čusie\' vernih, katolikov, /.a to premišljujem, kako zapisali pomislek, kise mije utrnil, ko .sem zadnji leden spremljala novice o papeže\'cm zdnnju in prićakovanjn njegove smrti te - končno - o smrti. Kakšna skrb, da bi ja\'nosi nje la sleherno podrobnost v zi'ezi z njegovo boleznijo, hranjenjem, apanni. ki ga ixjmagajo ohranjali pri ži}'ljenjuf Njegem) telo slabi, propada, medijska gonj telo postalo prah. Do zadnje ure njegovega žti^ljenja smo prejemali no\ùe o povišanjih temperature, vnetjih, oh izbah, zavračanja hrane in ce\'kah za Imrnjenje. Priv.wn dostojanstvu, ki ga jezi/dnjemu pai)€zn priznaval ves svet, nihče ni imelpomi.\lekov o razgaljanju njegovega zdravstvenega stanja! Njegovo bolno lelo so odkrili jii\'nosti in bolezen obravmnmli kot aktualno politično dogajanje. Glede na to. da Je bil, kot so poročali, ves Čas pri zavesti iit Je do zadnjega dne vzorno vodil cerh-eno organizacijo - ga je kdo vpra.sal, ali mu Je prav, da svetovna Javnost razi?ren lja o njegovi leniperalitri in glasno od.Števa minute do smrti? I\i .%posto\'anje njegovih zasebnosti in o.'iehnosti? Ne govorim, da verni in vsi, ki cenijo papeževa dejanja, nimajo pravice žalovati. In zavedam se, da Je papež vsaj toliki} kol verska tudipomernbna politična osebnost. Toda moje oči in u.k>sa ne morejo \ erjetiy kako megalomanski projekt, kaL^en ogromen psevdo-dogodek na račrm bolezni in .smrti enega. Celotna cerkev, množice vernih, ves svet sta zajela, najprej paničnopri<^akovanje, nato žalovanje. Milijoni ljudi jočejo, kot so jokali, ko je umrla princesa Di^na, in molijo, kot so molili, ko Je umrla mali Tereza. Mediji pa "pumpaJo " podpihujejo hi.sterijo in se vzpenjajo na lestvici gledanosti. Ihtem napravijo analize, pomolijo pisatie gnije pod nos oglašev alcem in zashižijo. Če .shičajno l.ado in Anja v nedeljo ni^ta .staknila kake hude bolezni, so lako ntvnali Uidi uredniki na nacionalni tele\'i2iji. Preprosto so prilagodili programsko shemo in prenašali maše, predvajali posnetke papeže\'egu obiska v Sloveniji in podobne storije. S tem ni nič narobe in dobro je, du se ^)okoJniko\' spominjamo, saj so zaradi vloge v preteklosti nedvomno tudi del naše prihodnosti A vsi a/grmiemi, ki dajejo prav obsežnemu razglabljanju o smfii sx'elega moža, so na žalost .samo ena plat re.snice o iwmembnosii dogodka. Ce se to ni redno dogajalo že pred tem, je RimskohitoHška cerke\' tokrat dobesedno okupirala (slovenski) medijski prostor. Še močneje, kol so ga nekoč zahte\'e za izgradnjo vsaj ene samcate mošeje v zeleni deželi. Le da so nmslinmni takrat bolj ali manj izpadli kot negaiivci ali v.saj malo sumljrti prebivalci države. Ne želim odpirali brezjylodne debate o prokaloliški ali promus-limat^ski usmerJenosU naše države. Sama nisem pro niti v pn'em, drugem, tretjem... niti v katerem koli priment. Nisem verna in r\e privilegimrn nol^ne veroi2j)o\'edi. Se }ni pa, \'Z-poredno z \prašanjem o .smi'ielno.sii (pre)natančnega novinarskega poročanja o papeževi bolezni, poraja tudi vpmšanje o veljavno.sii zapi.su o ena kosi i veroiziMvedi, ki "knisi" slovensko ustavo. Le kaj l)0 na telei iziji. ko ho enkrat, bognedaj tunrl kak visok pravoslavni aH muslimanski dostojanstvenik? A to je že zgodita za kdaj dmgič... 107,1 MHz -.lE Radio Velenje POGOVOR Z RAZLOGOM Rudarji bodo še vrtali i.otd 2005 jo za l^reniogovnik Velenje jubilejno - Co hi |)reni08, nakopiui v stoli kleselih lelih, naložili na vagone, bi z njim seslavili kompozicijo, ki bi dvakral ()bkiH)žila zemljo Milena Krstič - Ptaninc Sto iridcscl let» toliko jih bo Premogovnik Velenje napolnil v teh dneh, jc in ni dolga doba. Ćejo primerjamo z iTiilijoni let»kisobihi potrebna, da je premog pod SaleSko dolino dozorel v tolikšni meri, da gaje bilo vredno /aćeli odkopavati, je mřilenkí^l. Ce tibdobje rudarjenja primerjamo s Sievilom ljudi, s Številom družin, ki jim je premog v vseh teh letih dajal kruh -enkrat bel, drugič ćrn-pa pomenijo ta leta ogromno. O zgodovini premogovnika je biio napisanega že veliko. Nenazadnje je zajeten prispevek Zgodovina premogovništva v šaleški dolini, /ajel v dveh knjigah, pred leti prišel izpod peresa Antona Sehcrja. Premogwnik Velenje bo jubilej zaznamoval z več slovesnostmi. Prva se napoveduje v nedeljo na večer. S svojim obiskom in nagovorom bo dogodek počastil predsednik Repubhke Slovenije dr. Janez Drnovšek. Mi pa smo v začetku tedna na ptîgovor povabili direklorja poslovnega sistema dr. Cvgena Dervariča. Vectra) S/o tridesvi let mineva od mlkritja f^avnena Ui>nit-ne^a stoja Danieia pl l^appa, ki se Š/ge za zaceiek pridMvanja prenutfm v ^ale^i Jč ljudi. 'Ib je terjalo izjemen napor. Pogovori z ljudjni so bili vedno posebej težki in zahtevni. Nekoga je bilo potrebno pregnati z njegovega domu, a potrebe po energiji so bile tako velike, da tega ni bilo mogoče drugače izpeljati. Verjamem in prepričan pa sem, da so danes vsi rudarski oškodovanci zadovoljni. Z njimi smo se veliko pogovarjali. Veliki večini smo prisluhnili njihovim željam in jim ustregli. Degradirane površine pa smo znali tudi urediti, ("izeleniti in jim nameniti novo dejavnost in novo kakovost. Danes na območju Premogovnika Velenje ni več velikih degradiranih površin. Del, ki se še pogreza, sega na območje SoŠianjskega jezera in se bo raztezal proti gaberškemu polju, Več kot 90 odstotkov teh oškodovancev smo v preteklem obdobju že razrešili, takodabotaza-logaj v priliodnje manjši, 'lemu okolju smo vedno želeli dati boljšo in Icpš(^ podobo in ne samo tistega, kar zahteva rudar-ski zakon.« Lignita sena trgu ne da več kupiti. V spominu pa se vseeno ostajajo leta, ko so tovornjaki in tovornjaki i'oziii premog za široko potrošnjo iz Sale.ške doline, ko so rudarji prodajali svoj deputat, do katerega so bili upravičeni. «V tistih najboljših časih, ko smo v široko potrošnjo prodali skoraj milijon ton premoga letno, je zelo veliko kamionov ta premog odpeljalo iz doline, tz ekoloških rsizlogovpa je biio to prodajo treba ukiniti I. julija leta 1997. Na koncu smo tako prodali le še 25 tisoč ton lignita letno.« Kdo so glavni delničarji Premogovnika Velenja ? »Glavni delničar je HSE s 77-odstotnim deležem, ostale delnice pa so razpršene med manjše delničarje.« Kako tiadomesčaie delovna mesta, ki usihajo v osnovni dejavnosti poslovnega .sistema? Krmec leta x'as bo prvič manj kot 2. OOtf/ Bilo fw vas je ŽĆ? tuili preko S.IKIO, kot ste sami rekli? »Konec leta nas bo 1,966. Vendar moramo tej številki prišteli še približno 1.000 zaposlenili v IITZ, Premogovnik in HTZ skupaj sestavljata proces premogovništva. V HTZ je zapcjslenih 650 delovnih invalidtw. Izvirajo iz procesa pridobivanja premoga in zato je treba tudi zanje po- skrbeti, jih preobraziti in prezaposliti. da bodo tudi v bodoče počutili koristne podjetju. Sicer pa premogovnik v ideji [•>restrukturiranja že dejavno išče nova delovna mesta. Na tem podrtKju smo v preteklih treh letih veliko storili. Ustanovili smo šest novih podjetij. V naši"» strategijo smo zapisah, da bo rezultat prestrukturiranja odličen takrat, ko bodo hčerinske družbe 20 odstotkov priliodka ustvarile pri matični Ilrmi, 80 odstotkov pa na odprtem trgu. Danes v matični firmi astvarijo v poprečju 37 odstotkov prihodkov, kar za la čas ocenjujem kot zelo dobro. Juin_ r 1 Pinlpis pogíHÍbe s IlSJCJe gotovo zgodovinski dtf^ godek, zazrt v prihodnost. »'/. njo si je Premogovnik Velenje zagotovil proizvodnjo za naslednjih deset let v višini 4 milijone ton let no po ločno dok^eni ceni in ti)čno dokKcni kakovosti. S pogodbo se hotno izognili nihanjeťJi po potrebah energije v Sloveniji in tudi cen energentov na svetovnem trgu. Pa tudi potrebne naložbe, tako v premogovniku kot termoelektrarni, bo lažje načrtovali, V lem trenutku niifitajajo v TOS ideje, kaki^ zgraditi blok 6, kajti starejše bloke z nizkim izkoristkom bo ptv irebno postopno ukinili. Sesti blok naj bi bil tudi zgrajen za premog.« Ze df)lgo kidičtn prenioga ne izračtumvate in se^e-vate več v tonah. Zdaj gre za kalorično vrednost. »Običajno pa za lažje razumevanje še vedno govorimo v tonah. Prodaja pa že kar nekaj let teče izključno v giga joulih. Te dobimo tudi plačane.« Pridobivalni prostor seJe skozi desetletja spremi-H/al. Kje odkopavate danes? Kje bostejutri? »Danes večino premoga odkopljemo pod Velenjskim jezerom. Tam se na severni obali še vidijo manjše ugreznine, te bodo zdaj, kosmov jami Skale zaključili odkopavanjc, p)siopno izginile» zemljišča pa bomo uredili. IntenzixTio odkopavamo pod nasip<")m med Velenjskimi in Soštanj-skim jezerom, nasip pa redno vzdihujemo. Projekt vzdrževanja nasipa vodimo skupaj s Termoelektrarno. Teče usklajena koordinacija, ker gre za kontrolo brežin na jezerih in jezu. Največji del (xlkopavanja pa poteka pslovanje na drugi strani, kajti rudarstvo se mora nujno pomlajevali.« Slogan, s katerim, stopate vjtd>ikJno leto Je »Za-vrtajmo v prihodnost?*< »To je dober slogan, ker pomeni, da je še kaj za vrtal..., če se malo pi'iŠiilim.« Sejemski cetvorček Cťije - Od 12. do 15. aprila bodo na celjskem sejmišču štirje specializirani sejmi, in sicer 8. sejem Forma tool - mednarodni sejem spodročja orodij, orodjarstvu in orodnih strojev, 6. sejem Plagkem - sejem plastike, gume in kemije, 2. sejem grallke in pakiranja ter prvič mednarodni sejem livarstva. Na sejemskem četvorčku se bo predstavilo več kot 800 raz.siavljalcev iz 31 držav, obiskalo pa naj bi ga blizu 15 tisoč obiskovalcev. Organizatorja prireditve - družba ( eljski sejem in njeno hčerinsko podjetje Step-basta pripravila tudi bogat spremljajoči obse-jemski program, ki ga bo lahko strokovna javnost izkoristila za izmenjavo mnenj ter pogovorov o prihodnosti dejavnosti. Tako bosta prvi in drugi dan namenjena orodjarjem, tretji in četrti dan pa pla-stičarjem in livarjem. ■ tp VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2005/2006 bo potekal od 11.4.2005 do 22.4.2005 v Šoštanju in v Smartnem ob Paki in sicer: • zo enote v občini Šoštanj na upravit Koroška 13, ŠoštonJ od 6.50 do 14.30 ure, ob sredah do 17. ure - za občino Šmartno ob Paki v enoti Maja, Šmartno ob Paki 14 od 7.00 do 13.00 ure Med iasom vpiso bodo od 9. do 11. ure ludi dnevi odprtih vrat. Vabimo vas, do nas obiščete. v Uprava vrtco Šoštanj 12. zbor mladih gasilcev ŠoStanj — V sobolo ob 17. uri se bo v svoslajijskem gasilskem domu/ačel 12. občni/bor mladih gasilske zveze Velenje.'là združuje prostovoljna in industrijska gasilska društva iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. na njem pa bodo prisotni delegati \z vseh PGD-jcv. tem, ko so redne letne občne zbore opravili že v vseh prostovoljnih gasilskih društvih v SaleSki dolini, sta namreč na vrst i še dva na ravni gasilske zveze. Mladi gasilci bodo na zboru podali p^^ročilo o delu, tekmovanjih in športnih srečanjih. Sledilo bo finančno poročilo in sprejemanje programa dela za leioi^nje leto. Ob koneu zbora bodo podelili pokale in priznanja za Športna tekmovanja v letu 2004. ■ bš Dohodninske napovedi so pobrane P()zal)liiv(cv je \ siiko Ido manj -Pr\e ()dl()(1)0 je pričakovali junija Milena Krstič « Planine Vtfknje. 1. aprila - Dohodninske napovedi so pobrane. Na davčnem uradu Velenje, kjer so pobirali napovedi, jc bila nekoliko večja gneča v prvih dveh dneh po vel i komični h praznikih, (x'pravsobile vrsle videti dolge, pa je pobiranje polekalo hitro in lirez zapletov. Direktor Davčne^i urada Velenje Tranc Peperko je povedal, daje bilo do roka, torej do marca, pobranih nalanko 37.1M dohodninskih napiwcdi. od lega na izpasiavi v Velenju 27.837, na izpostavi v Mozirju pa9.327. Po poSlisojih prejeli 3.496. po elektronski pošti pa ^44 napovedi, kar je skoraj enkrat već kot leto pred tem. Po- biranje dohodninskih napovedi je bilo organizirano tudi na sede?ih občin. ?lal pa so tako zavezane i oddali le 7 odstotkov vseh napovedi ah 2.572. V skladu z rokovnikom odmere dohodnine Davčne uprave Republike Slovenije je pričakovali, da bodo prve di> h od ninske odločbe zave/a ne i prejeli junija, glavnina dohodninskih ^xiločb pa naj bi bila izdana do konca julija leias. Največja f*n€Ča je hila v za* dnjih dneh. Kofikšcn deltd napovedi ste prejeli v zadnjih dneh? »Dejansko so v primerjavi s prejšnjimi leti zjivezanci z oddajo letos vvečji meri čakali na zadnje dni, tako da smo v zadnjih treh dneh prcjeh I3.7i)0 napovedi, kar predstavlja 37 odstotkovv^eh oddanih napovedi. Zavezancem, ki so napoved oddali v prvi poloviei miirea, pri oddaji napS upravnih enol 14 upravnih enol. Reorganizacija naj bi daljnoročno pocenila delovanje sistema upravnih enoi, število zaposlenih v njih pa naj bi postopno zmanjševali. Štirinajst »novih« okrajnih upravnih enol naj bi imelo sedeže v Ljubljani, Mariboru. Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Murski vSoboli, na Ptuju, v Novi Cjorici, Pcxstojni, (do danesše neznano kje) na Koníkem in tudi v Velenju. »Sprememb državljani naj ne hi Čutili, saj bodo storitve, ki jih koristijo že zdaj, lahko na istih krajih korislili tudivprihod-nje,« pravi mag. Milenu Pećovnik načelnica Upravne enote Velenje. Upravne enote bodo po Številu prebivalcev različno velike. Od največje, ki bo šlela 3()(U)00 prebivaltw, do najmanjše, ki bo štela le kakih 70.000 prebivalcev. Slednja bi bila prav Velenje, vendar je la prostor dovolj močan, tudi prebivalcev je dovolj, tako da bi bilo dejansko prav in racionalno, da bi upravna enota tukaj tudi ostala in da bi združevala tako ka-dríTvske kot finančne funkcije. S povsem strokovnega stališča pa menim, da bi bilo modro. Če bi še pred reorganizacijo upravnih enol združili vse izpostave in enote diiavnih organov, ki so na določenem teritoriju. Pri tem mislim javne za-V(xie. odzaptxslovanja, pc^kojninsko-invalidskega zavarovanja, centra za socialno delo, geodetsko upravo ... Ce bi to združili in obvladali - z obstoječimi kadri seveda - pa bi to dejaasko pt^menilo racionalizacijo,« meni mag. Pečovnikova. Mag. Milena Pečovnik: »Sprememb državljani ne bodo čutili.*' Učinkov dela SVP ni mogoče (iz)meriti Kro^ so(l<'luj(K'iti V Ijokalneiii programu v ceslnein pí ometu Mestne obrine Velenje se širi Milena Krstič • Planine Velenje - Krog sodelujočih na področju izvajanja Lokalnega programa v cestnem proineîu mestne občine Velenje, ki so ga zastavili v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, se iz leta v leto širi. Zelo dobro je st^delovanje z uradom yji gospo darske javne službe, policisti, šoferji in avtomehaniki, osnovnimi šolami, šolskim ccntrom, avtošolami, komunalnim podjetjem in PUP-om, motorističnim klubom, knjižnico, šaleškimi likovniki in literati... Aktivnosti, ki so jih i;q>eljali lani.onjih pa bodo govorili ludi na redni seji, na kateri bodo podrobno izdelali načrt dela za april, maj in junij, je veliko -začenši 2 aktivnostmi ob prvem in zadnjem šolskem dnevu, pa nagradnim natečajem likovnih del učencev 3. in 4. razredov na temo OIhkí odraslim, sodelovanjem v akciji Pisma in razgled- nice ...Posel>ej jih veseli, da jim je uspelo kolesarske izpite, ki so jih učenci Četnih razredov velenjskili osnovnih Sol leta in lela izvajali na poligonih v Ljubečni ali Šempetru, organizirati doma. Na začasnem kolesarskem poligonu, ki so ga postavili na kotalkališču in v Sončnem parku v Velenju, je lani uspe.šno opravilo kolesarske izpite 421 učencev. Izpite bodo pripravili ludi letos, ko bodo k opravljanju lahko pristopili tudi listi učenci, ki lani niso izpolnjevali pogojev za lo, Pozornost pa so namenjali tudi odraslim - z okroglimi mizami, pogovori o prometni varnosti v kraju in aktivnostmi pod naslovom Obnovimo in preverimo svoje znanje. Pripravili so jih v krajevnih skupntisli Konovo in Stara vas, dva^at pa s člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. V krajevni skupnosti Šentilj so denimo pripravili okroglo mizo na temo Izku-šnja kot na- svet. Bilajepcwezanaznovcstmi zakona o cestnem prometu. Zanimanja je bilo veliko, o čemer priča tudi statistika. Okroglih miz se je udeležilo 265 občank in občanov- Vseh dejavnosti in preventivnih akcij, ki so se jih lotili, se niti našteli ne da, a predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestncm prometu Karel Drago Seme pravi: »Z učinki našega dela še nismo zadovoljni. Tudi zalo ne, ker jih je ležko izmeriti. Nujno pa je treba nadaljevati uresničevanj Lokalnega programa v cesincm prometu in vanj vključili še več dejavnikov in še več posameznikov.« Cesta Simona Blatnika 16, Velenje, telefon.: 03/896-56-70. izberite cvojo pot. izberite Preelanderja z bogatim _ paketom senjalce oprema in tri latno garanoijo. SadaJ MO.OOO SIT ugodneje ca vozila Iz zaloga! Ugodno flnanciranjal _ —^ SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CEUE IpavčevalO, 3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šoisko leto 2005/06 v šolskem letu 2005/2006 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja triletni program bolničar-negovalec 3. Program poklicno tehniškega izobraževanja tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijsko izpitnega načina« odvisno od števila vpisanih kandidatov. 4. Programa priprave za prev^anje in potijevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma tečaj maser (140 ur) tečaj pediker (140 ur) 5. Potrjevanje nacionalne pokJicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v jesenskem roku, od 24.10. -10.12.2005. Prijave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 10.00 do 15.00 ure. Vse informacije dobite na Srednji zdravstveni šoli Celje na številkah; 03 428 69 10 ali 03 428 69 00, vsak petek od 10.00 do 15.00 ure. INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 26. 8. 2005, OB 16. URI, NA ŠOLI V UČILNIC11« AKTUALNO Največja naložba doslej Kmetijska zadruga Šaleška dolina na |)iai>ii praznovanja oO-lelnire sloia Tatjana Podgoršek Kmetijska /adrugolle, ob Velenjske jezeru nastajajo nove turistične možnosti, projeki KJasirnica, ki je v pripravi, bo pope.slril ponudbo kuhurnega lurizma, prav tako bodo paska^ali čim prej urediti mladinskih hotel. »Velenje je sodobno mcslo, ki povezuje svoje prikr^nosti Se z obema sosednjima zdraviUŽčema, Ibpolsieo 1er Dobrno.« Državna sekretarka na ministrsivu za šolstvo in šport dr. Mapdalena Sverc jc poudarila, da imajo mladi svoje sanje, vizijo tudi v turizmu. Nekateri so jih prelili v raziskovalne naloge in s tem pokazali, da hočejo nekaj veČ, da lahko s svojo podjeinosljo naredijo Slovenijo eno najbolj zanimivih prestolnic na zemljevidu Evrope. Maji. Janez SirSe, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, je izpostavil cilje pred 12 leti začetega projekta Mladi za turizem. Vsi so povezani s spodbujanjem mladih k aktivnemu razmišljanju o tej gospodarski dejavnosti. Izrazil je prepričanje, da lahko prav li z ncwimi, svežimi idejami obogatijo sloveaski turizem. »Kar nekaj idej so doslej že predstavili na konferencah in tako pokazali, kako sprejemajo znanje, ga prena^jo v prakso ter kako analitično, raziskovalno in kritično razmišljajo o aktualnih vidikih turizma.» Kol je še povedal mag. Širše, predizbor in izbor raziskovalnih nalog, ki sodelujejo na konferenci Mladi za turizem, opravijo na srednjih Šolah. Mag. Vesna Loborec. vodja projekta, je med drugim poudarila, da tudi v turizmu »na mladih svet sloji« in s temi besedami opisala vlogo srednješolcev, pomen njihovega dela, raziskovanja in razmišljanja, kako izboljšali turistično ponudbo Slovenije ter jo narediti bolj privlačno. Po besedah ravnateljice Poklicne in tehniške Sole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Mateje Klemenčič številni zanimivi projekti, pod katere so se kot avtorji podpi&ali mladi raziskovalci, niso bili uresničeni, ker običajno država zanje nima denarja. D<^lej je na konferenci projekta Mladi za turizem sodelovalo in pridobilo izkušnje 170 ržiziskovalcev in raziskovalk» izdelali pa so 65 nalog. V Velenju je 29 mladih raziskovalcev predstavilo 11 raziskovalnih nalog, îokrai na temo Turistične destinacije nove Evrope. Strokovna komisija, kije budno spremljala njihove predstavitve, je prvo nagradt^ dodelila nalogi Slovenija, dežela adrenalina, ki jo je izdelala skupina dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Radovljice, drugo je prejela naloga dijakinje Srednje šole za gastinstvo in turizem iz Ljubljane Sare Narobe Nizkocenovni letalski prevozniki, tretjo nagrado pa naloga Martinovo v turistični ponudbi Slovenije, skupine dijakinj Srednje šole za gostiastvo in turizem iz Maribora. Konferenco je z ubranim petjem popestril mešan: mladinski zbor Šolskega centra Velenje, gostitelji pa so udeleženccm pripravili tudi bengal spremljevalni program. Na mednarodnem pevskem festivalu tudi Velenjčanl Celje - Včeraj se jezačel v Celju 26. mednarodni mladinski pevski festival. Trajal bo do nedelje, U). aprila. Svoj pečal bodo festivalu vt isnili tudi Velenjčani. Na prireditvi Zbori zborom (ta bo predzadnji dan festivala) bo namreč nasto- pil mladinski zbor velenjske ^as-bene šole pod vodstvom Matjaža Vehovca. Podobo prireditve pa išo že pred začetkom festivala soustvarjale tudi dijakinje SploSne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje: Urška Mazej, Daija Ok'fjnik. Juma Valenčak in Urška Skorašek. Te so pod vodstvom njihovega profesoija, akademskega kiparja Zeljka OpaČaka, poskrbele za novo fe-siivaLsko ptxiobo interieija Likovnega salona (^Ije, uradnega Press centra festivala. ■ ep Preizkusite svojo telesno moč! Hoja je usLa'zna oblika telesne dejavnosti za vse starostne skupine in za vse ravni telesne zmogljivosti. Je vseslran&ka, poceni, prijeten način spoznavanja okolice, nezahtevna in priljubljena. Pomaga pri obvladovanju stresov, ki jih prinaša sodobno življenje. Zdravstveni dom Velenje in skupina za izvajanje preventive ClNDl VOLENJE vabila vse, id bi želeli oceniti svojo telesno zmogljivost s preizkasom testa hoje na2 kilometra, lesi hitre hoje bomo izvajali nii Jezeru Velenje pri Ribiški reslavraciJL v sohoto. 9. iiprila, oá 9. do 12. ure. V primeru slabega vremena test odpade! Pridru^jte se nam! Karmen Petek Zakošek, dfp. ms Tekmovanje v urejenosti med kraji Kaj se bo zgodilo z »amfiteatrom« sredi blokovnega naselja v Šaleku? Ga bodo očistili in uredili ali zasuli? Odločati bodo tam živeči, saj bodo med njih razdelili anketo. Zmagovalec! Rastko? delniiU vza)«mni sMbcL slovanski vzijtmni iklad v zBdn)lh 3 l«tlh % povprtînojtt donpsnostj (2002-2004).' vstopnt provizija« Za va£ Informacij pokllčita 060 12 08. VVIenjv - Kniji^vna skupnnst Siilek bo skupaj .s l^jnsličnim drui>t\'i»m Salek lolos prvič pripravila lekmovanjc v urojcno-sii okolja v piîf^incznih velenjskih krajevnih skupnost iii. »Tako smo sc odloČili /aio, ker si želimo, da bi se krajani že bolj potrudili in z zasaditvijo balkonov in okolico hiS ter blokw prispevali k lepšemu videzu posameznih krajev. Na koncu poletja, v avgaslu, pa predvidevamo, da bi liste» ki sc bodo najbolj ptitru-dili. povabili na enodnevni izlet,« nam je povedala predsednica KS Salek Vladislava Jan. Da pa vsa skrb za lepo okolje ne bo padla le na krajane, so se v Šaleku odlomili, da bodo letos več pozornc^ti posvetili urejanju blokovnega naselja v kraju. Popravili naj bi klopi, uredili pa tudi vsaj eno otroško igril^e v naselju, saj s^i vsa krepko propadla. Ne le zaradi zoba časa, temveč tudi od rok vandalov, »Poleg tega bomo med ljudmi iA'edli anketo, kaj naj storimo s tako imenovanim »amťilea-irom«, ki stoji nasproti Crinc blagovnice v naselju Šalek. Eni so namreč zai<\ da ga zasujemo, drugi spel ne. lakžen, ko\ irc- KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC! Zaupanje ima ime. Vzajemni skladi KD. BTB^'i*U »a«MUvi>tproiK*}« vnMi-^Ac^AtUcOkKDftMiwddntiU^d viMtmrwç« up<«vi(iiiC invnimtiu« bo.CBle*IU206. u n» S4(}«tu n«fin«r>ínBiu£i4Pi')orlTMli mo(tMninMrtn*<'kl\B • prrflem upfâvverie v vt»d"MC ■noir D<*e bolj približati, ko bodo končno uredili prcKtore krajevne skupnosti, ki jih uradno doslej niso imeli. Prostor so dobili v gasilskem domu Salek. »Prijavili smo se na občinski rći/pis za krajevne skupnosti in upamo, da nam bodo dodelili nekaj sredstev, da uredimo pisarno krajevne skupnosti.« Polem bodo lahko organizirali ludi uradne ure, ko .se bodo lahko krajani oglašali v pisarni in povedali, kaj jih moli in kaj si v kraju ^ želijo. Sicer pa hodovSaleku tudi leUxs postavili mlaj, že kmalu pa pripravili ludi očiščevalno akcijo okolicc Šaleškega gradu. ■ b$ Na sejmu pocitnic tudi Šaleška dolina Na mednarodnem sejmu počitnic, kije potekal na Ijubljmskcm gospodarskem ra/slaviSču med 29. marcem in 2. aprilom se je predstavila tudi Mestna občina Velenje. Med drugim so se na njem razstavnem paviljonu predstavili nov hotel Razgon>ek, zimsko letni turistični cenier Golie, Gost, RTC Jezero, Muzej Premogovništva, Pi'ičitniško društvo Kažipot, taborniki s svojim projektom Adventure Race Slovenia, Gorenje (»ostinstvo, Turistično društvo Velenje, Turistična zveza Velenje, DruStvo vinogradnikov .Šmartno ob Paki in Pikin festival. ■ mz Ignacij Zavolovšek (2) V dvorazredno ljudsko šolo pri sv. Frančišku Ksaveriju v Radmirju je Ignacij /avolovšek hodil med vleiih od 1880 do 1887. Se zdaj je ohranjen njegIiii nařrt odpi avljaiiia posknlie ludi - Slroski bodo /.vU) visoki Bojana Špeget Velenje — Mestna ohcinti Velenje je ena iLslih občin, ki vs^iko leto iz proračuna nameni nemalo sredsiev za odpravljanje sproženih zemeljskih plazov. Manj-^i ho niso lako velika ieža\'a, večji pa nikakor mačji kai^elj. Tam sc namreč vrednosti invesii-cije gibljejo krepko čez 20 milijonov lolarjcv. Največ plazov se je v občini spro'Žilo po velikem Oci^cvju Icla 1992, pa vsi Sc do danes niso odpravljeni, Vmes se je namreč kar dvakrat »ugodilo« Posočje, zalo država ves denar namenja tjn, občine pa ostajajo pri reSevanju svojih naravnih nesreč bolj kol ne osamljene. Za ljudi, ki živijo v bližini pkizov, pa 10 ni prijetno. Nekateri so namreč preeej neprijetni in celo gro/ijo, d& bodo ob večjem deževju §e drseli, odna^i ceste ali celo ogrozili hÍ5c. In kako kaže? Velenjski župan Srečko Meh pravi: »Trenutno je najv^'čji plaz v PinJ^oiju. Siccr pa bomo lc\os aspeli sanirali nekaj manj.^ih plazov in dokončali odpravljanje posledic na dveh večjih, na katerih tečejo dela že nekaj časa. V tem trenutku so to zadaja dela na plazu Dragičevič v bližini Pesja. dokončali bo treba sanacijo plazu pri domačiji llarnik. Letos imamo v proračunu za to rezerviranih 50 milijonov lolarjev.« IVika. lore, gro/l Podgorje je naselje nad pokopališčem Podkraj, plaz pa se je sprožil lani aprila pod lako imenovanim Eaeljevim vrhom, od koder se lepo vidi Lokovica. V aprilu so sc pojavile prve razpoke na hiSah in ludi na zemljišču za njimi, le pa so se Še večale in množile. Naj spomnimo, daje MO Velenje lani na V hlevu že močno poka. Če se bo to še nadaljevalo, ga bo težko popraviti. Zaenkrat pa za živino stavba še ni nevarna. zimo pomagala dvema najbolj ogroženima domačijama: Angeli Koradej .sii na delu dvorišča, ki ni ogroženo, past avili .sodoben bivalnik, v katerem živi se sedaj. (jospoda Riim.^aku pa so z njegovim privoljenjem preselili v dom za varstvo odraslih. Ogrožene so Se tri domačije, na katerih pa so razpoke na objektih manjše kol na žc omenjenih dveh domačijah. Pa vseeno ne majhne, Nas pa je zanimalo, kako v Podgorju kaže po hudi zimi z obilicosnega in mokrote. Župan pravi: »Po lutdizimi kaže, dasc stanje v Podgorju ni bistveno pmlabšalo. Prve ocene geomehanske raziskave, ki jih je izvajal (ieoinženirin^ i/ Ljubljane, so narejene. Strokovnjaki so izdelali geodetski posnetek področja plazu in izvrtali 6 vrtin. Na osnovi teh raziskav je zaenkrat narejen predlog, da se celotno področje sanira z drenaža m i in odvodom vode z novim kanalizacijskim sistemom. Globina dreoiiž bo zna^a okoli 3 metre, voda pa bo speljana v potok, ki leče na zahodnem delu tega območja. V petek je siekel postopek javnega naročanja za izdelavo projektov javnega odvodnjavanja. To bomo naredili ^ ]eia% investicijo pabo veeloli pokril proračun MO Velenje,« nam je povedal župan. »Nai>a pomoč je bila ziicnkral vmaierialu. raziskavah. Nimam osnove, po kaleri bi lahko dal oceno, kaj bomo naredili s hibami, ki so precej prizadete. Najbolj poi^kodovana je Ram^a-kûva hiša, na kateri ugotavljajo kar 5 centimetrov globoke razpoke. Na osialih ogroženimi objektih so te manjSe. Zagotovo pa bo ogroženim stanovalcem potrebne pomagali. Lahko povem, da bi morali po ugotovitvah strokovnjakov pri vsaki hi^i narediti oporni zid, ki bi bil zelo Stanka in Mirko Giažar ob hiši, kjer sta lani sama zgradila oporni zid, saj je bil strah ob pogledu na piazovit hrib za njo prevelik. Zemeljske razpoke med trtami in drevesi so vidne od daleč. globok in zelo obsežen. Cena v.sakega opornega zidu bi bila lako velika, da je lo vprašljivo. Gworim le o .lipotczali, ki še nimajo irdne osm^ve. Strokovnjaki pravijo, da bi z odvodom površinske vode že naredili velik korak naprej. Koliko bo stala odprava plazu v Podgorju, i^e ni mogoče reči, zagotovo pa gre za desetine milijonov tolarjev,« uajii je še p^Tvcdal Župan.. »Skrbi nam no /manjka« Stanka Giažar živi z družino in mamo na svojem domu v Podgojju U. Gibanje zemlje je bilo prav na njihovi domačij) najbolj razgibano, k sreči pa je dokaj prizaneslo hiši, v katero so se preselili ^ele pred petimi leti in še vedno ni v celoti urejena. Skupaj z možem Mirkom mi razkažela hrib za hiSo, kjer so razpoke in manjši pUtzovi vidni že od daleč. Stanka nam pove: «Vso na.so družino je ta plaz zelo prizadel. RaymiSijali smo le o tem. kaj se §e .ahko zgodi. Gibanje zemlje je lako močno, da nas je strah» slabo spimo, sploh če dežuje, vi>da pa nenehno leče. Tudi ko ne dežuje. Tu živim že od rojstva in ne pomnim, da bi se kdaj d(5gajalo kaj podobnega. Tudi moja mama. ki je stara 70 let. se ne .spomni, da bi na tem hribíwju kdaj plazi.o. Ko se je sprožil plaz, sva z možem najprej Iskala nasvete, kaj storiti. Poiem sva zaradi strahu sama llnancirala izgradnjo opivnega zidu za hišo, kjer sva uredila tudi odvodnjavanje, da bi vsaj malo ustavila plazenje. Razpoke so «; namreč začele pujavlja.i tudi v liisi, liuje pa je v gospodarskem poslopju, kjer stene že močno popokane.« Stanka in Mirko sla še vedno zaskrbljena, a pravita: »Llpanje čicweku vseeno ostane, iiaio ostaja tudi upanje, da nam biido pomagali, da ne bon:o ostali sami. Nekatere razpoke na na.^i zemlji so bile namreč globoke tudi do meter in pol. 'lam so strokovnjaki naredili ludi vrlino. Zima pa je po najinem mnenju stanje po-slaK^ala. ťeprav sva jevseni zem-Ijozravnala, se Še pogreza,« nam ob koncu ogleda škode v hlevu, kjer imajo nekaj drobnice in dve glavi živine, povedala Stanka. Prizadeti kra jani upajo, da bodo dela za odpravo posledic plazu slekla čimprej. Da jih zvečer ne ho sirah leči k pi-ičitku. Znova V ospredju izobraževanje CIaiii Di ušlva vino^riKinikov Šinarlno ob Paki skxiijo spr^^nienibaiii in iiovoslini - Vse ver kakovoslno kapljire - TucJi v k>tOvSiijeni de^knnein pio^jrainu iiajver izobražovaliiiti akliviiosU Tatjana Podgoršek Društvo vinogradnikov iz Smartnega ob Paki so pred o.smimi leli ustanovili predvsem lastniki vinogradov na obronkih lukaj.šnje občine. K temu so jih spodbudili rezultati poskusnih nasadov vinske trte podjetja Ore Vino. Danes šteje društvo 126 članov, ki prihajajo iz Šaleške doline in njene okolice. Na nedavnem obenem zboru so ugo-lovili. da jedru.štvo vv^seh letih delovanja doseglo v svojih prizadevanjih precejšen napredek. Spremembam in novostim, ki jih ludi v tej kinetijski dejavnosti ne manjka, paskušajo slediti - po besedah predsednika društva Franca Mahisa - predvsem z izobraževanjem. Rt^zul-tati tovrstnih prizadevanj so že Zanimanje za predavanja strokovnjakov, tečaje, seminarje je med šmarškiml vinogradniki precejšnje. Tewu primerni so tudi rezultati. vidni, saj se la.iko vse več članov pohvali s kakovostno aijno kapljico. Konkretno lani so pozornost namenili zairas'ljanju vinograda, uporabi enoloških sredsiev v vinarstvu, izvedli so tečaj ^kletar polnilec*, izmenjali izkušnje o socobnem kletarstvu in vinogradništvu z nekaterimi vinogradniki v Egri in Tokaj na Madžarskem. Med odmev-nejšimi akcijami šmarških vinogradnikov velia se omenili vsakoletno oeenjcvanje vin. Na letnik 2003 so zelo pomeni, saj so dosegli najvišjo povprečno oceno daslej [17,94 točke), kar uvršča njihova vina v kakovostni razred. Vključili so se Še v dogajanja v občini, sploh ob prazn<:>vanju fnariinraževanjc ludi pri številnih drugih francoskih orglavcih, kot so A. Lsoir, M. Chapias, F Chaplel in J. Boyer. V treh dneh, kolikor je trajala orgelska šola v Velenju, je bila torej mladim slovenskim or^avcem ponujena enkratna priložnost, da se učijo interpretacijo francoske orgelske glasbe iz 'prve roke* in »kaj je lepile, kot črpati prav pri izviru?« je dejala mag. Ema ZapuSek v zaključnem Tudi orgle v glasbeni šoli v Velenju so bolj nemško kot francosko navdihnjene in pri poustvarjanju del francoskih skladateljev so potrebni številni kompromisi. Kljub temu pa je Bouvard na tem instrumentu poučeval glasbo francoskih mojstrčnih mojstrov Louisa in Frangoisa Cbuperina ter Nicolasa de Orignya. V drugem delu koncerta pa smo slišali tehnično izjemno zahteven Preludij in fugo v D-duru Johanna Sebastiana Bacha ter skladih A. P F Bi^lya, '}.e omenjenega Bouvardevega starega očeta Jeana Bouvarda in Jehana Alaina Brez pomisleka je mogoče reči, daje bil to eden izmed najbolj vrhiiaskih in najlepših orgelskih koncertov v Velenju v letih od postavitve orgelske dvorane. Bouvard ni pokazal le zane.sljivega in suverenega tehničnega obvladanja instrumenta ter svoje enkratne muzikalnosti, iz orgel mu je uspelo izvabiti ucSteic baivjie niaiise in z zvokom ciiki atjio napolnili sicer dvoransko akustiko. V srečanju po koncerlu je Michel Bouvard izrazil svoje zadovoljstvo nad toplim sprejemom v Sloveniji, nad visokim nivojem mladih s)ovcask:h orglavccv 1er tudi nad pu-bhko, ki je inienzivno spremljala njegov koncerl. Tudi ravnalelj velenjske glasbene šole mag, Ivan Marin se je izrazil v podobnem smislu ter prisrčno pozdravil prizadevanja orglavccv, ki si vsako leto zadajo vedno višje cilje in strmijo k nenehnemu izpopolnjevanju. Mag. Ivanu Marinu in tudi voditeljici orgelskega oddelka na velenjski glasbeni šoli, mag. Emi Zapušek, ki že vrsio let s svojim znanjem in neuirudnim delom v/gaj a in motivira številne mlade orglavcc, velja pasebna zahvala, da je bilo to srečanje v Velenju sploh mogoče izvesti. Prav posebno zahvalo pa si zasluži tudi orglavka Andreja Golež, ki je med lanskim letom študirala orgle na pariškem konscrvatoriju ravno pri Michelu Bouvardu in ji je uspelo tega svetovno priznanega in iskanega kon-cerlanta 1er pedagoga pripeljali ludi v Slovenijo. Naslednja mednarodna orgelska Šola prihodnje leto v Velenju bo?e deseta, torej jubilejna, in če sadimo po uspehih vpreteklih letih, lahkt) sedaj pričakujemo zopet nov in edinstven dogodek na vrhunski kulturni ravni. ■ Marko Motnik Presenečena in zadovoljna Učenci in dijaki velenjske glasbene šole dosegajo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov zavidanja vredne uspehe. Obsei^.en seznam dobitnikov zlatih plaket in Še kakšne nagrade sta leU'JŠnjc najzahtevnejše preizkuSnje dopolnila AJeksandr«! SukJur, ki je igrala na tolkala (na klavirju jo je spremljala Sanja MMnur), in harmonikar Nac Vis(>čmk Aleksandra je učenka S. razreda osnovne šole Antenna Aškerca Velenje, tolkala pa igra poó vodstvom učitelja Davorja Pkiml>ťr^erja tri leta »Prej sem igrala violino in končala nii^jo glasbeno šolo. Hodila sem po koncertih, kjer so me nnvdušila tolkala, pa sem se v igranju na- Aleksandra Sukfar Nac Visočnik nje preizkusila Še sama. Na dri^avnem tekmovanju lolkali-slov sem nastopila prvič. NLscm vedela, kaj naj pričakujem, zanesljivo pa nisem pričakovala lakega uspeha. Med K) tekmo-valciv I. C kategoriji sem zbrala vse možne točke. Seveda sem bila presenečena in zelo zadovoljna. Skupaj z mano so se uspeha veselili ludi starši, ki so mi ves čas stali ob strani in me p;")dpirali. Moj in mentorjev trud je s tem poplačan. Za nagrado sem dobila Štipendijo za poletno šolo tolkal. Zt: nastop na državnem tekmovanju je bil zame izziv, zlata plaketa in nagrada pa dodaten motiv, da bom poskušala biij v igranju na instru-menl še boljša. V kakšni ko- kjolona Javni prostor Bilo je neko lepo olxiohje, ko .smo j>o zíik/jnčhí vaj imeli še ene, skomjpnn' lako oltvezne, v ^osiilni. Vsukpetkov večer smo hiii sUilnigostje v pvi>ehni, za dni^ino rezen'inmi sohi Kitko nam je ta prostor, ki ni pošiljala/ filasbe z !x>/eansko mejo I JO tledhelov, zlezel pod koto in kako redka sorta je v mestu, sme ugotovili^ kosogosiilno zaprli Seveda so se našli novi prostori je pa primer vseeno streznil^ kako majhne so moznœti zu d mžen je in posedanje v centm mosta fam malo deseti uri zvečer Da ne ho fXjmotCy ne pL^em o posedanjtJt vsak dan za isfim Sunkom, motenju javnega reda in mini in podobniJi nf^'šečnasti, kise v vsakem mestu se)'eda tudi dogajap. '/eiim se doiaknià vpmšanja lokala, gostilne, čajnice ali kafeja kot javnega prostora, kjer se ljudje dohh'ajo, da med seboj pokra ml jajo, sednižijo, berejo ali debatirajo o umetnosti^ športu, politiki ali o tem, kako izgubljajo še en javniprrjstor. Nuj citiram del dnamiškega zapissa. objin'ljenega v enem od osrednjih slovenskih dnevnikov: »Kitrse v zadnjih letih silovito izgublja, je vsekakor javni pms-tor diskusije in pisave. To je prostor natančne in t\'egane pisave in pog^n-orov o st\'areh, ki se v umetnosti, teoriji in ludi v dntzbi dogajajo, prav tisto tvegano tuiseljevanje v Se ne znane in še ne videne teritorije. Izgublja se tista natančnost, ki jo prinaša kontinnirana javna lyeseda, kjer je možno natančno razlikovad in i>ovezovaii gojiti kriterije prepoznavanja in spoznavati različne paralelne, tudi med seboj nezdružljive oblike produkcije in znanja, kjer je mogoče \>zposíavÍjati ntziUne zgodovine. Kadar javni pn)stor ni kontinuintno artikuliran, kaditrv njtifn ne obstaja neprestana rejleksija in natančna to-l>ograjija mzHčnih javnih nago\nijanj. potem se javna debata vedno bolj spreminja v površni moralizem, ne.sprejemljive izjave postajajo vedno bolj spnjemlji^'e jxjlitične geste, konsenz pa zaradiik}manjkanja javnega boja Iwljpokrivalo za moč.« Kilr velja za globalno, hi naj veljalo tiuJiza lokalno. Vedno amhiciozneje zastavljetia domoznanska zbirka Šaleški razgledi je pokrh'ala pnblicistično vrzel na področju hnmani-stike in dntžboslovja. Od leta J98H do 19% je postajala bera strokovnih nizprtiv vse plodoviiejsv. Zbornik je zdnde\'al kid-Uiroh^ke, igodovirudce, etrmhške, sociološke, unietno.stne, oki)ljevar:tovila, da se v času njene odst^nmli ni nič spremenilo. .Samo kratek čas je potrebcwala> da je ujehj ritem. ■ Tp Urednik pred velikim jubUejem... ••• na krotke ••• DRUGA GODBA Že 21. festival Druga godba bo letos potekal od 6. úo 11. junija v Ljubljani in bo ponudil šest zaporednih koncerlnih večerov s 15 nastopajočimi iz 12 držav. Leto$n|t vrhunec bo nastop najpopularnejšega arabskega glasbenika na svetu Khaleda MAKE UP 2 Skupina, ki zdaj nastopa v razširjeni sedemčlanski zasedbi, v kateri je pet postavnih dektel, je na pravkar minuli prireditvi miss universe predstavila novo skladbo z naslovom Briga te. inOK GARTNER Celjski »zdravnik za dušo in telo« še vedno vznemirja s svo|o uspešnico Ginekolog, v katere videospotu se predstavi šopek znanih slovenskih manekenk in mistc. Kmalu bo izšel tudi njegov album z naslovom Iztokovih 3600 sekund. OLIVIJA Pihalec Bošljan Gombać uradno odhajaízskuiŇneOliviia, ki bo sicer še ta mesec predstavila nov sirtgl in videsopt za skladbo Kadar sva sama. SkujMna bo junija nastopila na festivalu Druga godba. ALYA Alya je posnela težko pričakovani videospot za singl Zvezda večera. Omenjeni izdelek je Alyln drugi spot, režijo pa je zaupala novopečenemu slovenskemu režiserju Mitji Okornu. režiserju lilmaTupa tam. IVIii/ii Móke ii|) 2 Izšel je novi album skupine Make up 2 z naslovom Muza. Njegov izid jc obelodanil novi single Drigťi le, s katerim sose Make up 2 v raz.^iijeni 7aí^cdbi predstavile na sobolnem izboru za mi5«5 universe. Novi al- bum je '}c februarja in marca najavil single Mojea - gre za več kot 20 let staro priredbo slovenske skupine Klinika za cinike. Na iretjem studijskemu albumu 7 naslovom Muza je sicer dcsel skladb, kijih je večinoma napisal Dejan Radičevlč, ludi producent albuma, večinska avtorica besedil pa je ponovno Darja Pri-slovnik. Pri snemanju albuma so sodelovali He Nikola Seku-lovié (bas), Matej MrJnik (kitara), Ne^a Buh (klaviature) ter kol posebnost poljski kitarist in avtor Michal Grymuza» ki je pri prejšnjem albumu že sodeloval kot avtor ene izmed pesmi. IMctalfi v Kranju 15. aprila Po Teslih lelih premora bodo v petek, 15. aprila, s pričet kom ob 19.00 uri,vdvorani na Prim-skovem v Kranju izvedli že ^sti Metal Testi-val. Prvič se je pod tenkimi zvoki dvorana zatresla fc daljnega leia 1994, ko se Je rodila ideja, da bi na enem mesiu zbrali vse najboljše slovenske metal zasedbe. Poleg številnih domačih skupin kol so Interceptor, Sky lower, Revolver, In A Spleen, Requiem, God Scard, Sabaium in mnogih drugih, so na festivalu nastopili îudi mnogi lu-jcl: Belphegor, Atrocity/ Liv Kristine, Pyogenesis, Anastliesia in Se kdo. Po letu 1998 je festival zaradi znanih vzrokov (pomanjkanje denarja in volje) zamrl, lelos pa so ga spet obudili. Tokrat se bodo na njem predstavile same domače skupine z i/jemo mladega zagrebškega benda Tnei-ler. Ljubitelji metala bodo na 6.66 Metal Festivalu tako lahko slišali in videli Dusk Delight, Scaffold. Curse Of Instinct, Cvenrain, Whisper» High Voltage ter posebne goste iz greha Inciter. Brili e Sprinj{s(cen m (ibeh SI ranch Nova plošča Bruca Springste-ena, Devils & Dust, ki naj bi v Cvropi iz.šla 25. aprila, bo izšla kot obojestranski disk, z albumom na eni in dvd vsebino na drugi strani. Nadvd-ju ho moč videli prvo koncertno predstavitev novega materiala s plošče Devils & Dusi. ki gaje posnel filmar in fotograf Danny Clinch februarja leiosvNew Jerseyju. 'la vsebuje Brucevo svojevrstno aiíiLSiično interpretacijo skladb Devils & Dust, Long Time Comin', Reno, All Tm Thinkin About in Matiunoia^ Banks, ki jih na svojstven način ludi napove. Poleg lega bo celoten album na dvd-ju posnet v zvočnem formatu 5.1 surround. Danny Clinch je z Brucom sodeloval -^c pri turneji llie Rising, koje posnel kratek8-mi-Umelrski črno-beli film o izvajalcu. Obojestranski disk (DualDisc), ki na eni sirani vsebuje običajni cd, na drugi pa dvd, omogoča predstavitev tako avdio kot video vsebin na enem samem disku. NeinsKo glasbene nagrado Minulo soboto so v Berlinu podelili nemške glasbene na- grade echo, ki takoj za gram-myji in briti veljajo za Iretje najpomembnejše na svetu. Deutsche Phono Akademie jih podeljuje v 26 kategorijah, nekaj od njih pa je namenjenih izključno domačim izvajalcem. Nagrado za najboljj>ega pop rnck pevca je letos prejel Robbie Williams, med pevkami pa Anaslacia. Prvi se prireditve zaradi snemanja albuma v ZDA ni udeležil, medtem koje Anaslacia po svojega echa prišla. Med letošnjimi nagrajenci so ludi Eminem (najboljši mednarodni hiphoper), Meluo (mednarodna debitatilka leta), romunska skupina O-Zone (hit preteklega leia) in zasedba Sohne Mannheims (mednarodni pop rock izvajalci). Posebna kategorijajebila namenjena domačim pop rock i/vřijalcem, v njej pa je zmagala pevka Je a ne lie. Itiirbara in liarr> po 25 lellli Ameriška igralka in pevka Barbra Streisand (62) in pevec skupine Bee Gees, Barry Gibb (58), žehla po 25> letih spet izdali skupno ploščo. Plošča, ki za zdaj Še nima naskwa, naj bi izšla jeseni, je sporočila diskografska hiša Columbia Records. Leta 198(1 .sta Strcisandova in ( jihb doživela ogromen uspeh z albumom ( îuilty, ki so ga samo v Združenih državah prodali pel milijonov primerkov, v duelu odpeta skirtdba Guilty pa jc ic-daj prejela nagrado grammy za najboljšo pop pesem. Za novi album bo Gibb napisal dvanajst pesmi. Po navedbah diskografske hiše želita ^asbcnika niwi album peni $oli Frana Kiiruna Ko/eljske^a - oddelku /a sodobni ples. Koreografije so pripravile Dru;!ica Mavec, Lorena Kolonie, Mojca Rul>iC% Andreja .lakelj Me^^. Nina Mavec Krenker, Rosan a Štorkelj 1er Katja Ra/.tn-lier Cater. >»Pies je zelo priljubljen in i>e vedno v porastu. Moram pa reči, da ta irend opažajo povsod v Sloveniji, ne samo v Velenju. To-kralno plesno srečanje je bilo selektivno, ni pa tekmovalnega značaja. Najboljše skupine z nagega srečanja se bodo predstavile na območnem srečanju v Rogaški Slatini.« nam je ob koncu uspeílne prireditve povedala vodja velenjske i/posiave sklada Nina Mavec - Krenker. ■ bš Najmiajáí piesatcî so bili simpatični, daje kaj. Pa čeprav je pri njih pies Še boij igra kot pravi pies. Ta pa se razvija /i/tro in iwaiitetno, kar je potrdita tudi seiektohca Mojca Kasjak. Pod arkadami: Slavko Brglez Na torkovem Klepetu pod arkadami na Velenjskem ^radu se je direklor Muzeja Velenje Damijan Kljajič pogovarjal s Slavkom Rrgle/om Slavko Brglez bo imel v oktobru petino-semdeset let. Ima izjemen spomin. Slikovito je opisal svojo mladost v ^^aleku in vragolije, ki so jih uSpičili s fanti. Tudi lo, kako so spravili voz na streho kozolca in povaljali pšenico na Kavčičevem polju. Doma so imeii manj.^ posestvo, žago in mlin. k^cr je Slavko mlel žilo in pomagal ncwiti moko kmclom. Ze kot ou^)k se je ukvarjal z arheologijo, saj je pod Šalekom v svoje veiikt> veselje izkopal kar nekaj predmetov, ki past") mu jih potem odvzeli. Slu^biwanja na železjiici, na piKiaji v Velenju, se je spominjal po dogodkih 1941, ko je bil ob prispeli poSiljki. skupaj z dvema, obdoliien kraje dvajsclih kilogramov eksploziva, Ziuiimivo je predstavil Lik palra Kellerja, kakoso, ker ni znal dobn:> slovensko, razumeli njegwo pridigo, pa kako je pomagal partizii- niim, jim pod laiaijem níwil lobak in kako ima prav pater Keller zasluge za to, da niso zažgali gra-^čine Herbemtein, Iger naj bi se po la-krainih informacijah naselili Nemci. Oživel je ludi lik zadnjega lastnika Velenjskega gradu, grola Cbronninija, saj je bil Slavko no&ač kovinskega soda. kamor je Co-ronnini odlagal ribe, kijih je lovil od Velenja do Hude luknje. Izvedeli smo, kako so L 1941 člani Tam-buraSkega orkestra tamburico zamenjali s puSko. Tudi sam je poslal minerski vodnik v Tomšičevi brigadi in spomini na borbe, posebej na tislo pod Limbarsko goro, kjer je bil ranjen, so vedno bridki. Po vojni je bil kot tajnik Krajevnega ljudskega odbora prist^len pri ru.kinju cerkve v Skalah, polem je bil do upokojitve zaposlen na občini v Velenju. Slavko Brglez je od 194(3. leta lovee, zvcsSt Lovski družini Velenje. Ob lovskih prigodah smo sli^'di, kakose ialiko ludi jazbec udomači. Prijeten večer, kol vedno, zaključen .še s pomenkom ob potici. In utrne se misel, daje lahko Slavko Brglez zgled za dober spomin, lizičmi vitalnost in energijo, ki daje upanje. ■ Aca Poies Pisanke na odru "Ste lqe vidli zajca, baje je tu mimo le kiim je rdeči jajček del?" I^oso se .spraševali mladi tol-klorlsti z imenom ' Kresničke" z Gastava Siliha Velenje, ko so iskali pisanke na odru KD Šmartno ob Raki na 20. obm<^ncm srečanju oln")Ških folklornih skupin z naslovom Z Igro in plesom v pomlad SojiiinaŽli? NťiŠli, níLsli, ampak ne le îisie, ki so bile skrite tam na vrtu vzeleni travi ali pa v mamini omari. Pisanke so dobili ludi od botrov, ki so omogočih, da so mladi folkloristi lelos zaplesali v pomlad v novih folklornih oblačilili. Plesalci so prepričljivo zaigrali in zaplestili v plesnem sklopu Pisanke, v katerem so v ou^c^ški Igri in plesu prikazali delček velikonočnih Seg in navad iz preteklosti Oux^o pcxiořivljanje plesnih iger, zbadljivk, šaljivk, iySlevank. pesmi, i^g in navad iz preleklasli je Se posebno intenzivno, če jih sptiznavajo na njim prijeten in zanimiv način. Zatoso lelos predpripravami obiskali muzej na Velenjskem gradu, kjer so jim .slikovito predstavili velikonočne šege in navade iz preteklosti in jih popesuillsprakiičnimi delavnicami barvanja jajčk in izdelovanja cvetja iz papiija. Nak velike in majhne folkloriste druži posebno veselje do otroikih iger in plesa iz preteklosti. Neobremenjeni so s sedanjostjo ali preteklostjo, toda obogateni z novimi spoznanji in doživetji, ki pomenijo ohranjanje naSe skupne kulturne dediščine. I/ njih veje naravna igrivost in veselje do življenja, otroška Ijubkosl in iskrenost, ki nas nehote napolni s pozitivnimi čustvi in energijo. Takšni so bili otnxinekc^in takáni soše danes, V imenu mladili folkloristov in mentoric Brede Fle^o in Romee Razstava ročnih del Zuv<»dnjť - Na belo nedeljo, 3. aprila, so v podružnični osnovni Soli v /avodnjah odprli ZÂinimivo raz.stavo ročnih del in drugih izdelkov krajanov Za vodenj in Šentvida pri Zavodnjah. Decembra lanskega leta so se na pobudo Ivanke Falanl začele enkrat tedensko v zavodenjski šoli zbirali ženske, ki so želele osvojili nove lehnike vezenja, ozJroma izpopolnili svoje /jianje kvačkanja, vezenja, pletenja. bivanja in klekljanja. Z raz.siav<5 so članicc krožka hotele ostalim krajanom pokazati svoje nekajmesečno delo in izdelke, ki so nastali v icm času. Na razstavi, kisi jo je že na otvorilvi ogledalo veliko ljudi, so razstavljeni različni vezeni, kvačkani, šivani, klekljani in pleteni izdelki, pa tudi kipi Toneta Topolška in leseni izdelki .ianeza Kneza. ■ Tekst in foto DH V mestni galeriji razstava in konceit Šo.^tanj - Drevi, 7. aprila ob 19 h, bodo v Mestni galeriji v Š(xšta-nju odprh razstavo slikarja domačina Iva Kolarju z niislovom Nostalgije in sukcesija. Ob otvoritvi bo spregovorila likovna kritičarka Milena Koren Božiček, dogodek pa bo popestril gla.sbcnik Franc doner. Jutri. 8. apnlaob 19. uri, pa se bo v Mestni galeriji pričel koncert dveh znanih glasbenikov, akademikov Borisu Stiha in Mimike Krajne Štih. Kitan>ki duo se bo predsiavil z raznolikim, uro dolgim programom. ■ mkp BOLERO 05 - Zahvala Knlížnlca Velenje - PriredlWe In Unicef Slovenija se Iskreno zahvalni jeta vsem. ki so brezplačno nastopili na prireditvi Bolero 05 ob letošnjem malerinskem dnevu» 28, marca 2005, v domu kulture v Velenju: Plesnemu teatru Velenje, Mladim srcem In Thnitasu. triu Darja Oremožnik, Barbara Ćrelnik In Kat|a Gruber, Danlju Gregorcu, Rudarskemu oktetu, Modrijanom, Štajerskih 7, Maji in Boštjanu, Retteki Dre-melj, Duo PlaCn In Nuši Derenda, Postna zahvala velja Boštjanu Der-molu za vodenje programa, Jožetu Napotniku za domiselno sceno, PUP Vrtnarstvu Velenje za prekrasno cvetje in rastlinsko dekoracijo na odru, Eurografu za tiskarske sto- ritve, Šaleškemu študentskemu klubu Velenje za ozvočenje ter Našemu času In VTV Velenje. Iskrena hvala tudi sponzorjem In đonatonem: Gorenju, d d Velenje, Temioelektrarrï Šoštanj, Premogovniku Velenje, ERA, d. d. Velenje, Novi Ljubljanski Banki Velenje, lekar-naiVelenje, 20LS Velenje, Esotechu Velenje, Gosišču Štomian, Avto-centru Meh Velenje, Sindikatu delavcev Upravne enole Velenje in dr. Mateju Lahovniku. Hvala tudi vsem, kj' ste za Izgradnjo šol v Burkini Faso direktno nakazovali na Unicef: S skupnimi močmi smo zbrali In Unicefu predali cisti dohodek v wšini 1,109,000 SITI Kanduii se zidivaljujenio za denarno pomoe botrom Eri Velenje, Ve^adu Velenje, Vegradu-inde Velenje, Mestni občini Velenje, Mirku Andrejeu iz To-potnice, Bojanu Knilleu, svetovalcu za folklorno dejavno.st J.SKD Ljubljana za izbiro in oblikovanje kiKtumov, g<»pc Anici Sleiner za izdelavo kostumov ter gospodu ravnatelju Alojzu Toplaku in sodelavcem za podporo pri uresničitvi lega projekta. ■ Breda Rego u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/8961256 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA TeL: 03/88914 20,03/ 88914 00 POfiREBKO POKOPAUŠKA DEJAVNOST __ tel.: 03/891 9Ï53VÔ3/89i'9i 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: _ 03/89611 SO aH 69611 52 Za blokovno gradnjo:_ 03/ 89611 46 aH 89611TB Za industrijo:_ 03/89611 44 ^ SPORT IN REKREACIJA Gorenje (končno) na drugem mestu Vclcnjraiii dobili det bi v Trcl)iijeni - V loi^ck bodo gosf ill Prcvenl RokomciaSi (îorcnja so si v derbiju 1 S. kroga llgc Telekom priigrali pomembni Inćki. V derbiju so v Trebnjem premagali 'Irinio s 31 : 30 in ga zamenjali na drugem mcsiu. Tudi na tej lekmi so nastopili brez poškodovanih Vida KavliCnikain Jureia DobcISkn, ki ju najbrž ne bo v moštvu ludi na naslednji ickmi. Tekma jc bila do konca bolj ali manj izenačena. Do odhoda na odmor si nobono mošlvo ni priigralo prednosi, saj je bil izid ob polčasu 16 ! Sredi drugegj^ dela so Trebanjci p<'vedli s 24 : 22. Ob dobrih obrambah vratarja Podpečana so nato Vc-IcnjCani povedliz3l : 30 in imeli manj kol minuto do konca nov napad. Toda Ilič jc /adel vratnico, Igralci Irima so imeli Šc pcinajst sekund Casa za izenačitev, loda streljana ^oga se jc od parketa odbila ccz gol. Ivan \'a)(1l. trener Cîorenja: na.s je bila to zelo pomembna//naga proti letos zelo dobremu Trimu in našemu neposrednemu konkurentu za drugo mestix Tekma je bila zelo te^ka Domači so nas presenetili 2 zelo agresivno obrabo 6 - O, kar je bila pmledica, da smo izgubili precej -h^^ v napadu, na- sprotnik pa jc dosegel kar precej zadetkov v nasprotnih napadih. V napiidu je bilo šc vedno preveč napak. Med drugim smo tudi prehitro zaključevali nekatere akcije. Pomembno pa je, d;} se rnrma sli")pnjuje. Prepričan «:m. da bo v torek, ko bf^mo gw .slili Prevent, Ští bolje in da bo to pravi derbi. Zmaga bi nam prinesla dokončno drugo mesto pred končnico, ťeprav bomo se vodno nastopili brez poškodovanih Vida Kavtičnika in Jureta Dobelilka. sem prepričan, da bomo zmagali." ■ Nafta še naprej prepričljivo vodi Nofjoinelasein Rudarja pomembne ločke v kidriccvcm - V soboto bodo ob 1(>.3() v Šaleškem deri)! j u (?) fíosUli Šmai Iíio ob Pakl zeto in požrtvovalno igro čim boij kljubovati domaćim. Drajjo Koslajnšek, Rudarjev trener:_ V drugi ligi lykonavrhu kol na dnu lestvice v 21. krogu ni sprememb. Še [laprej je v vodstvu Nafta,kijev Smartnem obPaki zmagalas 5 :0. Trcnuinodruga Dravinja je v Konjicah premagala Krško z 2 : O, tretja Svoboda se jc \c.selila /niage 7.2 J) v Dravogradu. Zadovoljen pa je bil tudi Rudarjev trener Drago Kastajnsek. /. gostovanja v Kidričevem .se je s svojimi igralci vrnil s pt")lnim izkupičkom. Domači Aluminij so z goloma Ibrahi-moviča z enajstih metrov v prvem polčasu in iz igre v drugem premagali z 2 : i). Za Nafto ^ naprej zaosiajajoza sedem ločk, za drugo Dravinjo pa za fest. V zadnjem krogu drugega dela prvenstva bodo Velcnjčuni gostih Smarčanc. Čeprav so Rudarji napapirjuvelikifavoriti, je vendarle pričakovali, da gostje ne bodo prlšh v Velenje z belo zastavo in bodo skašali z zav- / zmago proti Aluminiju na njegovih tleh smo potrdili napovedi pred nadaljevanjem prvenstva, da bomo iz kroga v krog igrali bolje. V naslednjem krogu bomo gostili sosede, moštvo iz Smartnega ob Paki. Res je, da so na repu lestvice, a nas ne zanima, kdo in kakšen je nasprotnik. Na vsaki tekmi želimo pokazati čim boljšo igro in tako bo tudi na icj." Ni bilo prave volje? Nogel šc vratarja gostov, žogo nesebično podal strelcu prvega gola Muha-removiču, ki pa je bil vpre-hiiku, zato sodnik ni )3oka-zal na sredino igrii^a. Tako so morali glcdalci na tretji zadetek čakiUi do 71. minute, ko so njihovi nogometaši postajah vse bolj nevarni. Zloděj je po- dal žogo na desno stran, kjer je bil na pravem mestudegičin jo 7 glavo poslal v mrežo za 3 : U. XiMircj Goríck. trener "Fantje so igrali tako, kot sem želel. Požrtvovalno, zavzeto in disciphnirano. Plod takšne igre je bila tudi gladka zmaga. V primerjavi 7 jesenjo, ko je bilo vsega skupaj le kakšnih dvana- jsl> trinajst igralcev Je sedaj povsem drugače, ko imam dvajset igralcev. Moštvo je dokaj spremenjeno. Razen Štirih, petih izkušenejših igralcev (Matej Zlodej, Marko Novak, Amir Sabanović, Nikola Bulajič, Dašan Ursnik) je zelo mlado in ima bodočnost. Konkurenca je večja in s tem tudi želja po igri. S takšnim odn^«om, kot je biJ na tej tekmi, se ne bojnim, da se ne b: rešili dna lestvice. CJlcde obstanka smo optimisti, če ne bi bJi, sploh ne bi igrali.'' ■ vos Tako so igrali 2.S1\L _ Aluminij: Rudar Velenje 0:2 (0:1) Rvidar .lozié, Rohinaiiovlê, fvler-nik. Muhutcmovič, Softič. Muja-kovic. Kolene, Stanković (od 40. Kijani^wlč), Ibnihimovič, Spreč-«kavinja. Sviv boda - Factor (sobola, aprila) ...Vse tekme ob lû.30 [i. Sí\L-vzhod, la krog : Sraaije pri Jcl'sih3 : il (2 Si>šianj: Uršnik, Novak (od 46. Gcgič), Kurník, Buiajič. Daničič, Kiíca, RcdřiČ, Sabani"ívič. ibralií- movič (od 65. Korkoskí), Zlodcj. Muharemovič (od 83, Avdija) Vrslni red po 16, krog:ii: l. Zavrč 39, 2. Pohoijc 32.3, Veržej 30. 4. ČrcnJovci 27,5. Palonia 25 (Ickma manj) ... 10. Kovinar 18. 11. Š-marjc 17. 12. 15. 13. Šoštanj 10 (tekma manj). 14. Bistrica 9. Strclci: t :0-Šatianovič(8). 2: O-Muharemovič (12), 3:0-Gei:ič (71) Pari prilHxliíjcgtí kroga: Kovinar : Šoštanj Lisa Telekom. I», krog Trimo-CiorcnK.3t"l:3ltl<'^: 1Û) (iorenjc: Pi'tdpcčan, Tamíc., .1. DolKlšck4. Ostir6.D.O;tir.Sovií 4, Bcdtíkper - Celje PL... Za konec ugnali še Postojno Košaikai ji šošlaiijskc^ Klckliv so z zrnafio zaključili (Inifti (1(4 prv(Mistva v 1. A košai kai ski li^i v soboto so za konec v domači dvorani ugnali Še simpatično ekipo Posiojn.skc jame. Ker jc bilo žc pred tekmti jasno, da bo Elekira nadaljevala tekmovanje v tretjem delu, Postojna pa je leta^nje prvenstvo zaključila, tekma ni imela pravega tekmovalnega nabcja. Ante Perica je tako lahko odpočil rahlo poškodovanega kapetana Miho ('mera in ga sploh ni uvrstil v dvanajsterico. Oslabljeni so bili tudi gostje» saj so imeli kar nekaj tei^.avs paSkodbami. Kljub lemu pa so očlično /ačeli in pre-senclljiv(^ dobili cclo prvi polčas. dve mesti v 1. A ligi, tretja je Eleklra.4. Krka, na petem in š-estem mestu pa sla Postojna in Kraški /idar. Do /ačeika tretjega dela imajo sedaj S(\štanjčani Se deset dni časa, saj se bo prvenstvo s tretjim delom nadaljevalo 16. aprila. Elektra bo v prvih dveh krogih gastovala - najprej pri 1 ïeliosu. Clektrije tako ludi letos a^pel preboj v elitno druščino, saj se je uvrstila med šest najboljših ekip v diiîivi. V nadaljevanju se nam v Šii^tanju torej obetajo številne kvalitetne tekme» saj so v igri 7a naslov državnega prvaka ostala V nadaljevanju pa so košarkarji Elektre stvar; postavili na svoje mesto. Ra/i^ral se je Nuha-novič, navajeni smo že, da dobro igrala KrejiC in Buršie, tokrat sla se izvrstno borila tudi Ručigaj in Nedeljkovič ... Kot dobra okrepitev se je izkazal Slavko Duščfck, kijedi")scgcl 17 icičV, in tem dodal 6 skokw, V drugem polčasu so bili tako dvomi o zmagovalcu hitro rešeni, ob koncuje Elektra slavila s 96:76. Tekma K), kroga med Elektro in Postojnsko jamo je bila odigrana vnaprej, v soboto ho 5e zadnja tekma drugega dela med I lellosom in Slovanom - kar v ligi (îoodyear. saj se izidi teh dveh ekip. doseženi v ligi Goo-dvear, upoštevajo tudi v drugem delu 1. A lige. Ne glede na končni rezultat te tekme je jasno, da bos:a obe zasedU prvi .^c sama ehtna imena: Union Olimpija, Pivovarna La^ko, 1 le-lios Doni^aJe, (}eoplin Slovan, Krka NtanjČani izkoristili za uigravanje, tudi za kakšno pripravljalno tekmo, da se bosta oba novinca lahko dodobra vključila v ekipo. BIh/, Ručij;^, igralec Elektre: »ležko se je bilo motivirati za zadnjo lekmo s Postojno, ki ni odločala o ničemer, bilo pa je potrebno pred domačim občinstvom dostojno zaključiti drugi del tekmovanja. Poznala se je uirujencvst ekipe, saj imamo za sabo močne treninge, ker smo z mislimi '^e v nadaljevanju tek» movanja,« ■ TJaša Rehar Sinoči začetek polfinala v sol)(>t() (Imsa lekma, nioi ebluia Uvi\a naslednjo sredu Sinoči se je nadaljevalo txíboj-karsko dr?^vno prvenstvo. Prvo polfmalno tekmo sta v Šoštanju odigrala Šoštanj TopoBica in Caleit Kamnik. V polfinalu se igra na dve. v finalu pa na Iri dobljene tekme. Zaradi boljše uvrstitve po koncu mini lige, ko so bih drugi, imajo odbojkarji Šoštanja Topoli^ice v polfinalu prednost domačega terena, zato bosta prva in morobiina tretja lekma odigrani v Šoštanju. Drug polllnalni par je Aulocomnierce Bled in Olimpija; ti dve ekipi bosta prvo lekmo odigrali nocoj naBledu. Tam je absolutni ravi> rit ekipa z Bleda, medlem ko gre v srečanjih med Š^^štanjem in Kamnikom pričakovati bolj izenačen boj. Prva tekma je bila torej únoči v Šoštanju, druga bo v soboto v Kamniku, morebitna tre:ja pa bo naslednjo sredo, poncvno v Šoštanju. ■ tr «Mi^ČAS Izjemen uspeh mladih Veleničanov v sobiilo in nedeljo, 2. in 3. aprila, jc biio v Cerknici J4. tirtavno prvcnsivo Sliivcnijt; v namiznem icnisu /a miîidinke úi mladince. Na prvcnsivu jc i/jcmn« u-spcSno nastopilo ludi sedem mladih igralcev N'l'K Vcgrad Icmpo Velenje, saj s« s 5 usvcijenimi medaljami po.šlcvilii medalj prekašali v.sc cwialc sliwcnske klube. Obe igralki. Tamara .leriC in Ivan.i Zem. 1er vsi igralci. Miha Kljajič, Jaka (iolavSck. Jernej Oíkwnik. Patrik Rose in Dejan Lamešič. so se v piisamični konkurenci uvrslili med 32 najboljših posamc/niktw državnega prvenstva (v predtekmova-nju SO izgubili eno samo tekmo), /eki uspešni pa so bili tuill v i^i dvojic. Zlalo medaljo 14. dtóav- Igraiks in igralci NTK Vegrad Tempo z osvojenimi medaljami in po-tkrat nastopili Alcnkii Dimec.Spela Matijevič injure Ba-novšck. Odličen rc/ultat jc doscj^'l BanovSek. ki .si jc med ptwamez-niki s 558. krogi delil 4. mesto in je bil najvišje uvrSčeni mkidinec. V mladinskih ligah Vulenjčaiii nLso blesteli- Cdinozjnagovstnjlja-nju spi.?tr>lo jc dosegla Alenka Di-mec. BiinovSek je bil pri mladincih 4,. zmagovalec prejšnjega krc^a pri mladineili z zračno puško. LukaAv-licršck. pa je bil tokrat le9.SpL so bili Velenjčani tretji. Tretji so bili Velenjčani tudi v skupnem seštevku mladinske lige v streljanju z zjačno pištolo. Vrhuncc Ictcvšnje sezone bo čez Zmagovalci: Spela, Jure, Alenka dva tedna v Lendavi, kjer bo 14. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. | Novice iz ŠAO Prek» 10» prepiczunih /iiledcnelih slapov iii nekaj smeri Zima je v januarju pokazala zobe, kar je pomenilo ugodne razmere za plezanje zale dene lih sla-piiv. (lani vSaleškegii alpinističnega od.seka smo skupaj preplezali preko llJOzaledenelislapov različnih teŽÁivmwti. Najbolj obiskani so bili slapovi v Logarski dolini. nekateri pa so plezali tudi drugod. Omenili velja vzpone v I.4)pč'kem slupu v Rolia-novem kotu (Rok Preložnik - solo. Sašo Sovine, Alen Marinovič. Igor Ciep iji Primož Z.u-pančič), v Slapu pod Suško (Sašo Sovine, Alcn Marinovič. Igor Črep. Simona Pogač, Pavel Svatina in Sergej Jamnikar), na Jezerskem Sifyi slap (Simona Pogač) ter Vikijevo svečo (Igor řrep) in Lueif«rja pri Martuljku (Igor Črep). Manj ugodne so bilo razmere za plezanje v stenah in v grapah. V Kadulii sta Sašo Sovine in Alen Míirinovič preplezala smer ZZ in Kamin Durce, Marko Lihteneker je v okviru priprav na vzpon na Mouni Everest preplezal več smeri v Mr/ii gori in v cvîtalih stenah nad Okrešljem. Simona Pogač pa je preplezala .Šijo lirane in minuli vikend še Slovensko smer v se- verni steni 1Vii>liivii. Alpinistični lečaj v zimskih razmerah na Okrešlju Vzačetku marca so se udelcženci in inštruktor alpinistične šole zbrali na Okre.šlju, kjer so predelali nekaj tem. potrebnih za varno gibanjev liorah vzimskili razmerah. Izdelali so varcwališča v snegu ter sidrišče iz cepinov, ki omogoča spust po vrvi. Ker je hoja po ledenikih tudi alpinistična zvist. so naredili še le-deniško navezo ter simulirali rc-ševanje iz IcdenLškc razpoke. 7.a ostale teme, kot je astavljanjc s cepinom na strmini, žal ni bilo ugod-niii snežnih razmer. IVIarko liihleneker je član odprave na IMouni I eresi Po lanskem aspešnem vzponu na najvišji vrh Severne Amerike Mount McKinley ter smučanju z Nagradni šahovski turnir šahovski klub Šoštanj Cio za 20-letilco 9. aprila (oCi 9. url) pripravil v restavraciji podjela Rednak v Šoštanju nagradni turnir Čas igranja 9 kol (15 minut) po švicarskem sistemu, Vsak mora s sabo prinesti šahovsko uro. Na koncu Ďodo podelili 15 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 150,000 SIT. Informacije: Rupnik-041 776 476. ffuni^ vrha se je Marko odločil za udeležbovodpravi na Mount Everest. Na vzpon na na jwSji vrh weta, 88.S0 metrov visoko Comolungmo, kakor vrhu pravijoTibeIaci.se bostassoplezalcem Viktorjem Mlinarjem podala v okviru ruske tid-prave. Vzpon proti vrhu bo potekal iz baznega tabora na tibetanski strani gore. Za priprave na ta zahteven podvig slaizkoristilazimovmL^ gorah ter opra^ia veliko vzponov v stenah in za-Icdenelih slapovih 1er turnih smukov. ( Wprava se jc Ziičela v pnili dneh aprila in bo trajala do konca maja. Več o poteku odprave in o novicah si lahko ogledate na spletni strani ht tp://e ve rosí. odprava .net/. Marku in Viktorju ter eclotni odpravi želimo veliko sreče! NUMERO UNO Robert Kukovec s. p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni gotovinski al> avtomoblIeW kradHI do 7 let za vse zaposlene, ter upoicojence, tudi 09. Star kredit nI ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%, Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov, Tél.: 02/ 2S2 48 26 041 790 560, 041 331 991 Fax: 02/252 48 23 in razvaja Kavarna Hotela Paka vas gotovo razvaja, vas mami, saj v njej žM mesto in ona seveda živi z vami. Bodite njen gost, pričakovan in željen. Ko je kava v Evropi postala priljubljena pijača so nastale tudi prve kavarne. O kavi, tej skrivnostni pijači, ki jo najdemo na vseh koncih sveta, krožijo različne Informacije in eksotične zgodbice. Kavi so pripisovali tako zdravilne lastnosti kot učinke počasnega strupa, imela je prizvok mističnosti in pregrehe. Iz zelenih zrnc, ki so bila spn/a krma za kamele, je nastala najpogostejša vsakodnevna pijača med ljudmi. Z nastankom evropskih kavam pa je postala univerzalni sinonim za pogovor. V tradicionalne kavarne so v začetku zahajali zgolj možki in v njih v miru premlevali različne dogodke ter sklepali nova znanstva in posle. Kavarne so imele tedaj pomembno družbeno vlogo, bile so sredi§če literarne in politične kritike. Danes te sicer nimajo, a vendar v sebi nosijo pridih nostalgije In zato zopet mamljo vse več obiskovalcev. V Velenju je takšno sodobno zbirališče, kjer lahko klepetaš ob pestri izbiri pijač, prignzkov In sladic, Kavarna hotela Paka. Pod vodstvom mladega ambicioznega direktorja Stanka Brunška, se kolektiv trudi, da nenehno preseneča z novo in zanimivo ponudbo, ki jo usklajujejo s potrebami sodobnega človeka. V teh pomladnih dneh lahko tako pri njih izbirate sveže solate po 650 tolarjev (tofu, ribje palčke, rakova klešča, losos, pomladni In vitaminski krožnik, tuna.,.}. Največkrat v časovni stiski pozabljamo na zdravju še kako potreben zajtrk. Po novem si ga lahko v hotelu Paka privoščite kar ves dan. ponujajo pa vam Jih več vrst (ameriški, Italijanski, angleški, fitnes, mini...). Tu pa Je še vrsta okusnih malih prigrizkov, seveda sveže pripravljenih. To so na primer čebulne palačinke s solato, jajčne omlete, testenine na sto In en način in še In še. Za sladkosnede pa pripravlja hotelska slaščičarna vsak dan sveže torte in domač, res zelo okusen sladoled, ki se pomladi in poleti še kako prileze, delajo ga sproti, z vrhunskimi sestavinami, brez konzervansov. V restavraciji Hotela Paka si lahko postrežete dnevno kosilo (dnevna kosila na način bifeja), zvečer jedi po naročilu, ob nedeljah pa ugodna in odlične nedeljska kosila. Ekipa hotela Paka pa pride tudi na vaš dom oziroma kamorkoli jih povabite, kadar pripravljate večja slavja. Rešili vas bodo vseh skrbi in vse postorili namesto vas. Točno tako kot si boste zamislili, tudi na najvišjem nivoju. Vaša skrb bo le. da prijazno sprejmete svoje goste in se jim povsem posvetřte. Hotel Paka je hotel seminarsko poslovnega tipa. Letno pripravijo več kot 600 seininariev, poslovnih srečanj. Za to Imajo vso potrebno infrastruMuro in opremo. Zaupajte Jim tudi vi! Ne bodo vas razočaralil www.hotel|iaka.coni - liifo@lioteipalQ.coin • tei: 03 898 07 00,03 898 0710 TV SPORED ČETRTEK, 7. aprila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07-00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 SkipjnSkrtJ/26 09,15 Pod klobukom 09.50 OddaIdZâ otroke n.35 Ofnu)e 13.00 Poroćila, sport, vreme 13.25 Intervju : Ja nez Stanovnik 14.15 Podoba podobe 14.40 Odpeti pesniki 15,00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Cedrik, 14/52 15.50 Risdnka 16.00 Mladi solist, kratki film 16. T5 Enajsta šola 16.45 Rakovica in njena nan. 17.00 hk>vk:e, êport. vreme 1730 Jasno in glasno 18.20 Duhovni utrip 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tedntk 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga fnene bnga 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Glasbeni večer 00.35 Dnevnik, šport 01.30 Tednik 02.20 Dnevnikzamejsketv 02.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški intokanal 11.30 Tvprodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.50 Tv prodaja 14.25 Simpsonovi, 6/22 14.45 Circom regional, Iv M8 15.20 Alkimija, dokum. oddaja 16.15 Božanski Michelangelo. 1/2 17.20 Mostovi 17.50 Ddvf, izbor iz jutranjega programa 19,00 Pod mšo. 13/13 20.00 Kocbek, dokum. film 21.30 Vražji Tarlini 22.35 Kobenhavn.ar>g. drama 00.05 Jasno in glasno 00.55 Lepotica, kol sem jaz. franc, fiím 02.35 Infokanal 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 08.45 Petskrivnosli. nad. 09.40 Zastavljeno srce. nad. 10.20 Tv prodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Prava Ijubez^, nad 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno Sfce. nad. 17.55 24ur-vTeme 18 00 Petskrivnosli, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Parčka nje. nan. 22,10 Na kraju ztočina, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Dnevi gladiatorlev.dokuin. 00.15 Ujemi me!, amer, film 01.35 24 ur 02.35 Nočna panorama © 09.00 POPCORN, glasbena odd. 10.15 Vabimokcglôdu 10.20 Odprta tema. pon, pogov. 11.20 Najspotdneva 14.00 Vldeoslranf. obvestila 16.25 Vabimo k ogledu 16.30 Odbojka, posnetektekme ^tanj Topolšica. Calcit Kamnik 18.00 Mladi upi. otn:^lka oddaja. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Pravljica za najmlajše: Pes Sultan 18.55 Najspotdneva 19.00 Vldeosfrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 130 tel Premogovnika Velenje-pogovorzdr. Evgenom Oervaričem, direktoriem Premogovnika Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 PreShov Voranc, doku menta m a oddaja 21 30 Naj vita. kontaktna oddaja z narod nozabavno glasbe 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Najspotdneva 22.55 VideostranI, obvestila SLOVCNUA X 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro ju^ 08-00 Poročila 0a05 Dobrc jutro 09.00 Poročila 09.05 Mladi solisl, kratki lilm 09.20 Enajsta šola 10.00 Pogreb Papeža Janeza Pavla pianos 13.00 Poročita, šport, vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Duhovni utrip 14.00 Kralj slov. industr. oblikovanja, doku m. film 15.00 Poročita, promet 15.05 Mostovi 15.40 Timotej hodi v šolo, 1/26 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nifrke!, 4/5 17.00 Nov ice. vreme, šport 17.35 Nationalgeographic, 9/12 13.30 Žrebanje deteljKe 18.40 Medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.50 NewYork-London. 1/7 22.00 Odmevi, špol, vreme 22.S0 Polnočni klub 00.05 Turistika 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Zdaj!, oddaja za razgibano Življenje 01.45 Dnevnikzamejsketv 02-10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški intokanai 11.00 Tvpn^daja 11.30 Zabavni infokanal 12.40 Tv prodaja 13.15 Glasnik, Iv Maribor 13.45 Za božjo voljo, mama!. nemški film 15.25 Nikoli ob desetih, glas. odd 16,25 Zdaj!, odd. za razgibano življenje 16.50 Mostovi 17.25 Pogreb Papeža Janeza Pavla 11., posnetek 20.00 Božanski Michelangek), angl. dok. serija, 2. del 21.00 Alpe, Donava. Jadran 21.30 Onstran meje: Sk)veniia, do kum. oddaja 22.00 Simpsonovf. 7/22 22.26 Moje noro življenje, amer. f. 00.00 Nevarno morje, amer, film 01.35 Infokanal 06.25 0725 oai5 09.t0 10.00 13.00 14.30 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 2a05 00-00 00.05 02.00 03.00 24 ur, ponovitev Ricki Lake Petskrivnosli. meh. nad. Zastavljeno srce, nad. Pogreb Papeža Janeza Pavla II.. prenos Trenja, ponovitev Tv prodaja Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad Zastavljeno srce. nad-24 ur ' vreme Pet sknvnosU. meh. nad. 24 ur Sanjska ženska Eraser, amer, film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Elektrošok, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09.00 10.00 10.05 1120 11.25 13.00 14.00 17-55 18.00 18.40 ia45 19-15 19.25 ia55 20-00 20.45 20.50 21-25 21-30 22.15 23.05 23.10 23.15 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ponovitev oddaje z narodnozat^avno glasbo Najspotdneva Odbojka, posnetek tekme Šoštanj TopoHica: Calcit Kamnik 130 let Premogovnika Velenje - pog. z dr. Evgenom Oervaričem. direktorjem Prem, Velenje Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš. otroška konL Regionalne novice Rad igram nogorrKf, otroška športna oddaja Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja Regionalne novice V harmoniji 2 naravo, kmeL oddaia Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tre^e življenjsko obdobje Iz oddaie Dobrc jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SOBOTA, 9. aprila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07-00 Zgodbeizškoljke 07.30 Pod klobukom 08,05 fz popohie torbe 08.30 Kfapa Olsena mlajšega, danski film 09.55 Najšibkejši člen. kviz 10.45 Pofnočnikiub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Turistika 13.30 Slovenci v Italiji 14.00 Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 5/13 15.00 Čmdanvbiackrocku. amer, li Im 16.20 Po Kitajski; âenien. 2. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sožila, Iv Maribor 18.40 Prihaja nodi. risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 Metod Pevec: Se zgodi 20.30 Hri-bar 21.30 Prviindmgi 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Pod rušo. 2/12 23.25 Strahoviti načrt, amer čbf- 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnikzamejsketv 01.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 infokanal 11.15 Tvprodaja 12.05 Onstranmeja; Slovenija, dokum. oddaja 12.35 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 13.00 Šport 16.30 Športnistudio 16.40 Liga pravkov v rokometu, povrahia lekma polfinala, Barcelona-Celje Piv. Laško, prenos 18.30 Košarka nba aclnn 19.00 Magazín lige prvakov v nogometu 20.00 Trilogija o Bergmanu, 1/3 21.00 Iz Cantert)urvjskih zgodb, 4/6 21.55 Nikoli ob desetih, glas. odd. 22.55 The who in posebni gostje, koncert 23.55 Infokanal 07.30 08.00 08.10 08,35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.35 11.00 11.30 12.00 13.05 14.50 16.00 17.05 17.10 19.00 20.00 22.05 00.10 01.55 02.55 09,00 09.40 09.45 10.15 14.00 17.55 18.00 18.30 18.35 19,15 19.55 20.00 20.25 20.30 22.15 22.20 22.25 22.55 23,00 Txr Tv prodaja Tom in Jerry, ris. serija Štirje spretni bratje, ris. f. Ogi]eva dmščina, ris. serija Obuti maček. ris. serija Malinji dol, ris. serija Beli očnjak, ris film Rudijevo moštvo, ris. serija Mišek Stuart Little, ris. ser Dogodivščine Jackieja Ghana, ris, serija Glavca. nan. Šolska košartiarska liga Razred zase, amer, film Morski psi in delfini, dokum. oddaja Rajski svet: Ledeniki Aljaske, dokum. oddaja 24 ur - vreme Dolga pol domov, amer. I 24 ur Zdravnik s srcem, aiïwr.f. Pravi pogum, amer, film Spokomik, amer, film 24 ur, ponovilev Nočna panorama © Miš maš, otroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Rad igram nogomet, oťoška športna oddaja Naj spot dneva Vkleosfrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spet dneva Mladi upi, otroška oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1357. VTV magazin, regionalni-informativni prograin KuPtura. mfonnalivna oddaja Weteome to death row. nastopajo; Snoop Dog, Suge Knight, dr. Dre. Tupac Shakur Vabimo k ogledu Naj spot dneva Polk'n'foll. glasbena oddaja (14) Naispot dneva Vkleostrani, obvestila NEDEUA, 10. aprila SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09,50 Pomagajmo si 10.20 lzvir(n)j 10.50 Gospodarduhov, 5/13 11.25 Ozare 11.25 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja, tvfvlaribor 13.00 Poročila, špoil vrerrw 13.10 Pri Jožovcu z Nalalip 14.15 Tistega lepega popokineva 14.20 Poldnevnik 14.25 Človeški faktor 14.30 Giasljudstva 14.35 Nedeljskooko 14.45 Pet minul slave 14.50 Panika 14.55 Planetv 15.30 Predmet poželenja 15.50 Žive legende 15.55 Šport & ang. nogom, liga 16.05 šport na današnji dan 16.15 Osmipofnik 16.25 Stereotipi 16.30 Lorella 16.45 Živalski svet. anim, serija 17.00 Poničila, špon vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Kek-s 17.40 Koyaa, animirani film 17.45 Vabitozadva 18.05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanjelota 18.40 Hopla, risanka 18.45 Čarli in MifT», risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spet doma 21.45 Š • športna oddaja 22.15 Večerni gost dr. Jože Štim 23.10 Poročila, šport vreme 23.35 2akajjeg.R2noiBl?,nem.f. 01.00 Dnevnik, vreme. Šport 01.40 Dnevnikzamejsketv 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.00 Tvprodaja 08.30 Infokanal 10.30 Tvprodaja 11.15 Hri-bar 12.15 SSletŽKUDTineRožanc U40 Mladlvirtuozi 13.00 Šport 14.20 Mednarodni lumir mladih v ritmični gimnas^ki, posn. 15.10 Nogomet-iigaSimobd, pren 17.10 šport 19.30 EP v laserju, rep. iz Izole 20.00 Bela smrt 1/2 20.50 Gormengasl. 4/4 21.55 Impromptu, odd. o umet 22.55 Zdravniki, ljubitelji glasbe 22.05 Konceftob60. obietntei Big banda RTV Slov, ,1/2 22.50 Naši operni pevci 23.10 Ples na severu, 6/10 23.20 Infokanal TV 07.30 Tvprodaja 08.00 Tom in Jenv» ris. serija 08.10 Knstalna krogla, ris. film 08.35 Obuti maček, ris. serija 09.00 Malinjidol, ris, serija 09.10 Mala princesa, ris. film 10.00 Rudijevomoštvo. ris, ser. 10.20 MišekStuartLittie, ris. ser. 10.45 Na debeli je lepo, nan. 11.40 Šolska košartcarska liga 12.35 Močno zdravik). nan. 13.30 Sanjska 2enska, ponovitev 14.40 Odtrgano, amer film 16.30 Sestrino maščevanje, am. f, 18.20 24 ur-vreme 18.25 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Oprosfite prosim! 21.30 Športnascena 22.30 Adijo ljubezen, amer, tlim 00.25 24 ur. ponovilev 01.25 Nočna panorama © PON. ODOAJ TEDENSKEGA SPOf=? 09.00 Miš maš, otroška oddaja, 09.40 Iz pon. oddaje Oobrojulro 10.30 1356. VTV magazin 10.55 Kultura, Inf.oddaja 11.00 Športni torek 11.20 Športni gost, gostje: Košar klub Elektra Šoštanj 11.55 Vabinv^ k ogledu 12.00 Najviža 13.15 ISOletPremogovnika Velenje- pogovorzdr. Evgenom Dervaričem, direktorjem Prem. Velenje 14.15 Iz sred. oddaje Oobro jutro 15.05 Vkleostrani, obvestiia 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1357, VTV magazin 18.25 Kultura, inf. oddaja 18.30 Iz pet oddaje Dobro jutro 19.20 POP COI^N, glasb, oddaja 20.35 Predstavitev in delo Urada vlade RS za Sk>vence v zamejstvu in po svetu, gost; FRANC PUKŠiČ, državni sekretar 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Vkleostrani, obvestiia PONEDEUEK, 11. aprila SLOVENIJA 1 06.40 Zroak) tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Oobnj jutro 09,00 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.25 Oddaja za otroke 09.35 NIFrt(e!.4/5 10,05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, spori, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14,25 Prviindrugi 15,00 Poročila, promet 15,05 Dober dan, Koro^ 15,40 Telebaiski, 32/45 16.05 Risanka 16.15 Radovedni raček dirka 16.30 Ajkec pri restavrabqli. 3/10 17.00 No^ce, šport, vreme 17,30 Viktorijini slapovi, dokum. oddaja 17.45 Skrivnosti avstrij dežtí, 2/2 18,25 Žrebanje 3x3 18.40 Loiek in Bolek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 8olnišnica na koncu mesta po dvajset) letih, 6/13 21-00 taivi 21-25 Umetnost igre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Princesa Manja, 1/2 00,20 Dnevnik, ponovitev 01-15 timelnost igre 01-40 Dnevnik zamejske tv 02,10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.40 Tvprodaja 13.15 Alpe, Donava, Jadran 13.45 š-športnaoddaja 14.15 Impromptu 14.15 Zdravnik, ljubitelji glasbe 14.30 Koncertob60.oblelnicí6ig banda RTV Slovenija, 1/2 15.20 Naši operni pevci 15.40 Ples na sevenj. 6/10 15,50 8ela smrt. 1/2 16.40 Tunslika 17-05 Dober dan Koroška 17,35 Davi, izbor iz jutr,pFograma 18,45 Peščica izbranih, 7/10 20.00 Osebno 20,30 Resnična resničnost 21.00 Studio city 22,00 Aritmija, glas. oddaja 22.30 Študentska 23,00 Brane Rončel izza odra 00,30 Infokanal SREDA, 13. aprila 06.55 24 ur. ponovitev 07.55 RickiLake 08.45 Pel skrivno^, nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dan^, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 športa scena 13,40 Tvprodaja 14,10 RickiLake 15-00 Prava ljubezen, nad, 15.55 Srčna darru, nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad 17.55 24 ur-vreme 18.00 Petskrivnosli,nad. 19,00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan, 20,55 Providence, nan. 21.50 Skrili aduti, nan. 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, nan 23.45 Labodji spev, arr>er. film 01.30 24 ur 02.30 Nočna panorama © 09,00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10,05 1357. VTV magazin, reg.- infom^tivni program 10.10 Kuitura. informativna odd. 10.15 Polk-iíroll, glasb. odd. (14) 10.45 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18,05 Odbojka, posnetek tekme Calcit Kamnik: Šoštanj Topolšica 19.35 Najspotdneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Poslanska pisarm. konlaktna oddaja, gost Anton Rop, poslanec LDS v Diiavnem zboru RS 21.00 Regionalne novice 21.05 50 zvezd za otroke, posn. narod nozabavnega dela humanitarnega koncerta v Velenju (4j, Nastopajo; Navihanke, Vitea Celjski, Podkrajski fantje, ans. Robija Zupana 22.30 Iz oddaje Dobn? jutro. Infor, • razvedrilna oddaja 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani, obveshia SLOVENUA 1 j SLOVENUA 1 07.00 Poročila i 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro i 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila i 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 1 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila j 09.00 Poročila 09.05 Radovedni TaČekdiric i 09.05 Obiskvakvariju,15/17 09.20 Aj kec pri rBsiavratonih. 3/10 i 09.10 Zlatko Zakladko 09.40 C;edrik, 11/52 1 09.30 Knjiga mene briga 09,55 Zgodbe iz školjke 1 09.50 Mladi virtuozi 10.30 Sožitja, tv Maribor i 10.15 National geographic. 9/12 11.45 Pri Jožovcu z Natalijo 1 11.10 Spet doma 13.00 Poročila, šport, vreme \ 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Hri-bar 1 13.20 f^kaj minut za domače 14.20 Se zgodi, 14. epizoda glasbo 15.00 Poročila, šport, vreme j 13.35 Ljudje m zemlja 15.05 Mostovi 1 14.25 Gospodar duhov, 5/13 15.40 Zmajske zgodbe, 2/26 i 15.00 Poročila, promet 16.10 Obiskvakvariju. 15/17 i 15.05 Mostovi 16.15 Zlatko Zaklad ko 1 15.40 Jurij Drobižek. 15/26 16.35 Knjiga mene briga i 16.05 Mate sive celice, kviz 17.00 Novice, slovenska knonika, vrpme, šport 1 17,00 Novice, sktvenska kronika, vreme, šport 17.30 Bbtop, dokum, oddaja j 17.30 Z vami 18.00 Modro i 18.20 Turistika 18.40 Metka in zverinko zver. \ 18.40 Žrebanje Astra risanka i 18.45 Trije agentje. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pod žarometom j 20.00 Intervju, nizoz. film 21.00 Priča, dokum. meseca : 21.30 Odpeti pesniki 22.00 Odmevi, šport, vreme j 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Mussolinijeva zadnja ladja, i 22.55 Sveto in svet dokum. oddaja i 00 .10 Dnevnik, vreme, šport 23.45 Biotop, dokum. oddaja 1 01.05 Z vami 00.20 Dnevnik, vreme, šport 1 01.55 Dnevnikzamejsketv 01.15 Pod žarometom j 02.20 Infok^al 02.05 02.30 Dnevnik zamejske tv Infokanal I SLOVENUA 2 i 06.30 Infokandt SLOVENUA 2 i 10.00 Otroški Intokanal 06.30 Infokanal i 11.10 Tv pRKlaja 10.00 Otroški infokanal i 11 30 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja i 12.45 Tv prodaja 11.30 Zabavni infokanal i 13.20 Evropski magazin 13.05 Tv prodaja i 13.50 Vizum za prihodnost, 1/20 13.40 Osebno j 14.40 Chloejino poletje, franc. 14.10 Sovenci v Italiji drama 14.40 Resnična resničnost i 16,20 Nikoli ob desetih, gl. odd. 15.10 Aritmija, glas. oddaja i 17.20 Mostovi 15.50 ŠtudentsiQ I 17.50 Davi, izbor iz jutranjega 16.20 Studio city programa 17.20 Mostovi j 19.00 Slačenje, 15/20 17.50 Davi, izbor iz jutranjega programa i 20.00 Liga prvakov v nogometu, četrtnale, JuvenUis- 18.40 Poslednia luč, tv igra Liverpool, prenos 19.40 VrzumzaprihodnosL 1/20 j 00.00 Slovenska jazz scena 20.35 Liga pivakov v nogometu, 1 00.45 EHing, norv him čehtfinale, prenos i 02.15 Infokanal 22.55 V ponedeljek zjutraj, fr. f. 01.00 Infokanal MM MM —TV 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 06.45 Petskrivnosli,nad. 09.40 Zastavljeno sroe, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nan. 12.45 f^ovidence, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 l^va ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad, 17.55 24 ur-vreme 18.00 Pel skrivnosti, nad, 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Otrokovo zdravje, amer. f. 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, nan. 23.45 Primerna tarča. amer. fPm 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RKkilake 08.45 Petskrivnosti. nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad 12.45 Preverjeno 13.40 Tvpnxiaja 14.10 Rfôkilake. pog. oddaja 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad, 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Petskrivnosli, nad. 19.00 24 ur 20.00 2ivzakopan2, amer, film 21.40 Na kraju zločina, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Alias, nan. 23.35 Najpomembnejša tekma. amer, film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama © © 09.00 Poslanska pisarna, ponovitev pogovora, gost: Anton Rop. poslanec LDS v Državnem zboru RS 10.00 Vabimokogledu 10.05 Odbojka, çosn, tekme Calcit Kamnik : Šoštanj Topolšica 11.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 TV inštrukcija: matemabka 18.40 Nedeljsk3 izleh: potopisno- dokumentarna oddaja 18.50 Najspotdneva 18.55 Pravljica za najmlaiše: Teplo 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1358. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna odd. 20,30 Sortni torek. šp. inf. odd. 20.50 ^»rtni gost, kont odd., ^šo Kragelj in Roman Jelen, motokroasta, 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja 22.00 Predstavitev poklicev, za izobraževanje invalidov 22.30 Vabimokogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1358. VTVmagazin,pon, 10.25 Kultura, inf. odd. ponovitev 10.35 ŠportnitoreKinf. odd., pon. 11.00 Športni gost, ponovitev oddaje, Sašo Kragelj in Roman Jelen, motokrosisla. 11.40 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Čas za nas, mlad. oddaja 18,40 Regionalne novice 18.45 Otroški glasbeni vkleospotJ 19.15 Najspotdneva 19.35 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, kont gl, odd. gos^a: Rebeka Oremelj 21.15 Regionalne novke 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, kont oddaja 22.30 IzoddajeDobro jutro, inf. • razvedrilna oddaja 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Vkleostrani, obvestila »Rj. ziiiia \c l)ila Iclosodlirna. sezoiuj na (Idjski pa íť b<»liša, moja jadrnica pa (udi uspcsno prx^zimila« je zadnjic^ na sončku razlagal Jaka lo«, fioi'ski reševalec in alpinist., svi»ieniu slanov-skemji kolegu Dušanu Kukuvcu. s katerim sla skupaj pre|)lezala mai'sikalero ř;í)rí> In sodelovala \ številnih reševalnih akeijah. Jaka je namree zadnja leia uspešno »zalanfak in (iSV(Mlil smnčišře na Celjski koři. še vedno pa ni pozabil na Goli.e, k|er te [>reživel iiajbolj krizna leia. Diišan, ki je bil dolfja i<^(.a dimnikar, navaien. da se lindi|>okÍeliio, će kdo govori o p(i(rei>ni ^nid-nji hitre cest« Arja vas. l-litn> cesla da. a nť (fo Aije vasi. PrikJJuček na avliti čim dalj od Celja. Da 1>! sc Ih>* IJe piive/1de( njen /iidovoljni iz* raz. pohitel s pojasnilom, da je prvi april. Kaznih obljub je pač že preveč, čeprav ne prvoapniskih. Nic političnega Pri obnovi ^ preo.stHlepi dela nekdnr^jei^a (ànidisiw samskega doma, kjer naj bi po nediivni i/javi ve* lenjske^a /upa»a še letos ntzdeiili nova stanovanja, se /i)lika. Menda ne /ato^ ker 7ii obno>o na des* niči: te na desiti .strani bloka. Mladi kmetovalci NI res, da se mladi Ve-lenjčani ne zanimajo za kmetovanje. Predknitkim so odkrili še eneiia pridelovalca konoplje. Vse za turizem Zadnji čas so na domala vseh srečanjih v Sai5i govorili o turizmu. Da se tu }*redo turizem resno, so množično doka/ovali tiidi na sejmu Počitnice v Ljul)-lj;mi. Zkdme/i pravijo^ dii je tja odšk) skoraj toliko »pn^ nio1<»rjev« turizma, kot to območje obleče turistov. Najlepša roža v kratkem bodo po-tomko najstarejše vinske trte na svetu posadili tudi v Mo/lrskem ^aju. 1V«k<» je tudi prav. Saj mno^ zagotavljajo, da je to naj-lepili Pa tudi zelo ve* lik<» ljudi spravi v ro^'ce. Barvitost Praznik črnih knapov IkkIo slovesno proslavili v Rdeči dvorani. In to v nedeljo /.večer. Upajmo, da zaradi tef^a v |>onedeyek ne bo preveč plavih. Kakšna bo žetev Sašo je zadnji čas že res obiskalo kar nekaj mini* strov. sredi leta naj hi na tem območju zasedala tudi vlada, l^jndje upajo, da bo |H> vsem tem obil* nem sejanjii tudi kaj žeti» GRADIMO Gradbena priloga Slovenci zelo radi gradimo. Ker vCasih denarja ni bik) na prciek, je večina pač iskala izvirne rcšilve. Večina Sh^vcnccv je še v bližnji preleklosli velik del svojega doma ptxstavila 1 lasinimi rokami» pc^gosio pa je bil prav lo ra/Iog» da marsikaiera hiša ni zadovoljila dobnih /ahlev v gradbenislvu. Spremenjene navade, siroti predpisi in ve(^i nadzijrćrnograditeljsiva vsemu lemu počasi delajo konecin vse bolj samoumevno Je, da se pladnja lasinega doma začne z izbiro arlulekia in nadaljuje s pridobivanjem dovoljenj. 'Ib pa je prineslo številne spremembe. Na Irgu se je pojaviUi mn(^go novih proizvajalcev in ponudnikov storitev in marsikoga verjetno ne poznate, pa bi se drugače morda odločili prav zanj, ker vam ustreza njegova ponudba. Zato je tudi današnja priloga Našega ča.sa namenjena vsem. ki se bt>sie v naslednjih mesecih lotili tîbnoviivenih ali gradbenih del. »Slevilni podjelniki» ki se v njej predstavljajo, vam bodo gotovo olajšali izbor in popestrili ponudbo, ki ste jo morda že sami naišli na trgu. Toda več možnosti je priložnost za vas, bralce in gradiielje, da izberete ustrezne izvajalce in prave materiale. In bodite prepričani, dalx^dovsi, ki se danes predstavljajo v nasi prilogi, bodo veseli vašega obiska ali vašega kiica, če pa se boste za njihove storitve ali izdelke odloČili, bo zadovoljstvo še večje. Trgok^ d.o.o. Paka40/i Velenje Tel.: 03/ 697 02 50 GSM: 041/ 627 362 E-mall: 1r90top.8ermeM§>4ol.net Trgovina in storitve d»o*o* Velenje gïïESm [m KDJQD Generalni zastopnik kritine COVER5YS v SloventM in Vai krovec - Jeklena streina krftlna s posipom iz naravnega gronulato PIUP Pl p i r.LLyJE tLd. Pttdjvtje Zii urejanje prostora i 120 Velenje^ Koroška cesta S7/b p.*?-.pup, si e-m aii:infoC^jtup, si NOVOST! - obnova in vzdnevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov - obnova kopalnic - montažni sistemi ' adaptacija in rekonstrukcija objektov - obnova in vzdrzevanje hišnih instalacij - strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč^ hal in drugih površin, ter čiščenje kanalizacij - obnove krajevnih cest, trgov, pločnikov in zunanjih ureditev ob objektih - sanacija asfaltnih površin vključno z obnovo cestno prometne signalizacije - storitve z raznimi vrstami gradbenih in kumunalnih strojev (izklopi, planiranje, nakladanje, odvozif ipd.) Sedež firme: Kersnikova cesta 11 Poslovna pisarna Nazarje, Zadrecka cesta 11 Posredovanje v prometu z nepremičninami Šaleška cesta 18d, Velenje Tel.: 041 665 223 Podyetye Habit d.o.o., je največji ponudnik storitev posiovanja z nepremičninami v Šaieški in Zgornje Savinjski dolini. Naša glavna dejavnost je upravljanje z nepremiininami; organiziramo izvajanje gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. Podjetje Habit d.o.o., se ukvarja tudi s posredovanjem pri prometu z nepremičninami. Strokovno usposobljeni strokovnjaki z licenco za nepremičninskega posrednika v prometu z nepremičninami vam svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menyaw^ najemu in oddaji nepremičnin v nayem. 'i VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d, l9/3 42.3001 CEUE. p.p. 448 Te«fon: 03/ 66 366. Telefax: 03/ 42 66 380 Družba VOC Celje d. d., opravlja naslednje dejavnosti: - redno letno In zimsko vzdrževanje javniti cest - gradnjo In obnovo cest, urejanje paridrisč in dvorišč • vzdrževanje in postavitev vertikalne cestno prometne signalizacije in opreme cest • Izvedbo obvozov in prometnih zapor na javnih cestati ' izvajanje prevoznih in strojnih storitev •vzdrževanje in popravilo motornih vozil in strojev * storitve javne Itigiene Lm 42 JON Celje, tBL: OS 4Z B6 m fSL: OS 42 86 S80, emil: Ud@hc i»|e.sl êti Predstavitev podjetja Habit d.o.o. Za objekte v upravljanju Habil d.o.o., kot pooblaščenci etažnih lastnikov, izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delih, objektih in napravah večstanovanj-skih c4)iektov vse od ogleda» pridobivanja ponudb, Izbora izvajalca skupaj z etažnimi lastniki, nadzira-nia poteka izvedbe del, primopredaje del do Izdelave zaključnega poročila etažnim lastnikom za končano vzdrževalno delo. Sredstva za potrebna in dogovorjena investicijska cz, vzdrževalna dela se črpajo iz branih sredstev obveznega rezervnega sklada, ki [ih v skladu z novo slanovanjsko zakonodajo vplačujejo etažni lastniki. Seveda pa lahko et^nl lastniki dogovorilo dodatno zbiranje v rezervni sklad in s tem omogočijo večja vzdrževalna dela. Zbiranja sredstev za potrebna investicijska oz. vzdrževalna dela so potekala na Habitu že pred obveznim zbiranjem sredstev v rezervni sklad, sa| so etažni lastniki že prej imeli dovoli veliko mero posluha in odgovornosti za vzdrževanje skupne lasUiine v objektu. V preteklem letu smo skupaj z etažnimi lastniki uspeli obnoviti kar nekaj streh na večstanovanjskih c^-jektjh, delno oz. v celoti obnovili fasade, obnovili dvigala v več ob|ektih, zagotavljali obnovo KRS, nekatere obnove elektroinstalacij, vodovod-rih In tc^ovodih instalacij in še precej drobnih vzdrževalnih del.... HABIT d,0,0. je usposobljen ludl za izvajanje inženiring storitev pri vzdrževanju in investiranju v objekte za zunanje naročnike tako fizične kot tudi pravne osebe. Izvajamo riaslednja opravila: • organiziranje in pridobivanle potrebnih dovoljenj za gradnjo, • nadziranje gradnje, • izdelava prodajnih pogodb, - Izdelava cenitev ... "»'«ČAS PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE mm. F Trgovina, Parižlje 1, tei. 703 31 30 * vodovod * centralno ogrevanja * sanitarna keramika * * toplotne črpalke In sončni kolektorji * WM uGODne^ Trgovina, Parižlje 12/a, tel. 705 02 80 * gradbeni material * barve in laki * * vijaki in okovje * izolacije * bela tehnika * * Ugodni krediti * Možnost plačila na trajnik * * Montaža * Dostava na dom * ARHÊNA PROJEKTIVNO PODJETJE orhiiekt Marjan KAC, s.p,, Efenkova 61, 3320 Velenje prostorsko nairtovaii|o pre|«ktiran|e obioktov izdolcnro lekaciiskih dolov pro|oktoir strokovno svotovan|o « 041 / 406 269, 041 / 446 732 %E-mail: arheno@siol.ne1 Praprotnikova 3S 3330 MOZIRJE Tal.: 03/ S39 OS 60 Fam 03/ 639 03 61 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis • Instalacije la ogrevanje «vodovodne Instalacije • plinske Instalacije _ • oljne Instalacije Delovni in; •sanitarna keramika pen.-pel • klimatske naprave odini-lTIi, •talno ogrevanje toi). 7li-t21i •toplotne črpalke • kolektorji sončne energije • montaia In servisiranje Instalacij In gorilnikov SVETUJEIMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO AvtoprevozniStvo in gradbena mehanizacija h FRANC FAJDIGA Skomo 63, 3325 Šoštanj Dejavnost: - kfpvr pravozl • gradbena mehantzaciia - nfxke gradn)« - ruton)« oBfetctov - gradnia c«i1 > mcAnoat najema kompreaorjev In fnan|ie gradbene m^antzacl)e (itabilail (i»be), vlbrapleMe, vodne iipalke). Tal^ 03 S88 26 07, mobitel: 041 650 830 H©BBY lesarstvo hadoveralk 3320 Velenje, cesta talcev 11 trgovina Hobby tel.: 03/898 23 52 lax e^ovlna: 03/ B9B 23 62 Ves gradbeni material na enem mestu! Na zalogi bogata Izbira: gips plošč, profilov, kritin, tegol, notranjiii vrat Lesne Pameče, PVC oken, sestavljenih elementov ... Lanninati že za 1.490 Sit / m® Razrez tvernih plošč po naročilu! NOVO - topli podi, tepihi Se priporočamo! smEr okna in vrata Florian 256,3325 Šoštanj, tel.: 03/891 17 00, fax: 03/891 17 01, gsm: 041/ 624151, E-nrall: avtopmoiristvojmic@ilol.tKt Nizke gradnje * storitve z lahko in teiko gradbeno mehanizacijo * prevozi tovora in težke gradbene mehonizocije * gradnjo cest in parkirišč * ruienj« objektov * gradnjo vodovodov in kanalizacij * izposojo monjiih valjarjev, vibradiskih desk, nobijolnih ploii, agregatov, 6palk Začeli bomo graditi (ali obnavljati) Ciradnja individualno slani ivanjske hišo je-bédanes najpogiKiojSi naiíin rekvanja stanovanjskega vprašanja. Čeprav je to najdraža fHit dola.«,lnoga dtima in/iihtova puleg denarja še veliko Iruda in ćasa, je za marsikoga edini način, da pride do svoje strehe nad glavo. Proden poiščolo arhilokta pa je zelo dobro vedeti kaj sploh hočete, in to ne zglju ga nameravale pt «tavili in koliko denarja boste lahko/a topi>rabili. Pri lom se je namreč že marsikomu zalomiki. Pripravite si hišni pR)račun in se ga dt»ledno dr-^ite. Za morebitne dodatne in nepredvidene stroške priStejle še dodatnih K) odstotkov. Preverile, koliko denarja in pod kak-šnimi pogoji si lahko spi> sodile od bank in ali se vam splača vzeti hipoteko. Razmislile, ali so vaše želje v ccloti uresničljive glede na linančna sredstva, ki jih imate. Prod nakupom parcele obvozno preverite, ali je zazidljiva, oziroma ali bosle v kratkem lahko dobili vsa |X)lrebna dovoljenja za gradnjo na njoj. Vedeli moralo ludi. kako je tpremljona s komu- nalnimi napeljavami... Prod nakupom pa je pomembno natančno preverjanje lasiniSlva {o tovrstnih goljuQjah lahko beremo skoraj vsak dan). Ko pa so načrti narejeni in dovoljenja zlirana, vas čaka isk ekološkega grozda Preloško cesta 1,3320 Velenje velenje@esofech.si www.esotech.si ^ ^ - Čiščenje emisij v ozračje - Čiščenje Icomunalnih in industrijskih odpodnih voda - Pripravo vode - Rovnonje z odpadki - Obnovljivi viri energije - Obnova in novogradnja termoenergetskih in hidroenergetskih objektov - Transformotorske postoje in stikališčo - Kotlarne in toplotne postaje - Servis VN strojev in naprav - Video konferenčni sistemi - Prenosi avdia & video no splet - Nodzorni sistemi - Namenske tehnološke rešitve Casta Simona Blatnika 11,1320 Valnja Tel.: Oa/ B88 56 BO, 8SB 56 61, GSM.: 041/ 643 723 ADAPTIRAMO TER IZVAJAMO VSE VRSTE GRADENJ! Zagotavljamo visoko kakovost, kratke roke» nizke cene ter celovito izvedbo! Se priporočamo! KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne rekiamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: energetika 896 12 56 vodovod 88914 20 kanalizacija 88914 00 V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: individualne hiše 896 11 50 alt 896 11 52 blokovna gradnja 896 11 46 ali 896 11 48 industrija 896 11 44 Potrudili se bomo, da bodo reklamacije rešene v čimkrajšem možnem roku! OKNA-VRATA-SENCILA Ko^ak nad Pesnico la, 2211 Pesnica Tel: 02/ 655 04 07, 02/ 655 04 08 Pokličite najbližjega zastopnika www.ajm.si ne Kli 20 GRADIMO "»^JUi 7. aprila 2005 NOX d.o.o. Kidričeva 2b Velenje 3320 TEL: +386 3 897 10 35 FAX:+386 3 897 10 36 noxteh@volja.net GRADIMO Nox tehnologije in montažni objekti Vsaka hi:>a ali obje ki ima svoj namen, v največji meri za udi> bno inpnjcino htvanjc. Naćinov, kako gradili, izdelali, pcKiaviii v okolje in spremljati nove naCine bivanja in življenja, je mnogo. Eden od načinov gradnje so tudi montažne hiše. Veselje postaviti hi^oje neizmerno in vsak človek aJi družina ima to željo vedno na prvem mestu. Spremembe v načinu bivanja in življenja prinašajo tudi spremembe v načinu gradnje, (iradnja mora bili hiira, enostavna, cenovno sprejemljiva, oblikovno mora zadovoljili inve-siiiorja in mu ponuditi sodelovanje za dosego cilja, priii do svojega doma ali hiSe. Sedaj se lahko se način gradnje montažnih ali tako imenovanih goiovih hiš zelo hitro ujame svsemi željami za doseganje tega cilja. Večine ovir pri gradnji, ki jih ljudje p07najo, tukaj preprosto ni. Ponudili investitorju aktivno sodelovanje, imeli ob sebi prave ljudi za odločitve» Svetovanje, izvedbo in garancijo, je prav pri montažnih hii>ah prva in odločilna prednost. Kako prehileli čislale, bili boljSi in spretnejši, lahko nakažejo naslednje prednosti gradnje mon lažnih liLš: - individualna izvedba vsake hiše s sodelovanjem invesli- lorja od Ideje, projekta do končne ivrvedbc, kar pomeni vnesli v hiSo svojo du-^i že od začetka razmišljanja osvoji hi^i - na enem mestu se iz ene roke izvede vse od kleli, temeljne plošče do zadnjega detajla hi^e; - ogromna prednost v izvedbi, garaneiji po končanem delu, servisi in individualnem pristopu do stranke tudi po predaji hiše v uporabo; -.stabilnost, varnost in dolga življenjska doba hi.^ so d^v ber znak kvaUlelne izvedbe - r/vcdba celoinega postopka od ideje, zemljišča, gradnje do ključa v roke na enem mesiu; - poraba mal cri a lov, ki so kontrolirani ob vgradnji, ekološko neoporečni, energijsko varčni in zdravi; -varčevanje in bivanje v moniažncm objekiu sta elementa, ki potujeta skupaj, kar pomeni nižje strelke vzdrževanja, ogrevanja in ustvarjanja m i kro klime v objektu: - prijazna izvedba do okolice, lastnika usklajena z željami v izvedbi 1er dokazana s certifikati in zadovoljnimi lastniki hiš: - priprave v izvedbi, konlrola vgrajenih materialov,tehnologija izdelave, izvedba vseh del od elektro inslalaeij do ogrevanja 1er finalizacije objekta: - dogovor in izvedba s fiksno ceno za obdobje 12 mesecev za vsako stranko in investitorja ... Še bi lahko naSlevali, opore-kaU, presenečali, se opredeljevali, vendar je potrebna le odločitev in pol do lastne hiše se razvije. Pcxljelje Nox lehnologije je izbira na "doseg roke'* in z veseljem prične z vami idejno in kasneje izvedbeno delo za va§o hišo. ■ Robin Botić, Bojan Hren NOX Tehnologije, d. o. o. Nalaip zemljišča Zaradi velike ekspanzije gradenj individualnih hiš v povojnem obdobju smo našo lepo, a majhno deželo, že skoraj preveč p^widali. Sedaj je seveda s prostorom teže. Zato se moramo ob i.skanju parcele zavedati, da vsako stavbno zemljišče še ne pomeni, da je namenjeno za gradnjo .stanovanjskih hiŠ. Lahko je namenjeno potrebam komunalne, energetske ali prometne infrastrukture, potrebam družbene gradnje, kot so bolnice, šole, poslovni objekti, ali poirebam večsianovanjskih objektov in drugo. Zato se pred nakupom zemljišča najprej temeljito pozaniniajmo, v katerem območju leži parcela, kjer želimo zidali, oz. kako je označena v planski urbanistični dokumentaciji. Podatek dobimo na oddelku za okolje in prostor občine, na kateri leži zemljišče. Ker si z nakupom gradbenega zemljišča veČina ljudi vsaj pri nas izbere irajna bivališče z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, je treba pazili, da se odločimo, Če že ne za idealno pa vsaj za optimalno parcelo. Pri direktnem nakupu zemljišča je treba pazhi na morebitne obveznosti v zemljiški knjigi. To najlažje preverimo z zemljiškoknjižnim izpiskom. Dobro je ludi vedeli, ali ima gradbena parcela možnost dostopa že v sami fazi gradnje ali pa moramo za le namene pridobili služnostno pravico. Ze pri nakupu zemljišča moramo razmišljati o legi hiše. Idealno zemljišče je suho, ravno ali rahlo nagnjeno proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu. Optimalna velikost je od 500 do 800 kvadratnih metrov. Razmišljali je potrebno tudi o bližini trgovine, Šole in vrtca, če imamo majhne oiroke, o poli do delovnega mesta, bolnišnice Zemljišča, ki so zamočvirjena ali močno nagnjena, zahtevajo dodatne slroške za sanacijo, kol so drenaže, plavajoč« talna plašča, oporni zidovi,... če ima zemljišče visoko podlalnico, je primerno graditi hišo brez kleti, kajti voda je eden največjih sovražnikov v gradbeni.^lvu. Preden pričnemo gradili, si moramo zagc^loviii komunalnem infrastrukturo, kot so vodovod, električni vod, kanalizacija in cesta. V naseljih, ki so namenjena zidavi individualnih hiš, komunalna oprema ponavadi že obstaja, če ne, pa jo moramo sofinaneirativobliki komunalnega prispevkav krajevni skupnosti ali izvesti na kak drug način. Ko smo zemljišče izbrali, pa se odpravimo k urejanju dokumentacije, kije potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. TERMO SGD lo.o è^ltB 46/a, Prebold T^.: 03/705 30 57 GSM: 041/642 643 Fax: 03/705 30 58 • izdelava toplotno izolacijskih fasad po avstrijskem sistemu - izdelava notranjih in zunanjih strojnih ometov - izgradnja poslovno-stanovanjskih objektov Nudimo vam tudi: • 28 prednaročila do 15. aprila 10 %popusl na izvedbo lasad! • osebna svetovanja • možnost ^ačHa na obroke • garancijo na izvedbo fasad Ne čakajte na maj, pokličite zdaj in si zagotovite svoj termin za izvedbo del! Paka 39/g, 3320 Velenje. Tel.&Fax: 03/ 586 70 24 e-mall: vrata.prizme@siol.net ^^ www.valgrosist.si B a V>U ^ ■ ■ ■ v7rosisj Bramac Protector® zaščita ohranja prvotni videz strešnikov in jih ščiti pred ekstremnim! vremenskimi vplivi. Izboljšana je njihova vzdržljivost, površina ostaja čista, barve pa obstojne. Tako bo vaša streha še dolgo videti kot nova. Pet prednosti Protector® površine: ^ boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom. Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam, Q boljša odpornost proti bledenju zaradi UV-žarkov, Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg, ^ boljša zaščita pred oprijemom umazanije. Brezplačna telefonska številka: 080 20 30« www.bramac.si RECI STREHI PREPROSTO Potrebujete gradbeno dovolienie? Knj jc novega v zvezi z iipraviiimi postopki za iziiajo gradbone^ja dovoljenja? Najprej opozorilo, da v nadaljevanju navedene informacije nimajo uradncg-a znaćaja. Vsako zcmljL^-c, na kalcrcm želite postavili objekt, jc /godba zase, zalo jc za vsak objekt potrebna posebna obravnava (upravni postopek izdaje ustrezne odločbe), ki prouči vse morebitne okoliščine gradnje novega objekta. Ibkrai se bi v prispevku omejil le na novasli na pixiročju gradl>enih predpisov in opozi^ril na nekatere najpogostejše težave pri udejanjanju relativno nove zakttrddihiol)Jekí(íV,kije doživel prve spremembe in dopolnitve (uradno prečiščeno besedilo, objavljeno v Uradnem listu RS, hi. 1(12/(14, v nadaljevanju /XK).1-UPBI). /dkaj in kila) finulbeno (Uholjenje? Namen gradbenega dovoljenja ostaja presoja ustreznosti posamezne »gradnje« v smislu varovanja obstoječih lastninsko-pravnih pravic na konkretni lokaciji gradnje, okoljskc sprejem Ijivosti same gradnje in bodoče rabe novega objekta in v smislu varnosti in stabilnosti samega objekta, (iradbeno dovoljenje je torej i)dločba, s katero drî:ava na asnovi priložene projektne dokumentacijo preveri izpolnje- vanje bi.stvenih /ahttv (mehanska odpornost, stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zai^čita, zaščita okolice, VHrnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje zcncrgijo in ohranjanje toplote), nadalje preveri še upi'>štcvanjc pogojev, kijih predpise lokalna skujmost (pogoji prostorskega akta in astalih odlokov občine), ob vsem tem pa je potrebno paziti, da se z nameravano gradnjo ne prizadene pravic tretjih oseb in javna korist. Odgovor na vprai^anje, kdaj oz. za kakšno vrsto gradnje jc potrebno gradbeno dovoljenje, ni tako preprost, kot so pred leti obljubljali politiki. V vsakodnevni praksi se pojavljajo težave pri razumevanju gradbenih predpisov, največ težav pa ljudem pov-/rt>ča razumevanje dokaj zahtevnega pravilnika o vrsti objektov (objavljen je v Uradnem listu RS, st. 114/1)3). Omenjeni pravilnik objekte glede na zahtevnost razdeli v tri skupine: ENOSTAVNI OBJEKTI (to fio listi, ki jih poznamo kot pomožne objekte, vrtne ute ipd., ki so s;e včasih postavljali na osnovi odločbe o dovolitvi priglašenih del), MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI (to je na primer družinska hiša in podobni manjši objekti) ter /AirrnvNi objekti (to so večji oz. nad 10 m visoki objekti in objekti z vplivi na okolje). Od stopnje zahtevnosti objektov je torej odvisno, ali sphih piitre-bujemo gradbeno dovoljenje ali pa morebiti zadostuje le LOkacijska informacija, ki jo lahko dobile v vaši občini. Tudi obseg projektne dokumentacije (PCtD), ki jo je potrebno prilo/iti kvlos^ za izdajo gradbenega dovoljenja, je odvisen od zahtevnosti objekta. 'ležavo torej predstavlja meja med enostavnimi in manj zahtevnimi objekti. Dogaja se, da je odločujoče Šele mnenje gradbene inšpekcije, a takrat '/al ne več brez neprijetnih posledic. Omenjena občinska lokacijska informacija namreč ni odločba, iz katere bi bilo nedviîm no jasno, ali sploh laliko gradile oz. postavile želeni objekt. Ziikonoda-jalec se je zavedal težav, ziîto jc v lanskem letu izdal pravilnik o obvezni vsebini lokacijskih informacij, a težava s tem ni odpravljena. Trenutno veljavni občinski prostorski akti so večinoma zastareli in vsebinsko ne ustrezajo namenu, da bi se lahko pogoji le prepisali v lokacijsko inibrmacijo, ljudje pa bi lahko potem iz lake lokacijske informacije nedvomno ra/brali, kaj lahko na posameznem zemljišču delajo. Dokler občine ne sprejmejo potrebne S T RATE-GUE PROSTORSKEGA RAZVOJA in nato kc OB(''IN-SKEGA PROSTORSKEGA REDA, kot jih zavezuje zako- mm Mix d.o.o., Ljubljana PE Velenje Kosovek)va ulica b. i. (Selo) Tel.: 03/898 60 50 03/89860 56 Fax: 03/898 6055 E-mail: mix.velenje@5iol.net Internet www.mix.si ÍTIclío Idealna rešitev za vašo streho Strešno kritino odlilcuje: * Majhna tesa * Ognjevamoat * Odpornost proti vetru * Toplotna Isolativnost * Odpomoat proti streli * Protipotresna odpornost * Odpornost proti to6l * Zvo6na Izolafhmost PaoblâifonI krovci: Strip d.0.0.. Kaluriova 17/a. ŠoStarl. GSM: 041/ 636 040 Mlrnik trade lo.o., Lopata 44. Celje^ GSM; 041/ 636 922 LeSer Peter s.p.. Gotovlle 122/b, Žafec. GSM: 041/ 416 789 PovelBl Zvona l^ka pri Žusmu 25» GSM: 041/ 675 643 Vreš Marija tp., Letuš 81. Šmartno ob PaM. GSM: 041/ 644 323 Prainiflger J(â6 «.p.. Šolska 31. Ml$linia. GSM: 040/ 464 164 Pečko Stanislav Gomil Dotlč 73. Misllnja. GSM: 041/ 792146 Delovni cas: od ponedeljka do petka od 7.-18. ure sobota od 7. do 13. ure nodaja (êasa imajo še dobri dve leti in pol), bomo vsi skupaj obsojeni na negotovast, saj včasih ludj strokovnjaki (poobiaf^Ceni projektanti) nc »znajo« nedvomno ugotovili» kaj je dovoljeno 7graditi in kakšno dovoljenje se potrebuje. Previdnost je torej na mest u, v pomoč pa se lahko uporabi tudi ki^pica odgtwi^rov na 7.C postavljena vprašanja in pa navodilo za uporabo pravilnika o vrsti objektov, oboje objavljeno n» spletni si rani Ministrstva za okolje in prostor. Kaj [)rlln/.iti k vlojji /a i/dajd (Unoljoiija? Vloga za gradnjo objekta mt)ra poleg nekaterih formalnih pogojev, da jo podpise upravičena oseba, daje plačana upravna taksa in da so razvidni osnovni podćitki o bodočem objektu (najbolje je izpolniti za to pripravljen obrazee. kije dostopen tudi na spletnih straneh e-uprave), vsebovali ludi PROJEKT ZA PRÍDOBmiV CiRADBNCC/A DO\OUEm\. Projektna dokumentacija oz. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s kraiiai P(tD) je seveda bistvena priloga k vlogi za gradbenih dovoljenje. PC»D največkrat predstavlja tudi najdražji del potrebne dokumentacije, saj gre /z ol^sežno in strokovno gradivo, ki ga lahko izdelujejo le ya to pooblaščeni projektanti, organizirani v inženirsko /hornici» (IZS - In^enir.ska zbornica Slovenije, ki vodi seznam vseh pooblaščenih inženirjev). Nov(»l je na novo ustanovljena zbornica arhitektov (ZAPS), ki se je ločila od matične IZS. Vsi ti imajo posebne ?jgc ? ustrezno številko, s katerimi potrjujejo s'voje nacrle. Vsebina P(tD v načelu ne bi smela bili delo investitorja, saj za vsebino in kvaliteto projektne dokumentacije odgovarja predvsem odgovorni vodja projekta .praviloma izbran med odgovornimi projektanti, ki odgovarjajo v.sak za svoj del načrta. Ne glede na dejstvo, da niste odgovcirni za pomanjkljiv POD in čeprav naj bi omenjeni zbornici skrbeli za kakovost projektantov, velja bili pri izboru projektanta previden. Po-leg licenc, ki se jih da prav tako preverili na spletni strani zbornic, preverite še reference, če so listi investitorji, ki so objekt že zgradili, zadovoljni z njihovim delom. Zahtevana priloga k PGDjc tudi zavarovalna polica za odgovorncxst, kar pomeni, da lahko od odgovornega projektanta za morebitno strokovno napako zahtevate odškodnino. Vedno preverile tudi ocenjeno vrednost samega objekta oz. investicije, od katere je odvisna tudi višina upravne laksc. Kol je zdaj verjetno ře znano, je naloga projektantov ludi usklajevanje rešitve s pogoji vseh potrebnih soglasjedajaicev. To pomeni, da si projektanti sami pridobijo pisne p<»goJe vseh pristojnih soglasjedajaicev, ki jih gradnja objekta zadeva in potem v projektu prikaiiejo upoštevanje le teh, kar se dokaire s pridobljenimi soglasji. Načeloma zbiranje soglasij torej ni več naloga investitorja, a težavo predstavljajo pretirani stroški za izdajo nekaterih soglasij, med katerimi iz-stopa prav lokalno komunalno podjetje. Opozorili velja na ik vedno prezrto dejstvo, da telekomunikacijske dru>i^c (TELEKOM, CATV,...) niso soglasjedajalci, le stranski udeleženci v postopku izdaje dovoljenja, če se gradi v območju njihovega voda. Kvlo^ jc poleg omenjene upni-vne takse potrebno priložiti še dokazilo o plačilu sorazmernega dela strcŘkov komunalnega urejanja zemljišča (komunalni prispevek, določen po zakonu o stiivbnih zemljiščih in ol>činskega odloka). (>nenjcni strošek, ki gii morate plačali občini, v kateri nameravate graditi, pa v zadnjem času postaja vedno višji. Ziiradi neurejenosti slanja (velike razlike med posameznimi ol>činami) je drsava reagirala z novim predpisom, ki bo zavezal občine, da poenotijo sisteme obračunavanja stroškov, da bo za vse državljane približno enako. Predpis bo postal oi-ivezujt^č šele lel i'^nje ptv Ictjc, do takrat pa ho stanje aslali^ še neurejeno, v nekaterih občinah (zlasti v MOV) pa bo strošek ne-.sorazmerno visok. Najbolje, da še pred nakupom zemljišča preverite, kakšni bodo stroški komunalnega opremljanja, da ne bo potem razočaranje preveliko. 7. aprila 2005 «a^^ČAS GRADIMO = 23 ()l")Cinc 7. miinjšim kumunalnim prispevkiw sd pri izbiri Jokiicije vsekiikor b«lj zanimive, laliko bi rekli tudi iržno ktinkurcnčiic. Kili (lobm vedeli v 7,v(>/i s straii.skíiiií iideU'/ciici poslopkii? Pravilno izJcism projekl mora /iidosliiivsemzahlovam novega pravilnika, ki med drupm ločno »Joioča vsebino P(îD. EnaoU bistvenih sestavin po novem pravilniku iz.Jelanega PCID. ki hkrali projeklanlom pov/roCa najvcC ležav, je prav določitev vplivnega obmořja predvidene gradnje. Projektanl oz. izdelovalec P(îD s tem. ko doli>či vplivno območje, določi tudi obseg tistih stranskih udeležencev, ki dcíbijcí pravico sodelovati v postopku i/daje dovoljenja. Ib pomeni, lia imajo v.si lastniki nepremičnin znotraj vplivnega območja pravico varovali svojih lastnino pred vplivi predvidene gradnje, karv bistvu pomeni, da ima Uik lastnik pravÍLXi dajati pripombe in se na koncu tudi pritožiti nn odločitev upravnegdpi-som) in s tem bistveno skrajšati sam postopek izdaje dovoljenja. Predhodno zaslišanje stranskih udeležencev v omenjenem primeru namreč ni potrebno. Gradnja se praviloma lahko - PVC okna - vhodna vrata - senčila KBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočoa 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: -H-386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041 793 518 začne po pravnomočnosti dovoljenja, Odločba - gradbeno dovoljenje, ki vsebuje vse potrebne pogoje in katere sestiivni del je tudi P(5D, postfine pravnomočna že osem dni po prejemu odločbe, če pa se vsi, ki jim jc odločba vročena, pisno odrečejo pravici do pritožbe. pravnomc»čnost odločbe nastopi lakoj. A tudi če pride do pritožbe, ni še nič izgubljenega. Ciradnja se v lakem primeru lahko ne glede na sprožen upravni spor, sicer ros na odgovornost inveslitoija. prične že po dokončnosti dovoljenja, 'lo pii-meni. du mora pred gradnjo d»>-voljenje potrditi šc prej omenjeni pritožbeni organ. Preden začnete pripravljalna dela (ureditev gradbišča) in zakoličbo lx>dočega objekta, ki jo opravi pooblaščeni geodet si izberite še nadzornika, pooblaščeno pravno ali fizično oselx), ki je zadolžena, da gradnja poteka v skladu s potrjenim projektom 1er da se pri gradnji upoštevajo veljavni predpisi, standardi in normativi. Ciradnja se uradno zaključi z izdajo UPORABNCCIA DOVOLJENJA, kije pi>goj za zakonito uporabo objekta. Sam postopek i/daje uporabnega dovoljenja za zgrajeno stanovanjsko hišo je v primerjavi z ostalimi zahtevnejšimi objckli bistveno poenostiivljen (tehnični pregled ni potreben), ključno vlogo pa imata s svojo izjavo odgovorni projektant in omenjeni nadiiornik ter geodetski načrt novega stanja, ki ga izdela pooblaščeni gemiet. Kam po dodatne informacije? Vsi bodiiči graditelji, ki imajo dostop do spletnih strani, bodo z lahkoto poiskali šc kup dodatnih informacij. Nekatera spletna mesta, kolje e-uprava z zakonodajo, elektronska zemljiška knjiga, geodetski zemljiški kataster in prostorski informacijski sistem občin (PISO), pri svojem delu uporabljajo tudi upravni organi. Kdiir nima dostopa do spletii, se lahko obrne na tiste, ki gîi imajo, če ne gre drugače, tudi neposredni' na pristojni upravni organ. Če upoštevamo, da ima pvc okna in vrata ŠTORE, lel. 03/ 780 55 80 www.stoparibdesign.si Qgeaian WInMijjsTKKnIk Imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! tudi vsaka oličina svoje spletne strani, je informacij več kol dovolj. "ležave pa danes ne predstavlja toliko dostop do informacij, temveč kako ugotoviti, katere informacije so uporabne, kakšna je njihova verodostojnost in kako dolgu veljajo, saj sc žc sama zakonodaja neprestano spreminja in dopolnjuje, (iledc na dejstvo, da se vsi skupaj duŠimo v inflaciji predpisov, je razumljivo, da ni več ljudi, ki vedo odgovore za vse ležave občanov, hkrali pa se odpira možnost za riizvoj svetovalnih storitev, 'lo pomeni, da preprosto najamete podjetje, ki bo namesto vas hitreje premagovalo ovire in sc izogibalo piislem. ki v procesu gradnje prežijo na ne-iz.ku.šene investitorje. ■ Vso srečo vam želi, Edi Vučina tz našega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese * aiu žaiuzije * screen senčita * roloje * markize * projekcijska platna Senčila Ó.O.O. Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec o.o. m Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencila.grize@siol.net . IM/ ^ , Marko UHTENEKER «.p. -Ripidaia 215,3325 Soiianj, teiefoo: 03/ 89116 20, fax: 03/ 891 IS 21 GSM: 031/ 648 3i4,041/ 648 344, OS(V 64S 344, e-m£ÍI: lihieDeker.limaMsLuel .•^vilinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih ŤiCiSfienje s paro, peskanje tasad In druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb sstrojno čišCenje kovin-peskanje In bruSenje oknmsko vrtanje betona GsobosIHcarska In steklarska dela ©dajanje gradbenih strojev in opreme v najem KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE TOPLOTNE ČRPALKE ZA LOKALNO OGREVANJE / HLAJENJE PROSTOROV ZRAK/ ZRAK - _— j 'i i «i. PoveCana temperatura in vlaga v poletnih mesecih slabo vplivajo na počutje, delovni učinek in zdravje. Za večino ljudi so ugodni pogoji v polenih mesecih temperature med 25 In 26° C, pozimi od 21 do 22° C ter relativna vla^ost med 50 in 60%. S pomočjo klimatske naprave ustvanmo ugodne klimatske pogoje. S tem preprečimo slabo počutje in s tem znižano delovno učinkovitost, ki se lahko v vročih mesecih zniža za 30 - 50 %. Ohranjanje delovne učinkovitosti In zdravja v največji meri opravičuje stroške namestitve In delovanja. Ustrezna namestitev in izbira klimatske naprave je zelo pomembna, da ne pride do negativnih posledic za zdravje. Prav tako je pomembna nastavitev temperature poleti, tako da razlika glede na temperaturo okolja nI večjaod 6 - 8° C. Naprave imajo vgrajen mikroprocesor, njihovo delovanje pa uporabnik uravnava s pomočjo daljinskega upravljalnika z zaslonom, na katerem so vidne vse faze delovanja. Naprava omogoča več funkcij (hlajenje, ogrevanje, razvlaževanje, ventilacijo s filtriranjem ter programirano delovanje. Večina naprav je izdelana v reverzibilni izvedbi toplotne črpalke. To pomeni, da jo lahko uporabljamo tudi za ogrevanja prostora v času ogrevalne sezone, ko temperature okolice niso nižje od 0° C, V predelih ob morju pa jo lahko za ogrevanje uporabljamo skozi vso zimo. Ogrevanje v teh mesecih je energetsko najbolj varčno, saj za 1 kWh vložene električne energije dobimo 3 kWh toplote, Vzdrževanje naprav je enostavno saj se omeji le na občasno čiščenje filtra, Ki ga iahko uporabnik opravi sam. Klima naprave moči od 2 do 100 kW! SUPER CENE idim KALVERT z montažo in montažnim materialom (l=do 5m) in DDV 2.0kW = 130.000 SIT, 2.5I(W = 140.000 SIT, 3.2kW = 150.000 SIT 'il^KRMO SHOP TERMO SHOR d.o.o. trgovina in inženiring CestataicevS, 3320Veienje Tel.: 03/5864 392, 5862 885, GSM: 041/625 987, fax: 5864 383 e-maii: termo.shop@sioi.n8t viřww.termoshop.com TOPLOTNE ČRPALKE ZA CENTRALNO OGREVANJE RIVALNIH PROSTOROV VOOA/VODA Delovanje toplotne črpalke kOÍBfifiSOf toçiet»otoacê67% aksfi. mrtň TS KLIMATEHNIKA TOPLOTNE ČRPALKE Toplota, ki jo Iz okolice črpajo toplotne črpalke je v različnih snoveh akumulirana sončna energija, zato predstavlja obnovljiv vir energije. • Višja nabavna cena toplotne črpalke glede na toplovodni kotel, se amortizira že v dveh kurilnih sezonah. • V primeru subvencije države (do 40% naložbe) pa že v eni sezoni. • Toplotna črpalka privarčuje 40% primarne energije v primerjavi z oljnim ali plinskim kotlom za ogrevanje. • Pri vgradni toplotne črpalke za enodružinsko hišo se emisija C02 zmanjša vsako leto za dve toni, • Toplotna črpalka prepolovi stroške ogrevanja. Za delovanje TČ je potrebna električna energija za pogon kompresoria Razmerje med pridobljeno toploto in potrošeno energijo se Imenuje grelno število € = IVP,,, ki v povprečju znaša 2,5 do 4,5. To pomeni, da na 1 kWh vložene energije pridobimo 2,5 do 4,5 kWh toplotne energije. INFORMATIVNE CENE HPW/W8 600.000,oosrr HPW/W12 700.000,OOS1T HPW/W18 800.000,OOSIT SftMrqMvM ffilai fopMt 100% ůvMkMattcíi TRGOVINA - INŽENIRING - MONTAŽA • SERVIS M^JLS ALU ha PVC «tttvbm poMKvo - slimid vrtovi franc maioranc, fl.p. C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mall: franc.majoranc@$iol.net Tel.: 03/74612 97 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572 ZELO UGODNA PREDELAVA ŽE OBSTOJEČtH OKENSKIH KRIL! * proizvodnja termopan stekla * zimski vrtovi-fasade * ALU - PVC stavbno pohištvo * vhodna vrata * razne zasteklitve * dodatne zasteklitve JRADICUA^ KAKOVOST - VARÍNOST - STEKLARSÏÏO MAIORANC! Novosti, ki vam gredo v račun Niž|e obrestne mere in odplačilna doba do 25 let. Od febnoarja dalje lahko v okvim akcijske ponudbe tolarskih stanovanjskih kreditov, ki velja do 31.5.2005, najamete stanovanjski kredit pod zelo ugodnimi pogoji. Občutno smo znižali obrestne mere za tolarske, kakor tudi devizne stanovanjske kredite z EURIBOR klavzulo. Hkrati si lahko odslej vzamete več časa za odplačilo kredita. Z odplačilno dobo tudi do 25 let So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ((G obq27^ u banka celje Banka Cel|ed.d» Vodnikovi 2,3000 Ce^e» teL:03 <22 1000, £ax:<^422 1100, e-maiL hnp//www baa^ Paki-tel: D3 ^96 61 27 Nakup, gradnja ali obrrava nepremičnine je velika stvar. Tako veJika. da jo brez svetovanja finančr>ih strokovnjakov In pomoči stanovanjskega kjedrta posame^^ik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med r>jimi^ prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabin^ vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. ObSimejâe informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu %vwvi/.nlb.5i ter na brezplačni številki 08015 85. o ljubljanska banka Mva t/uA^MXka tenJe* d A, Qubtjêo» Nadomestna gradnja fVInogi si predstavljajo, da jc nakup nadomestne gradnje prilořnosi, da bi lažjein ceneje prišli do dovoljenja za gradnjo, vendtir lo pogosto ni čislo res. Na zalogi stalno več kot 90 vrst parketov! Arja vas 59,3301 PetrovSe j| GSM: 041/637 208 i AKCIJA: Že lakiran parket -7500 SIT/m2zcl.d.v. PO ŽELJI VAM PARKET TUDI POLOŽIMO! Nadomestna gradnja marsikdaj ni lažja in cencjša pot do nepremičnine, saj običajno siari objekti nimajo prave komunalne opreme ali pa je la zelo pomanjkljiva. Nadomestna gradnja je pravica graditi nov objekt (gre za enako namembnost) za enako uporabo zaradi raziičnili razlo-g<')v. Največkrat gre za to, ker je obstoječi objekt do tc mere dotrajan, da ne sluři več svojemu namena Zalo preden se b^^ie odločili /a nakup nadomestne gradnje, predhodno pretehtajte vse sirc^ke, kijih boste imeli s pridobitvijo dovoljenj. Seveda pa so lahko tudi pred- nosti. Lokacije obstoječih, a dotrajanih objektov, so v veliki meri zelo primerne za gradnjo, saj so graditelji v starih časih znali najti primerno lokacijo parcele in določiti idealen poio?aj objekta. Po navadi so to prisojne lokacije objektov ob javnih poteh in komunalno opremljene. Zalo je včasih vredno razmisliti o lokaeiji, kije žc pozidana y. dotrajanim objektom, potrebnim za rušenje. Strošek porui5Ílve dotrajanega objekta bo kmalu pozabljen, primerna lokacija zemljišča pa bo ostala trajna vrednolaza ves čas na.^ega življenja v tem objektu. ^POŠTA J N E R Dtopdom •kupini Za male In velike mojstre. Odlično založena trgovina z gradbenim materialom ZmsIJivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokolll Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine TopdomT Ravne 21,3325 Šoštanj telefon: 03 89 70 990 www.post4|ner.com mmjEV VELIKA IZBIRA VRTNIH KAMINOV, CVETLIČNIH KORIT IN GLINENIH VAZ, MREŽE IN OGRAJNI SISTEMI V TRGOVINI ZIVEX Trgovina za zunanjo ureditev ©ÈiffSnaSilk® Ê®li ®S fi gradbeno podjetje celje d.d. BUKOVŽLAK 71, 3000 CELJE tel: 03 4268 300 fax: 03 4288 333 •-poita: gTodis-gp.celje@siol.net jj^UZRVRSl HIŠE V ČRNOLICI PRI ŠENTJURJU (LEPA SONČNA LEGA IN RAZPOREDITEV PROSTOROV - TUDI PO IZBIRI) □ □ □ □ □ VISOKOGRADNJA NIZKOGRADNIA PRODAJA KAMENIH AGREGATOV PRODAJA BETONA STORITVE INŽENIRINGA v OBJEMU PROSTORA Znak kakovosti v graditeljstvu /.nak kakovosti v graditeljstvu (/.KG) oznaCuje (sicer ne-nbvcyno) tisíc l/delke In storitve, ki izpolnjujejo visoke zuhtcvc kakoviisii na tem področja, obenem pa kupcem predstavlja nadsiandardno blagovno znamko za le izdelke in storitve. Pravico do uporabe blagovne znamke ZKG pridobi proizvajalec za izdelke ali .storitve, za katere je bilo v postopku ocenjevanja ugotovljeno, da izpolnjujejo zahtevne kriterije ZKG. To pomeni, da izdelek natanino tega tipa oz. teh tehničnih karakteristik izpolnjuje vse bisivene tehnične in druge /s-ihLcvc, ki veljajo /a i/delek tega lipa inje hkrati v postopku i\;cnjevanja med prijavitelji v svoji kategoriji pridobil maksimalno Število točk ali od tega odstopa za največ 5 Znak ZKG označuje • izdelke, ki se vgrajujejo oziroma so trajno vgrajeni v gradbeni objekt, ♦ storitve, ki se izvajajo ob graditvi, uporabi in vzdrževanju objekta. Dobitnik lahko uporablja v ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU gospodarskem prometu znak ZKG za t«načevanje na samih izdelkih, na embalaži, v katalogih, prospektih, navodilih, v oglasih, reklamnih Ulmih, video in tonskih posnetkih, na sejmih in reklamnih meslih. ■50 Posuta jeklena kritina letno garancijol 03/ 896 48 80 ^^^^^^^ 03/ 898 48 82 ».nHw^.IM^^OI.-^C&NM $TRIP 4.0.«., K8|unovd 17», 9326 PeobUiicni lcrov«c tn tnitmktor kritja REMOPLAST Samostanska uilca S Radlje ob Dra^ Tf4.: 02 B86 0443. C2 B88 0444 Fai: 02 B871750 www.romoplastsi • FVC eiOlA - VHODNA VtATA - ROLin vsM vm • ŽAUlZUl VfIH VftST -MLRMA • onman Mtici . DIMONTAim • MONTAŽA • OOVOZ STARIH OKIN YTONG Vedno večjih gradi z nami V vseh pogledih prava odločitev. S sistemom Ytong boste gradili in zaživeli varno. Môd drugim zato, ker vam bodo rraši svetovalci v pomoč že ob nakupu gradbenega materiala in nato vse dokler ne položile zadnjega zidaka, Tako boste vaš dom od temeljev in vse do strehe gradili brezskrbno, hitro in enostavno. Gradnja s sistemom Ytong je kakovostna in cenovno ugodna, ob tem pa vam zagotavlja visoko potresno varnost in izjemno toplotno izola-tivnost. Vas dom bo zalo varen, bivanje v njem pa brezskrbno in nadvse prijetno. Ytong - vedno več jih gradi z nami! Za brezplačno svetovanje pri nakupu in gradnji se obrnite na: Xella porobetan Si, d.o.o., Loke pri Zagoqu 64.1412 Kisovec Brezplačni telefon: 08018 22 E - poš ta : in fo. s I Oxetla .com, www. xella poro be ion .si Z veseljem vem bomo oomagalil Xella Vedno več iîh gradi z Ytongom í> sistemom gradnje Ytong lahko cenovno ugodno zgradile svoj dom iy povsem naravnih malcriaiovz visoko loploinoi^o-laiivnasijo ter protipožarno in protipotresno /aščiio. Vrliunska loploina i/olalivnosi Toplotna Í2ola(iviiosl Ylongaje neprimerno boljSa od izola-tivno^^li drugih gradbenih materialov. To je Ic eden izmed razlogov, da bod<^ vaši stroski o^vanja manjši. Z upt">rabrj Ler-mobloka Ytong ne boste imeli vlažnih sien, ki povzrocajona-slanek črne plesni - glivic - in posledično različnih bolezni. Ugodna klima, kise mivari zaradi odlične toplotne izolacije, ščiti vaSc zdravje. Pozimi vam bo prijetno toplo, paleti pa se boste lahko hladili v sve/ini va^ga doma. Ko izbirate material za gradnjo zunanjih zidov svoje hiše, naj vas spomnimo, da zjdni biele lepilne malte Ytong, To dodatno zagotavlja veliko stabilnost zidov, kar je 5e eden od razlogov, da bodo objekti, zgrajeni iz Ytonga, varni pred potresom. /aj!(Movljena piollpo/arna varno.sl /aradi svoje mineralne sestave je Ytong popolnoma ne-gorljiv in zato idealna protipožarna zaj^čita. Odločitev za Ytong je odločitev za okolje,sa}jcproizveden iz naravnih surovin - apna, ccmenta, kremenčevega pcsbi in vode - energetsko varčno in okolju prijazno. Odlikuje ga izjemna trajnost, ne trohni in ne gori. Sloritvc kiipcrni će izbirate gradbeni material za va^ dom. pokličite strokovnjaka h Xelle, ki vam bo brezplačno svetoval pri obdelavi vašega projekta. GRADIMO Velika nagradna križanka Gradbeništva CIGRAD Pred pclnajsLimi Icli si je Brane Vriacnik, kije začel »nasvojcm«, zasia-vil visoke ciljc» ki jih danes z 42 zaposlenimi v celoti uresničuje. Vsa leta so beležili skokovite rasli, lani so do.segli že kar pol tretjo milijardo tolarjev pri-Itodkov. Njihov osnovni moto je s prizadevnim, pofilenim in kakovostnim delom v ccloli Í7polnili pričakovanja nart>Cnikom. V tem podjetju tudi ne pozabljajo, da so vpeli v okolje, v katerem ')\vijo, zalo sc trudijo, da vanj na različne mtčine vračajo de) tistega, kar jim daje. Četudi so pogoji gospodarjenja vse zahievnejsu so prepričani, da bodo rasli tudi vprihcxlnje in daje perspektiva njihovega pt)djctja ludi v prihodnje svetla. Rešilev križanke (izrezano geslo), opremljene z va.^im naslovom pcv^ljile na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »Nagradna križanka C'igrad.« do 18. aprila. Izžrebali bomo trinagrade: I.: 12.000tolarjev;2.:8.0iJ0 tolarjev in 3.: 5.000 tolarjev. | ^^AVL IVAN POTRĆ GOLOGLA-VA AFRlèitA ÔTORXUA U MESTO V ARf^NU JI K U M A 14 R KOS CetOTE fdHUMJA ciM. voœ O NASPf^r. JE OO noča ARABSKI îrebcc KRAJEV. SKUnii09T PfílBO. el£ats«« Sole DALMATIN. IME SMn REKA V ITALUl ENAKI ČRKI V1&N3KI VFTBR. HASPROT. mSATA oame cemo^ REKA V K£NJJI 20 A niccolo paganini PCOOtHA. HAUA NAJSVCT. LEJâA ZVEZDA V ORLU 16 MTTAiSM ureŽN» HUU uovr CinC*N€OA OfOMONtK AMQ1 ooiri. 8T1MMKE N KITAJSKI LESEN GLASEEM iNSTRUM, ^rVALSKI VRT {publ_) «ftTMSKO VOJK> I^TMpSTVO pcnutc eiAAiH ČOPASTI PAPAGAJ OOISEJE- va domovh hiA T SLOVENS. POPEVKA ZA SfiOR BVR0V1Z. auuM aPR&£IMIK 1 EteOTOMKO FRANCOSKI R6NE 9IOMe lAMfA ALKALtfXA L O U remov brat SAWOUPIlNt USTSK, N4L8PKA O TITUS OATSS HonVrOTIH svicAnao poiav& «DOLP K R A A čE viwqgaa:^ tZAST) SNEGU SMOv 12 tX^AOM KOS C€B(A ADAMOVA 2ENA oonaiŒ RElEVMJ«« SANJ R nadih (KNJIŽ.. redko) BIVOL, KJ NA CELEBESU O naaava, Cue azu»l0iPtMNi mokVTA ClOSKv" PRVIH LETIH iTAJtHIA rëka V francul O MATEJA (KRAJSE) nekdanji sloven. koSarkar (kotnik) TCLOVAfr. HA VMilA WU9UHM4&' KI •00 OHIAPSN UDdKI pcvrANK ANTON AŠKERC jDceamewh PCKfUUMA V ROWUNUIl AVSTRIJ. ARHITEKT. CAMLLO T SLOVESEN SPREJEM V nekater. or2avah R ANCSLCSKA P6VKA VIDMA TELESA PO VINU VENe4 M^kJ V privr2en. nacionalizma. domoljue PLEMENSKA SKUPNOST V M/5TRA- LUI INOUSTR. MESTO V OftJtM OHIO IMVĆMiJE MORALNIH NAtel CfMAMOĆN* POZrVlLMA ^xaCA A 118NO poojer.« v StOVORiOCU AUGUST WACKE KATICA ILEâ MATERIJA. snov (KMJ12) 21 NEKO RUaXA oevESâsviu SikJtBA 13 TAUSOUA BASZALKO'O. »UACA OOftATA ORdXA POMtMklA KRAJ PRI poreCu 18 zakovica (POO.) Mcao d MfttTA 6UWTAS0R-N«CH»000a 0«aANl2AC MLUM ivan PeTROV PRIPRAVA ZA 8MET1 POMETAN VSE V REDU ako CROcue «A v RE2XALNIX NAPRAVA za ojačevan» je (ekspr.) A NA/VC&II OTOK V GRdKA ČRKA SWuCiMe KAD Mvcen 5TSAH, T^BMOSNO 9TAN« I^UM POIHTK. OANia HAL. D&NAmA EP40IA K 15 âdiKA osvosooa. ZLATNIK IZA5T,) <ÍU OP KEMA p u C o N C I KEMA PuconcL d,d. PuconcI 109, SI-9201 PuconcL Svetovanje: 02/54595 32, Prodaja: 02/54595 17. Predstavništvo Ljubljana, tel.: 01/280 2690. www.kema.sL info@kema.sl Zasteklitev Zelo pomemben del okna jc 7a-slekJiicv. Ta zelo vpliva na toplotne izgube, /iisčilo pred hrupom, pomemben pa je tudi prcht>d svetlobe in sonCnega sevanja. Idealna /aslekliicv hI bila laka, ki ne bi prepušćida toplote iz prosto-rovvTimskem času, ščitila bi prostor pred hrupom, pozimi bi prepu.šcala st^ncno sevajijc, poleti pa ga odbijala, podnevi bi prepuščala svetlobo, ponoči pa ne, bili pa bi mtirala t udi nezdrob-Ijiva, tako da bi ščitila pred moz-iiosljo vloma, pa Še kakšna manj pomembna zahteva bi se našla. Seveda lakili stekel (še) ni (ali bi bila predraga) in jih še iiekaj časa ne Ik), zato moramo pač sklepati kompn'>mise glede na naše n^bolj bistvene zahteve. Mtiznosii izbire glede posameznih lastnosti so: Glede toplolne Í7olirni">sti bomo na vsak način izbrali zasteklilevz nizkoemisijskim naiKis^^m in plinskim polnjenjem (k = 1,1 do 1,3 W/m2K),saj razJikovceni glede na klasično dvoslojno zasteklitev povrnemo s prihranki energije v dveh do treh letih. Pri zasteklitvi je toplotna prehodnost odvisjia od števila stekel ter posebnih nanosov na njih, š-irine medstekelnega prostora in vrste plina med stekli. Najbolj navadna dvoslojna zasteklitev (v víiakdajyem jeziku ji pra\amo*Her-mopaii") ima toplotno prehodnost W/m2K. Pri danes vse bolj prevladujoči energijsko učinkoviti zasteklitvi upt^rabljamo slekla s pasebnimi nanosi, ki zelo zmanjšujejo preliixl toplote s se-víuíjem. med slekli pa je plin argon ali kripton, ki zmanjša tudi prehod toplote zaradi gibanja pfina. Taka stekla dosežejo toplotno prehodnimi do 1,1 W/m2K. Toplotne izgube skozi tako sleklo so torej skoraj za dve tretjini manjše (v Nemčiji» na primer, navadna dvojna zasteklitev sploh ni več dtwoljei^a). Irojna zasleklilevse od prihoda stekel z nizkoemisijskiiiii nani^i in argonskim polnjenjem praktično ne uporablja več, saj ima slaKše Itv pbine lastnosti, večjo težo in višjo ceno. 7ji\ posebne zahteve vgrajujejo med dve stekli šc tretje steklo ali folijo in uporabijo nizkoemisij-ski nanos na več površinah: tako je lahko loplotjia prehodncft^i do 0,7 W/m2K, vendar pa eena takih stekel hitro narašča. Toplotne izgube skozi ovoj zgradbe so odvisne od Ic^plotne prehodn(»ti posameznega elementa, njegove površine in kli-niaiskih pogojev, ki j ih opi^'mo s te m pe ra turiiiin prim a nj k Ijaj e m. Pri elemeniu, ki ima toplotno prehodnost 1 W/ni2K, so letne toplotne izgube skozi 1 oi2 površine približno 8(J kWli (kar asireza pK-bližno H 1 kurilnega olja brez upoštevanja izgub zaradi izkoristka ogrevalnega sistema). Takoj lahko i/jačunaino, da pri navadnem oknu s k=3 W/m2K letno izgubljamo 24l) kWh, pri oknu s k:^ I,I W/m2K pa le «8 kWh. Prihraiiek zaradi vgradnje novih energijsko učinkovitih stekel je v usrednjem delu Slwenije preko I kurilnega olja, oh upoštevanju izkoristka sistema (Ogrevanja pa celo preko 20 I pri vsakem kvadratnem metru zasteklitve! ( ilede zv(xnc izolirnosli (zaščita pred hrupom) lahko izberemo zasteklitev s povečano izoiiniastjo, kar dasežejo s slekli različne debeline, polnjenjem s pa$ebnim 1Vsiij(Mije površin neposredno pod keramično oblogo Predn(xst taksnega tesnjenja je preprečitev vdc^ra vlage v kon-strukeijo neposredno pod oblogo, do katerega lahko pride zaradi poroznosti obloge, poškodbe fug, ali pa tudi nekvalitetne izvedbe. S tem preprečimo even lue I no navlaževanje spodnjih slojev oz. estriha ter zidov. Se posebejje to pomembno npr. pri laš kabinah, kadeh ter eevnih izvodih. Prepričanje, da že samo s klasičnimi eementnimi lepili, s katerimi lepimo oblogo, zagotovimo vodotcsnost, jc napačno, eventuelno vgrajena klasična hidroizolaeija pod estrihoin pa ne reši vprašanja možnega na-vlaževanja ostalih slojev. Za tesnjejije površin neposredno pod oblogami se običajno zelo pogosto uporabljajo 2-komponcnliie fleksibilne vodotěsně niase na cementni osnovi, ki imajo lastnost premoščanja razpok npr. HID-KOSTOP ELASTIK AB / KEM.4 Puconci. Nanašanje mase izvedemo ročno, in sicer prvi nanos s ščetko, drugi pa s ščelko ali kovinsko gladilko. Debelina nanosa v enem sloju znaša I min. Potrebno je izvesti vsaj dva nanc^a, tako da zjiaša skupna debelijia sloja minijnalno 2 mm. Ustrezno debelino nanosa najlai^e kontroliramo s porabo po m2, ki mora dosegali ca. 1.5-2.0 kg/m2 za enkratni nanos, ter z zagotavljanjem popolne po-krivnosii pri izvedbi samega na- ncwa. Med oba sloja (v pr%'i s"veži sloj) se običajno vgradi tudi pla-slificirana armirana mreiaea ali flis, ki poleg »>armiranja« zagotavlja tudi, da se ho masa vgradila v ustrezni debelini (pokritje mrežice). S HIDROSTOP ELASTIK AB obdelana površina omogoča direktno naknadno lepljenje keramičnih oblog z lepih na ce-inenlni osnovi. Zaradi zagotavljanja boljše kompatibilnosti med materiali v ta namen uporabimo lleksibilna lepila na ccmenini osnovi, (npr. KEMA-KOL, KEMAKOLTALPLAST, TALKEM / KEMA Puccmd). Bistvcjie prednosli lesnjenja s H(DROS'IX)PEL4S'nKAB so: - enostavna izvedba ter nanos na vlažno podlago, - kvaliteliic mehanske lastnosti, - dober oprijem na (mineralno) podlago, - povečana kemijska odpornost, - UKJ odstotna nepřípustnost za vodo ter kloride, - odpornost na pozitivni in negativni tlak vode, - paropropustnost, - zaščita betona pred karboni-zacijo, - premoščajije razpok do I mm, - UV in ziiirzlinska obstojnost, - možnost direktne nadgradnje (lepljenje finalne obloge, barvanje...) Pomemben detajl pri izvedbi lesnjenja je ludi vgradnja elastičnega KEMABANI) Iniku na vseh gibljivih regah ter tipskih KEMAB.ANI) manšet okrog cevnih izvodov. plinom (ki pa poveča toploino prehodiuîst), lepljenimi stekli in podobno. Glede zaščite pred sončnim sevanjem lahko izberemo okna s posebnimi nanosi, premazi in folijami, ki odbijajo del sončnega sevanja in ščitijo pnKtor pred pregrevanjem, bleáč-anjem in uluavijoličnim sevatijejn. Na izbiro so razne barve (zlaia, srebrna, bronza, siva in podobno) In različne stopnje zasenčenja. Tal ti nanosi tudi zmanjšajo svctk)bno prepustnost, lako da sc zmanjka osvetljenast pri^slorov, pozimi pa zmanjšujejo možnost za přisivno izkoriščanje sončne energije. Druge zahteve, kijih lahko izpol-jijuje zasteklitev, pa so predvsem glede trdmwti m zaščite pred vlomom ali udarci trdih predmetov - uporabimo lahko kaljena slekla, slekla, varna pred strelnim orožjem, stekla z mrežico, stekla z vgrajeno alarmno žia), ki sproži alarm, če se razbije in podobno. Pi^leg tega pa včasih potrebujemo tudi prosojna Slekla, kijih uporabljamo, na primer, v sanitarnih prostorih bi galerijah. SI • 3000 Lovo 9a t«l.: 03/425 70 10, haki 03/425 70 1 1 trgovmo 7 03/425 70 20 PREGRADNE STENE i SPUŠČENI STROPI PREKRIVANJE STREH Z različnimi piočevinastimi kritinami OKNA • V »«TA • SÍHÍ TLA • ZIMilU VÍTOVI 1- I I L CUlIAL«.«.*. t Miiin cv.rr.^' €Uubl«na r»l.: 0V56$>113S E Ntdnbof Tel.: 02/331-7445 PE Brzica PE Sežana T8<.: 07/49^2225 Te».: 05/730-0101 swEan/iDíiím PREDNOSTI NAŠIH OKEN: •izmliaznibia inleplotoalzoliâH •viríBQStiri iflnkl energlle •oipsmst Da atlisferskevilive •CmtUtakllflilioipiitniiaterial) -infrKloSISteale •vse noue oblike il velikosti •vet vrst Imitacij lesa •tOBatsgekterkarr m KAIMA]t RUMU lu. Kule (3/t,3ZIIK0ZIE Tel.: N N 4Ki, GSM: 041/ ON »5, fit U/ ON 14 91. WWWJlisasI ZA VAS NAREDIMO TUDI: •zimklffi •vetmov •predelne in paniraaiskesteae •zastekillevlialkoiov II teras •rolete, nalazile, seitila •akeRske police »Werzallt> • lanîoa vrata Honaao ioo<^<%s Tmm Maksimiljana Bolarič Imovina I>OM KERAMUŒ Kocbekova 30» 3202 LjnbeCna Vabimo vse, ki gradite ali obnavljate svoj dom! Poleg keramike in kopalniške opreme imamo bogat Izbor: ytrtto# krítirw« IzQlacIJsfcih materialov, fasadnih sistamov, gradbenih lepil, fugimih mat, klinkaf ^dakov fn karamlha. Te dni je izjemno lAgodna prodira Knaufa. Zelo ugodne cene in hitra dostaval Vabimo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. KRONIKA, PRIREDITVE Palete pokopale delavca v fleloviii nesi eťi iia h^ai \ SOvSlanju jo innrl 3()-letnl (l(^lavcc iz okolirc Mo/iria Šoštanj» 2. iiprila - V obratu žago v ŠiKlanjii je v pclck, okoil 8. ure zjutraj, prL^lo do iragične delovne nesreče. Pri pretvarjanju lesenih polizdelka se je na3l)-lelnega delavca, doma i/ okolice Mozirja, zrušila večja količina rezanega lesa, ki gaje z viličarjem odva;^al nalaganje. Poškodbe, ki jih je pri lem dobil 3()-leini delavce.so bile lako hude. daje umrl. Kraj nezgode so si ogledali kriminalisti in delovni inšpekior. Iz policistove beležke Vsredo prejšnji leden, mareejeSclře h konai, je fant - preden jo je mahnil po meiadon - mimogrede opravil šc en vk"^m v Opiikt^ na Vcxinikovi. Dokaz» da imajo vćasih ludivlomilcismolopajetu. Med bcžanjem in skrivanjem pred policist i, jc na parkirnem pa"x>toru zgubil denarnico. Ponp pa je bilo ireba - kam drugam kot na ptilicijo? Pravijo, da iz malega rasle veliko, Bo že drsalo. Stanka enega odraščajočih, si v čel ne k nista upala domov. Zn pomoč-sta zaprosila policijo. Nekdaj jc bilo v icm primeru menda drugače. Policisti so siarsa prosili za pitmoč ... Pa ne zase. Pa sla slarŠa lislikrat otroka branila na vse prviege. Vsobolo jeedenodobčancwsiopil do pcUicistov. Razločil jim je, da si nekdo v Pak i pere noge, kar je bilo glede na nizke temperature prcccj nenavadno. Pa si ni pral nog! Daleč od tega. Sloje 72 in%'alida. ki je, koje hodil ob Paki, padel po nabrežini, nazaj pa ni mogel. Od občana je sicer lepo, da je zadevo prijavil, lahko pa bi ravnal lu Ji umneje. Denimo, da bi človeka kar sam vprašal, kaj lam počne in mu pomaga), ko bi zvedel za kaj gre. Ni res? ••• Iz sobote na nedeljo so imeli divjo noČ stanovalci na Jenkovi. Občan jim je paral živce z glasnim predvajanem gjashe, Policisti so šli na kraj kar trikrat, nazadnje, kosopeleliniže zdavnaj odpeli,ob 135. Pa so (znova) lahko lesiali pred vrali, ker jih stanovalec skoznje ni spustil. Mu b(îdo pa poštarji prinesli ustrezno poŠto. Zakaj je občan na zavodu za zaposlovanje , uradu za delo v Velenju, pmlica pa bodo kazensko ovadili. Trčil V pcîsko in otipeljal Velenje, M}, marca - V sredo, malo pred 16. uro, je na.semalo-rizirancm prehodu za pešce na Cesti talcev v Velenju, voznik kolesa z motorjem zadel peSko tn odpeljal naprej. Neznan voznik, za njim ^ piiizvedujejo, je viv.il rumeno sivo kolo zmolorjem. na njem pa je prevažal sopotnika. Po nesreči je s kraja odpeljal proti Prešernovi cesti. Vse, ki bi o prometni nesreči karkoli vedeii. policisti naprošajo, da pokličejo najbližjo policijsko postajo ali na številko 113. Vloniilc^a sla Volcnjcana Celje, Žalec, Mozirje, 29. mara» -Policisti Pc>licijske ptvlaje Celje, Velenje in Mozirje so prejšnji torek (^pravi)i razgwor z 29 in 4() lel starima Vclenjčanoma o vlomih v (\sebna vozila. Iz razgovor z njima so razbrali, da sta vbmila v Štiri vozila, v dveh primeri na območju Upravne enote (^elje. v enem na obmoCju UE Žalec in v enem na območju UE Mozirje. Na vozilih sta razbila slekla in izvozil odnesla avioradie s CD predvaja In i ki. V enem primeru sta v sostorilstvu še z drugimi osebami v Celju odtujila kolesa z osebnega avto- Kdai - kie - ka\ ťťllick, 7. a^rij_ Oom kulture Vel eni e Pozdrav pomladi 2005: Območna reviia oktetov, malih vokalnih skupin in odraslih pevskih ztwrov iz Velen|a. Šoštanja In Šmartnega ob Paki. Ob 19,30 uri bo ponovitev popoldanskega koncerta. 18 00 Vila Mojca Šola za starše - nadaljevalni program, Marlia Glinifik: Branje 19.00 Knjižnica Velenje Predavanje: Ali voda zdravi? Otem. kdaj in katera voda pozitivno u&inkuje na nale zdrahe in počutje, bo predaval Janez Pelko. 19 00 Mladinski center Velenje Delavnice - Šola afriškega bobnanja Delavnico bo vodil Albin. l9QQinglQQ Hotel Paka Velenje Gledališka predstava: Boom teater Kranj: Izbrisani (humoristična Igraj 19 30 Restavracija Jezero Bndge za staro in mlado 19.30 Glasbena sola Velenje, orgelska dvorana Koncert • Oddelek za hannonlko Glasbene šole Velenje IVick, 8. april 1:^ 00 šolski center Velenje Poklicna in tehniika, elektro in računalniška šola Velenje Državno tekmovanje -konstruktorjev mobllnlii robotov 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave: Zamisli nastaiajo. prostor (ne) čaka. Arhitektura in krajinska arhrtektuia Studia Dolenec In Gojević in Ateljeja Piano (Zaradi dneva žalovanja otvoritev prestavljena na sredo, 13. aprila) 2Q.00 Mladinski center Velenje Klubski večer SohoUl. 9. apjil_ fiOD-igno Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem. Informaciie In pnjave: 03/896 18 60, tied Velenje, si 9 on. n no Dom kulture Velenje Lutkovna deiavnk^a: Spoznavanje različnih tipov iuti( in vodenje le-teh. Delavnica je nameniena otrokom od 5. do 9. razreda osnovne šole in mentorjem otrošldh lutkovnih skupin. 1200 Sleme pri Šoštanju Piknik Šaleškega študentskega kluba Velenje z Berijem Vajdičem ob zaključku smučarske sezone. Piknik bo trajal dva dni. Odhod je vsoboto ob 12. uri. tSlO Mestni stadion Velenje Nogometna tekma MK Rudar : NK Šmartno ob Paki 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtje likovne razstave Bena Krežeta 19 30 Rdeča ilvorana Velenje Maturantski ples • Poklicna in tehniška ele^o In računalniška sola, Poklicna m tehniška strojna šola. Poklicna In tehniška rudarska šola, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti 20.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 20.00 Dvorana Doma kulture v Velenju. Premiera Amaterskega gledališča Velenje: Osem žensk Vstopnice po 15000 SIT bodo na voljo uro pred predstavo. I\ť(lclji). 10. april 20 00 Rdeča dvorana Velenje Slavnostna akademija ob tSO-letnici Premogovnika Velenje Brezplačne vstopnice iahko dvignete v Turistični agenciii Gost, restavradii Jezero, upravni zgradbi Premogovnika Velenje In na TlC-u Velenje, Poncdelick, I !. Hpril 10.00-18.00 Ljudska univerza Vel eni e Slepo tii^nje: Predstavitev programa za samostojno učenje slepega tipkanja. 19.00 Mladinski center Velenje Delavnice: Šola afriškega bobnanja Tdick, 12. april 8.00-15.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 21. seja sveta Mestne občine Velenje 1500-1fi.0Q Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa NPK -voznik 17 00 Interspar Velenje Mini živalski vn 17.00 Knjižnica za mladino Pomladna ustvarjalna delavnica za otroke: Ku. ku, pomlad je že tu! Šolski center Velenje, velika mobila znamke auJi Aíí. Skupna vrednost oUtujcnili predmetov je ix'enjcna na približno 300.(X)() tolarjev. Policisti b(xio zoper njiju podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilslv 31. marcH • Med in 31. marcem jc neznanec iz kole-sarnicNS stant:)vanjskega bloka na (\)povi odtujil neregistrirano motorne kolo znamke iomosB r50, rdeie - bele barve. Lastnika je oíkodiwal za okoli 80.1)0(1 lolarjev. Po avlorosli vozil naproli Žalec, 31. msirc« - V četrlekob 11.20 jc na tclcfoasko številko Operativno komunikacij.skcga centra ( 113) Policijske uprave Celje poklicalo veC vodnikov. Vozili so poavUKcsti iz Celja proti Šempetru in med vožnjo srečevali voznika. ki jim je vozil naproti po njihovem smernem vozišču. Voznika, Šlo je za 76-letnega Žalčana, SiO na Lopati ustavili in kontrolirali. Razloge zakaj je vozil tako pa bo pi")ja.snil sodnikoi za prekrške. K sreči zaradi njegove vožnje ni prillo do líujših posledic. l)()l)n)ln je sirota ŽhIoc.3. aprila- V nedeljo okoli 1 ň.30 je v stanovanjsko hišo v Preboldu vsu^il mlajši neznance nižje rasli in prosil za nekaj denarja. Koje dobil, kar je želel, je izkoristil dejstvo, da ga pri odhodu iz hiše ni nihče nadziral 1er iz Si^be pri izhodu ukradel .Še denar i/denarnice. Na hitro jc prebrskal 5c preda) in lastnico oškodoval Zii U.OOO tolarjev. predavalnica Mladi raziskovalci za rami Salelke doline: Višie stnDkovne šole in predavalnica 010 • Predstavitev osnovnošolskih nalog miadih ter zbornica Poklicne In tehniške elektro raziskovalcev in računalniške šole 18.30 Mladinski center Velenje Rimski večer Sredj, 13. april 16.00 Vila Mojca Polna žlica - siti želodčki: kuhamo s Tadejem Vabljeni osnovnošolski otroci 17.00 Mladinski center Velenje Emine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic: Razvajeni vrabcek (S. Makajovič) in V gozdu je prostora za vse (U. Weígelt) Šolski center Velenje, mala predavalnica Mladi raziskovalci za razvol Šaleške doline Višje strokovne šole In zbornica Poklwne In Predstavitev osnovnošolskih nnlog miadih tetinlške eiektro in računalniške šole raziskovalcev 19.00 Rdeča dvorana Velenje Prvenstvena tekma 1. SRL-moški RK Gorenje : RK Prevent 19 30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert Simfonični orkester Giasbene šole Velenje in Mlajši godalni orkester Glasbene šote Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turistično-Informacifski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Sojenje policistu se nadaljuje NiKJaljevaiijo í>!hvíi(í ()l)íaMiave 22. a[)rila Celje, 1. aprila - V petek dopi^ldnc sc je na Okrožnem sodiiiču v Celju nadaljevalo sojenje policistu Radu iz Velenja. Obtožnica ga bremeni, da jc kol vo/nik službenega avtomobila povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti. Nesreća se je pred slabimi sedmimi leti pripetila v križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju. V njej sta umrla 19-!ctni voznik kolesa z motorjem Dalibor Anic in sopotnica, 18-Ietna Peira ^ešek. Policist je vozil kombinirano policijsko vo/ilo po Šaleški cesti v Velenju, med zavijanjem v levo, na Kidričevo. pa jc ;faprl pot motoristi in njegovi sopotnici. Posledice so bile tragične. Sopotnica jc umrla na kraju nesreče, voznik pa med prevozom v bolnišnico. Ključno vprašanje, ki ga želi sodiSče razrešiti pred izrekom sodbe jc, je ali jc šlo pri tragični nesreči za splei nesrečnih okoliščin ali za malomarnost policista. Na glavni obravnavi je bil največ vprajsanj deležen izvedenec cestno prometne stroke, ki jc o nesreči izdelal strokovno mnenje. Sojenje sc bo, z zeisliSan-jem še štirih prič, nadaljevalo 22. aprila. Cc bo policist spoznan za krivega, mu grozi zaporna kazen do osem let zapora. Zgodilo se je... 0(18. (k) 14. aprila • 8. aprila 1990 so bile v občini VtHcnje prve vcč.strankarskc volitve pc> 2. svetovni vojni: • 0(19. do 18.aprila l976sovRdečl dvorani v Velenju organizirali »Velenjski p^imladanski sejem«; - na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, jc v ŠoSlanj pt>cesti izćrne na Koroškem prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je ptweljevaI general Hubert Lan/. Naslednjega dne so Ncmci preko Velenja pnxlírali proti Celja Nemi^kim enotam, ki niso naletele na odpor jugti^slovanskih enot, je težave povzmčalo le slabte vreme: • 1 l.aprilîi 1875 je raziskovalec premc^ovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega ja^ka Skale ixlkril delx^lsloj premoga. To odkritje pomeni tudi pravi začetek premogi'fvništva v Šaleški dt)lini, ki letos torej prazjiuje že svojo 130. obletnico; • zadnji partizanski napad na okupalorjeve postojanke v ŠoStanju je opravila Šercerjeva brigiida v noči na 11. a|)nl leta 1945: -12. aprila 1978 je bil za predsednika Skupščine občine Velenje íax>ljen Franjo Korim; • LV mnicha travna Icía 1919 ob «4. popoldne je PEVSKO LN BRALNO DRUSlVOŠALOSKl/.VON iz VclenjavgledaJi^ki dvorani hotela gospe V^sle v Šoštanju v prid Sokolskega doma všoisianju zadnjič ptmovilo nactvse u.spelo ljudsko ign)spetjem v 4. dejanjih "Na^a kri*', ki jo je spisal Fran Šaleški Finžgiir«; • leta 1995 jc U.aprila v Šolianju izšla prva številka Šoštanjskcga lista: •včasu deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov. 14. aprila I91H je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem >vllcj. Slovani« in Še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev. ?o l^esednem sp<îpadu so Ncmci in nemčuiji s kamenjem obmetavali vlak, koje ta že odliajal s à)stanj.skega kolodvora ter razbili veČŠip in eno potnico ranili: -14. aprila 1982 je bil za pred^iednika Skup.^'ine občine Velenje izvoljen -lancz Basic, za predsednika izvršnega sveta pa Bow Led-nik: • 14. aprila 1986 je bil za preiLsednika Skup.^čine ol)čine Velenje izvoljen Drago Šulek,7a pt^dprcdsednika Ajidrej Cîrebensek, za predsednika izvršnega sveta pa Miran Arzenšek. '/.bor združenega dela je (Odtlej v{idil Franc Že^iiû, zbor krajevnih skupnojdi Jože Krk, družbeno pt^litični zbor pa Miran Ahlik. ■ Pripravija: Damijan Hijajič Stari jašek v Vehnju (Arhiv Muzeja Veienje) KINO VELENJE v hotelu paka it a iii o v i: l k j i: \k1j\ ^iii.ostl POi.IW KKO(i 2 (grozljivka) Režija: Hideo f^akata. vloge: Naomi Wats, SI m on Baker, David Dorfmaa-Sissy Spaček. dolžina: 107 minut Ćetn6i7.4., zaradi zasedene dvorane predstava odpade! Petek, 8.4.. ob 20.00 Sobola, 9.4., ob 19.45 Sotrala. 9.4.. ob 22.00- glasno predvajanje Nedelja. 10.4.. ob 20.00 Ponedeljek. 11.4. ob 20.30 Torek. 12.4.. ob 18.00 iGno nograiuie norocnike Našega časa Izžr^D smo: Franc Kramei; Jenkova 3. Veleiij^ Kristina BeSI. Goriška 53, Velenje in MIha Bukovâek. Tomšičeva 12, Vletenja (PoMila o nagradi prejmete na dom) (drama) Režija: Joshua Marston, vloge: Cata-lino Sandino Moœno, dolžina: 101 minuta Ćelrlek. 7.4.. zaradi zasedene dvorane predslava odpade! Petek, 8.4.. ob 18.00 Ponedeijek.11.4. ob18.00 pri:p()vi]|)aim dotik (drama) Režija: Nicole Kassell. vloge: Kevin Bacon, Kyra Sedgwick. Benjamin Bran. dolžina: 87 minut Petek. 8.4.. ob 22.30 Sobota. 9.4., ob 18.00 i)\i;ior\i (western komedija) Režija: Philippe Halm, vloge: Eric Ju-dor, Ramzy Bedia. Tli Schvveiger. dolžina: 86 minut Nedelja, 10.4.. ob 18.00 PRi;VAJM-K\ (poiltitnl thler) Režija; Sydney PollackHackford, vioge: Nicole Kidman, Sean Penn Torek. 12. 4.. ob 20.30- premiera pred slovenskim slarlom BODI kili. (komedija) Režija: SF. Gary GrayHackfonl, vloge: John Travolta. Uma Thurman, Vince vaughn. Danny DeVrto. The Rock Sreda. 13. 4., ob 20.00- premiera pred slovenskim startom mAtê Jir^MMA MAKIJA MILOSri (drama) Petek. 8.4.. ob 21.00 Sobota. 9.4., ob 20.30 • Art ktno Nedelja. 10.4., ob20.30-Art kino PRICPOVKI)AI\ DO riK (drama) Pelek, 8.4.. ob 19.00 Nedelja. 10.4.. ob 18.45 Torek,12.4.ob 18.00 i)Ai;ior\i (western komedija) Sobota, 9.4., ob 19.00 in ob 22.30 Ponedeljek. 11.4. ob18.00 GAKril]li) (komedija sinhrontzirana v slo* ven §č ino) Nedelja. 10.4., ob 17.00-Otroška maline) a ij;iALix; (drama) Ponedeljek. 11.4. ob 20.00- (Umski ciklus OSKARJEVO 2005 Torek. 12.4. ob 20.00-filmski ciklus OSKARJEVCI2005 5 urros. osKAKJia (stransko žensko vlogo, kamero, masko, scenografijo in kostumografijo) mali OGLASI 2ENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. GSM: 031/505495, telefon in taks: 5726-319 NOVEJŠO dvodružinsko tiiâo, 400 m2,1.200 m2 zemlje, v Pristavi pri Gaberkah prodam. GSM: 041/299-919. VIKEND, zidan, v 3. gr fazi, 7 x 5 m, 1.400 m2 zemlje, v Studencah pri Č-rnovl, ugodno prodam. GSM: 040/876-533. HIŠO v Starem Veienju, Slari irg, ugodno pnsdam. SSM: 040/876-633. V VELENJU kupim tiièo. GSM 031/502-661. HIŠO v Vrenju ali bliâiji okolici kupim. GSM 041/421-511. SADOVNJAK. 500 m2, na sončni legi, (vinska (rta, sadno drevje), prodam, GSM 031/621-531. V ŠIRŠI okolici Šaleške doline kupim bivalni vikend ali stanovanje v Šoštanju. eSM 040/750-770 ali 5863-710. ŠTIRI sobno stanovanje, 108 m2. v Velenju, prenovljeno, prodam. Gsm GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Smrti: Ana Pecko, 1919, Sp. Mestinje št. 10a;0igastmišek, roj. 1957, ^.Gradec, Tonšičeva ul. st. 9: Marija Sketa, roj. 1920,2alec. Ul. Ronana Pohlinašt. 1; Jerica Karal, roj. 1943. Šoštanj, tóř^teva c. št. 7 c; Ana ftíídinšek, raj. 1962. Velenje, Koželjskega ul. st, 1: Anton Mtakuznik, roj. 1924, ^(enje. Zidanškova c, št. 5; Roqan Zeme. roj, 1932. Kasas šl 105 a; Rančišek Jerič. roj. 1925, Podgorie št. 21; Franc Re-bevšek, roj. 1917, Novacertcevšt, 10; IvanaPiambergern^. 1932. Flolanšt, 30; Stanko Hladin. 1930, Petana šl, 60; Jožef Zavratnik. roj. 1931, Velenje, Bračičeva c. 1; Jožef Podpečan, roj. 1920, ^ienje. Partizatfiska c. ši. 71 ; Te-reaja Glavnik, raj. 1945, Lokovica št. 21 ; Jožef Kolšek, roj. 1941, Šmartno ob Raki št. 38; Terezija Sedovnik. roj. 1929, Jïtskovo selo 13: S^lentin Obrez, roj, 1923, Laško, Velike gorelce št. 12 031/732-229, IŠČEMO stol s sobnim WC-jem, za nepokretnega bolnika. Plačilo po do* govoru. 6sm 041/448-413. ODDAM NJIVO, 25 arov oddam v najem. GSM 031/761-742. RENAULT Tvingo. letnik 97, 61.000 km. reg. do 10^^005, prodam. GSM 031/634-597. OSEBNi avto Polo, letník 98. s precej dodatne opreme, prodam, GSM 051/221-344. TOMOS avtomatjk tip. A 35-1A. bre^iben, kol nov, registriran, 1, lastnik, prodam za 60.000 SIT GSM 041/608-313. DAEWOO leganza 2.2, I. 99, 118,000 km, z veliko dodatne opreme, prodam, GSM: 041/518-907. CZKZ!^^^ KOMODO in omaro iz masivnega lesa, primemo za vikend ali kmečko sobo, ugodno prodam. GSM 031/626-073. MIDI glasbeni stolp Sony RXD 7 130 wat. prodam za polovično ceno novega. Telefon 5870-818. T mi TELICO, staro 11 mesecev, lisaste pasme, prodam. Telefon 5869-835. JARKICE, grahaste in rjave, v začetu nesnosli. prodamo. (Krajne) Telefon 5472-071, GSM 031/772-038. NEMŠKO ovčarko. mladičko, čistokrvno z rodovnikom, cepljeno, odličnih staršev, z rdečkasto masko, prodam. Telefon: 5869-299, GSM: 041/966-252. PRIDELKI SADIKE vrtnic in cipres prodam. (Do-linšek) Telefon: 5870-600, GSM: 041/354-575. ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik in domače češpljevo žganje prodam. GSM: 041/942-898. ULEZAN konjski hlevski gnoj, jabolčnik in žganje prodam, GSM: 041/344-883. NEŠKROPLJENA jabolka, belo in redeče vino, štiri nova platišča za Opel 13" ter garnituro ruskih kegljev prodam in kupim nevozno katrco. Gsm 041/849-474. SUHO seno prodam. Telefon 041/776-286. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spottovsne 23varovanke. spoštovani zavârovanà, obveščamo vas. da je lef.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telelon-sko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko /e zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takoišnie ukrepanie ekipe za nujno medicinsko pomoč- Pogovore na tei številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno slaibo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8895-445. Zobozdravruiut 9. in 10.. aprila - Mojca Koprlvc-Bu-ian, dr. slom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). lekoma v Velenju; Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ^(erin prska postajo Sostani: 0d8. dolO.aprila-SimonMiklav-in, dr vet. med., gsm: 041/633-676. Od 11. do 14. aprila • R'anc Blatnik, dr vet. med., gsm: 041/618-117. Delovni čas: ponedeljek-petek od 7.dol4.ure;Ambufantazamale I-vali- ponedeliek, sreda in petek od 8. do 12. ter torek in četrtek od 13. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro). ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28, marca 2005 do 3. apnia 2005 niso povprečne dnevne koncentracije $02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 28. marca 2005 do 3. aprila 2005 (V mikro-g S02lm3 zraka) mejna vrednost: 350 mikn>-g S02/m3 zraka ČETRTEK, I apnio 7. aprila: 6.00 Dobro ju^o in veselo v nov dan; 6.30 Poročita; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utiip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. aprila 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 l^a današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi uG'lp; 8.00 Šporuii utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poračila: 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. oprilo 6.00 Dobro juťo in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji Kultumi ulrip; 8.00 Polepšajmo a sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Svali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 10. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje živ-Ijenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEDEUEKJI.aprib 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi ulrip; 8.00 Zanimivosfi; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dar); 14.30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pon>čila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOHEK, 12. aprilo 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni ulrip; 8.00 Ka dogaja: 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasvet); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 AktiaJno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kie,kai; 17.00 Naši leai in ljudje;; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA J3. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kultumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslne informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00Akluafno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 VI in mi; 18.00 6p^et; 19.00 Na svidenje. Nagrajenci nagradne križanke "DREVESNICA NAPOTNIK". objavljene v tedniku Naš čas 24. marca : 1. nagrada: 5 sadik jablan prejme: JOŽE POCAJX Skale 82 b, Velenje 2. nagrada: 3 sadike jablan: DAVID ŠMON, Topolšica 47 a, Topolšica 3. nagrada: 3 sadike jablan: MARJAN ŠKOFLEK. Ljubljanska 28. Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na sedežu Drevesnice Na-poinik, Kasaze 8b. Petrovče ali pa pokličejo na tel.: 041 755 1771 Nagrajenci nagradne križanke MIS MAS d.o.o., objavljene v tedniku Naš čas, 24. marca: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 sil prejmeilVAN PLEŠNIK, Goriška 44, 3320 Velenje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 sil prejme: RADOVAN RAOŠEL, Legen 43,2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit prelme:MAJDA DREV. Lokovlca 18 b, 3325 Šoštanj Nagrajenci dobijo potrdila o nagradali po pošti. Delnice/actiuni/aKL^iiM/dionice/ hartije od vredností/aKqiiMTe/shares Romunljar. Bolgarija». Hrvaška». Srbijay BIH,. Makedonija Vse inforrr^acije dobite na brezplačnerr) Oranžnem telefonu 08012 08 ' in na številki 01 583 0713. Na Balkanu sodelujemo izključno z bančnimi borznimi družbami. Kfi d & «. CaJovlUCMi 2Ď«. 7. aprila 2005 »»H'JiS OBVESCEVALEC 31 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI I UREDÍTEV DOKUMENTACUE J NABAVA CVETJA I MOIMST PLAČILA NA VEt OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO 1 1 1 lir il lide^ |î!l: ÛM 3/90103 00,P1/eS2-10e uMoiiiiiiesanieiiBp /Maj sc s poći j i'/nnjčfijio srce. Zdaj se spočijtfí y.dohnc i'oke. 'Zupi lks so ub iijfjua oči. moja dix)bna iii6ka so brli. (S. Mukaixmč) ZAHVALA 7 žalostjo sporočamo, da nas je v 96. Iclu slarosii 'zapustila draga mama, sestra, onvň in prababica MARIJA BOROVSEK 10. 8.1909 • 23. J. 2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijalcljcni in znancem za spoštovanje, ki sle ji ga i/kazali, ko ste sc poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poli. Zahvaljujemo se gospodu Sliiparju, dr. med., osebju Bolnisnicc Celje, duhovniku za opravljen obred, govorniku, pcvecm, izvajalcu Tišine in pogrebni službi KP Velenje. 'Zaiujoa v.vf u jeni ZAHVALA Zapustil nas je dragi oćc, dedek in pradcdi FRANC JERIČ 12, 2.1925-29. 3.2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s<.")scdom. Utrujen se srčak ustavi. prijateljem in znancem za izrečeno so?aljc, darovano pomoč, I j ubijanim i-uno pusi i. cvetjc in sveče 1er vsem, ki ste ga pospremili na njegovi 'Mvljeiije našo pa daljo biti. ^^^^^ ker to si ustavljeno sive moûno teli, spomin nanj pa večno živi. r* , . Áaitijocr. vst njegovi f v SPOMIN JUSTIKI STROPNIK 7.10.1963 ■ 25. 3.2005 Ob nenadomc-sUjivi Izgubi drage mamiec, partnerke, sesirc, hčerke, svakinje in tete se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v času njene krute bolezni in preiiinega odhoda stali ob strani in nam nesebično pomapili. P(imlad se zopet je vmiJa. fx^vsod se sliši ptičji spev. lan], kjer }XJcrvaè, draga justi. spet češnjo cvet ha zadeblel, M? ntaivnw .íří íhunwii, saj vso pirr/ffjdaj je zato. a zavemo grenke se resnice, da Te nazaj nič več no bo^ Čeprav te črna zemlja kiije, (vaj lik med nami Sc živi. Naj dušu 'iVoju mir uživa, tam mod zvezdami prebiva^ ?.a vse še enkjvl «Wva/a 77/« /Ina iV/. NeuUfiažlJivi v.« njeni najdraži ZAHVALA Po /ahrbini bolezni je za vedno natisnil oči na§ ljubi mož. ali in dedi FRANCEK KOLŠEK izŠmarlnega ob Paki 11.2.1941.1.4. 2005 Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, Nekoga, ki prijateljem« sosedom in znancem za pomoč v težkih trcnuikih, imaš rad, izrečeno pisno in ustno sožaije, darovano cvetje, sveče, svete maše in ří/n/«. le drugo. Hvala osebju Bolnišnice Topi^liica - Pljučnemu oddelku, in daleč je... osebnemu zdravniku g. Slupaiju,dr. med., za izkazano pomoč. Hvala pevcem /a lšica za skrb in nego ob zadnjih trenutkih njegovega živaljenja. Mvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi govorniku za izrečene besede v slovo, čdpcle žaloslinkc, govorniku, stanovalcem Zidanškovc 4,5 in 6, družini Kamenik. gospodu duhovniku za opravljen obred ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 'Aainjoči: vsi njegovi Slovenska vojska bo zaposlila 800 novincev V Velcilju so v p()i](xleljek vpisovali nabornike v vojaške evidence, pi etlslavili ()i)iXMii() in spregovorili o poli (i)ali vojske^ Velenje — V Sloveniji od Ida 2(J()3 ni več obveznega služenja vojaškega rok;^ v miru, še vedno p'<\ izvajajo vpis obveznikov v vojaško evjdeneo. V mesecu aprilu so mi Upravi/a obrainbo Celje, ki sodi pod okrilje Minis- tevvnjaških obvcznikovs pravicami in dolžnostmi pa spremljajo tudi oWirnej.še predsiavilvc o]>orožilve in opreme slovenske vojske. V Velenju so predstavitev pripravili na Titovem trgi), vpis nabornikov, rojenih iela vsaki pa pripravili i7črpni> predstavitev možnosti za prostovoljno trimesečno služenje vojaSkega roka ali redno zaposlitev v slovenski vojski. Samo v letošnjem letu bo .sloveaska vojska zaposlila nwincev (40ÍJ zaposlitev Razstava vojaške opreme na Titovem trgu je biía zanimiva predvsem fantom, ki tudi previa' du jejo med poklicnimi vojaki. A je zanimanje dekiet za ta poMic menda precejšnje. irstva RS za obrambo, začeli izvajali redne vpise vojaških obveznikov v vojaško evidenco. Na C^eljskcm hode lo nadaljevali še v maju in jesenskih mesecih - od septembra do oktobra. Izvajali jih bodo kar na 15 lokacijah v22 terminih. Seznani- 1987, v vojaške evidence pa je potekal v skupščinski dvorani MO Velenje. Kot je na tiskovni konferenci povedal Ztlenko Shil-ner,vodja i/poslave za obrambo Velenje,so nanj ptwabili 168 fantov, ki bodo letaš dopolnili 18 let. Razdelili so jih v 4 skupine, bo novih, 400 pa nadomestnih), na prostovoljno služenje vojaškega roka pa b<^do na Celjskem dve napotitvi. VeČ o povedanem na tiskovni konferenci pa prihodnjič. ■ bš Šaleški grad spomladi ni lep Vsako leio dvakrat orisi ijo okolico Šaicškosa fiiadii - l^oi iiaiii ic v dotrajana, ograja I rohni - Zc v 14 dneh /arelek obnove? Velenje - Ko skopni sneg, se marsikje pokažejo nelepi prizori narave. Sploh tam, kjer se med letom zbirajo različni obiskovalci, ki redko pospravijo za seboj. Ena takih točk je okolica razvaline Šaleškega gradu. Vsako pomlad v Krajevni skupnosti in tamkajšnjem Turističnem druSîvu pripravijo očiščevalno akcijo, ki vsaj malo po-pravi videz okolice gradu. Pa ne prav za dolgo. /£ do poletja, ko Mestna občina Velenje poskrbi še za eno čiščenje okolice gradu, ki ga opravijo Jijaki in študentje na pt>čitni.škem delu, se lam spet nabere ccl kup odpadkov. Ladislava Jan. predsednica sveta KS ^akk nam je povedala: "Ko se lotimo spomladanskega čiščenja okolice gradu, ki ga pripravimo skupaj z našim turističnim druStvom ter zvezo šoferjev in aviomehanikov, se ne moremo načuditi, koliko odpadkov zberemo. Vsaj za en p<^ln zabojnik. Ljudje se nočejo spremenili in slanje žal ni dobro urejeno. Res pa je težava tudi sam dostop do gradu. Stopnice so zanič, ograja je zelo dotrajana. Lastnica objekta je MO Velenje, kjer so nam obljubili, da naj bi v 14 dneh izbrali izvajalca del in začeli obnovo st opnic in ograje. Ta naj bi bila narejena tako, da bo dostop do gradu pont>či zaprt za obiskovalce.» Salcski grad je nepremična kulturna dediščina, strokovno pa zanj skrbi Zavod vu varstvo kulturne dediščine iz Celja. Kot dediščina pa sodi v lastnino mesta. ki je v preteklih letih skupaj z ministrstvom za kulturo tudi poskrbelo za obnovo o.uanka grabne, ki joje v zgodovini pravzaprav kar dvakrat uničil požar. Razvahna je tako strokovno ob-nc^vljena in Ziiščitena, sedaj je na vrsti pot do graščine. V upanju, da vandali s tem nc bodo dobiU novega poligona za svoje nečedno početje. ■ tš Za vsako mamo in vsakega otroka Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je svetovna zdravstvena organizacija postavila v ospredje matere in otroke ter skrb za njihovo zdravje in preživetje. Odločitev organizacije ne preseneča. Vsako minulo umre na svetu zaradi Z-apletiiv v ntv^čno-sti ali pri poradu I6t)0 mater na dan, več kot pol milijona vsako leto. Vsako minuto umre 2l) otrok, mlajših od pet let,ali.KMLsoč vsakdan,več kot K) milijonov vsako leto. Več kot 99 odstotkov mater in 90 odstotkviv otrok umre v držiivah z nižjimi in srednjimi priliodki. Svetovna zdravstvena f)rçan7^ija opozaija, da izboljšanje preživetja 1er zdravja mater in otrok ne bo le doprineslo k izboijšiinju zdravja družbe, ampak bo zmanjšalo tudi revščino in neenakost. Zdravi otroci so pomembni tudi za ekonomski in socialni razvoj države. Pogaste bolezni in slaba prehranjene^! vplivata na mentalni in telesni razvoj. Takšni otroci so kasneje v življenju manj izobraženi, manj produktivni in nezmožni dela. Podatki o umrljivosti mater in otrok za Slovenijo so precej bolj spi"^dbudni. Po p^xlatkih iz slovenskega zdravstveno statističnega lepopisa za leta 2002 ni umrla nobena ženska zaradi z^ple-tovv nasečnasti, pri porodu ali zaradi obporod-nihzaplet(7v. V zadnjih desetih letih pa je zaradi teh vzrokov umrlo od nič do pet žensk na leto. Tudi umrljivost dojenčkovse je v zadnjih letih zelo zmanjšala od leta 1960,koje umrlo31 dojenčkov na lOOi) živorojenih otrok, do leta 2(102, ko so umrli štirje dojenčki na i0t)0 živorojenih otrok. 'Ib v absolutnih številkah pomeni» da je v Sloveniji leta 20tI2 umrlo 67 dojenčkov in 23 otrok od 1. do 6. leta starasti (v celjski regiji 8 dojenčkov in 7 otrok v omenjeni starostni skupini). Zas krb Ijvijoči pa so podatki o zmanjšanju število rojstev: leta 1980 se je v Sloveniji rodilo 29.619 otrok, leta 201)2 pa 17.490 (od lega v celjski regiji 2704). Cc so v nerazvitih deželah sveta med osrednjimi vzroki za takšno umrljvost mater in do-jeknčkov ter otrok, mlajših od petih let, bolezni, slaba prehranjenost in nedostopnost zdarvstevcn »("«krbe, pa so v razvitih deželah, kamor sodi tudi Evropa, težave posvem dnigačnc. Tu je v.se več ljudi predebelih, v nekaterih ev-ropskili regijah že vsak čel rti otrok. Iz debelih otrok zrastejo debeli odrazili, pri katerih je de-lieleost zelo pogsoto vzrok za bolezni srca in ožilja, malignih obolenj, sladkorne bolezeni, bolezni žolčnika do bolezni sklepov in hrbtenice. Nemalokrat poslane debelo.st tudi vzrok za psihosocialne težave. ■ Med odraslimi je petje zelo priljubljeno Velenje - Zaradi velikega števila nastopajočih rta drugem delu pevske revije Pozdrav pomladi 2(105 so se organizatorji - .lavni sklad RS kulturne dejavnosti. Območna izpostava Velenje, in Zveza kulturnih drti.štev Šaleške doline - odločDi, da koncert pripravijo v dveh delih, lako se bo prvi del koncerta, na katerem bodo zapeli pevci iz vse Šaleške doline, pričel že ob 16.30, drugi pa ob 19.30 uri. Na prvem delu koncerta se bodo predstavili Kvartet Svit, ÍaíPZ druživa upv)kojencev Velenje, Oktet Konovo, MoPZ Šmartno ob Paki, Me PZ Šentilj. MciPZRavne, Oktet Zavodnje, ŽePZ bikovica, MoPZ Kajuh Velenje, MoPZ U'ikiwica, MePZ DU Šoštanj,, ŽePZ Vrtce Velenje, Rudarski oktet Na drugem delu koncerta, ki se bo začel ob 19.30, pa b(xjo zapeli: MoPZ DU Velenje. MePZ KD Šmartno ob Paki, MePZ KD Škale, Oktet TEŽ. MePZ (îore- nje, MePZ Svoboda Ša^tanj in Šaleški akademski pevski zbor. ï^:tjc odraslih pevskih zasedb bostrokovno spremljal mag. Ni» kiilaj Žličar, na.stope pevskih skupin pa bo povezovala mlada Danijela Tamse. Tokrat revija odraslih pevskih zb^^rov ni tekmovalnega značaja, bodo pa najboljši sestavi (po priporočilu stro kovnega spremljevalca) na«5lopili na regijski reviji, ki bo tokrat v maju na Koroškem. ■ bš Zavrtajmo v prihodnost V čast 130-letnici preteklosti, v spodbudo desetletjem s spoštovanjem in z izzivanjem. prihodnosti! ^ opomini in pričakovanji. S ^ . , , simfoničnimi in z elektronskimi Praznujmo skupaj» zvoki. Tokrat drugače! s temo in svetlobo. Verjemite :d ruga če bo! Žal vam bo. če vas ne bo zraven. Zahtevajte svqío brezplačno vstopnico vTlii^lSTICNI AGENCIJI GOST, RESTAVRACIJI JEZERO. RECEPCIJI UPRAVNE Z&RAĐBE PREMOGOVNIKA IN V TtC Vetenj«. Natalija Verbolen • Pihalni orkester Premogovnika Velenje • Res Nullius • Rudarski oMet - Naio Ssaion -Harmonikarski orkester Barbara • Šaleški akademski pevski zbor • HouseMouse • Slovenski totkaiski projekt • Robert Goter • AVE • Moški pevski zbor Kajuh - Vokalna skupina BIT • Tajda Lekše • Peter Potes Pot na Šaleški grad so očistiif že ob konci/ tedna, se preden smo uspeii fotografirati stanje, o katerem pišemo v éianku. Res pohvaino za vse, ki so sodelovali v očiščevalni akciji. k é 3 10. aprila ob 20. uri bo v Rdeči dvorani praznik za vse!