IKitelJski KURIVO UCITELJSTVA NARODNIH ŠOL PO §§ 23 IN 84 ZAKONA O NA.R. ŠOLAH. Po § 23 toč. 3 zakona o narodnih šolah je dolžnost šolske občine dajati kurjavo za šolo, upravitelja in šolskega slugo, ako stanuje v šolskem poslopju. Po § 84. istega zakona pa imajo vsi državni učitelji narodnih šol po deželi pravico tudi na kurivo. Po teh zakonskih določilih prejcma učiteljstvo na deželi od šolskih občin kurivo v naturi ali pa odgovarjajoči rclutum v denarju. Ker je obstojal neenak postopek od strani krajevnih šolskih odborov glcde količine kuriva, ki pripada učiteljstvu narodnih šol je odredila kraljevska banska uprava do izdaje pravilnika k zakonu o narodnih šolah z okrožnico z dne 5. 1. 1931, IV. No. 12624/25—30 med drugim nastopno: »Dokler ne odredi ministrstvo prosvete drugače odločam, da dajo krajcvni šolski odbori v smislu § 23. in 84. zakona o nar. šolah šolskim upraviteljem in učiteljcm(icam) toliko kuriva, kolikor ga ti neobhodno potrebujejo za dovoljno ogrevanje stanovanja in za kuho onim, ki imaro lastno gospodinjstvo oz. onim, ki si sami kunajo. Pri ožcnjenih znaša v zimskem času največja uporabna količina po 1 m3 mesečno, v letnem času po %m3 suhih, trdih drv, pri neoženjenih pa polovica od te količine. V kolikor so dosedaj prejeli učitelji kuriva preko te označene količine, jc smatrati, da so sprejeli to na račun bodočih mesecev. Sporazumno s krajevnim šolskim odborom se kurivo lahko naknadi v denarju. Naročam vsem krajeviiim šolskim odborom, šolskim upraviteljstvom in vsemu učiteljstvu, da rešijo to vprašanje z obojestransko prevdarnostjo in uvidevnostjo in želim, naj se od obeh strani izogiblje vsakršnih sporov«. Krajevni šolski odbori so odrejali učiteljstvu količino kuriva po navedeni okrožnici in so stavili v ta namen potrebne zneske v svoje letne proračune. Omenjena okrožnica je bila ukinjena z novo okrožnico banske uprave z dne 1. febr. 1933 IV. No 17486/2, ki odloča: »Povodom pritožbe nekcga šolskega upravitelja glede količinc kuriva, katero ima prejemati ueiteljstvo narodnih šol po čl. 23. in 84. zakona o narodnih šolab od krajevnih šolskih odborov jc odločilo ministrstvo prosvetc z odlokom z dne 12. dec. 1932 O. n. br. 87.450 nastopno: Dokler se vprašanje količine kuriva ne uredi s pravilnikom k zakonu o narodnih šolah, je postopati po odloku notranjega ministrstva III. št. 47.600/32 z dne 31. okt. 1932, ki sc glasi: »Po odloku gospoda ministra financ VII. št. 669/32 velja, glede kuriva učiteljstvu narodnih šol, uredba o prejemkih v naravi državnih civilnih uslužbencev od 26. 9. 1931. 1/št. 8.000/ 31 Služb. Novinc št. 280 iz 1. 1931. po § 24. ki določa, da se dajejo prejemki v naravi v mejah stvarne možnosti. Z ozirom na naredbe in navodila ministrstva financ vsem samoupravnim edinicam in tudi občinam v zvezi s citirano uredbo in splošno krizo, je pri sestavi proračunov strogo paziti, da se vneso samo oni izdatki za stvarne potrebe, brez katerih samoupravna edinica ne more obstojati. Vse ostale izdatke pa jc reducirati na minimum, ali črtati, in se imajo v danih razmerah zadovoljiti upravitelji in učitelji narodnih šol z ono količino kuriva, katero jim bodo dodeljevale občine. Ta odlok se dostavlja ministrstvu notranjih poslov s priporočilom, da se pri pregledu občinskih odnosno šolskib proračunov posebno pazi na navedena navodila« Ker s tem odlokom ministrstva prosvete ne soglaša okrožnica kralj. banske uprave z dne 3. januarja 1931 IV. No. 12.624/25—30, s katero se je določilo količino kuriva učiteljstvu narodnih šol, se citirana okrožnica razveljavlja. S to okrožnico ie bilo krajevnim šolskim odborom na prosto dano, da po lastni preudarnosti z ozirom na stvarno možnost dodelijo uciteljstvu nedoločeno količino kuriva in stavijo za to potrebne postavke v letnc proračune. Upraviteli J. J. je zaprosi! ministrstvo prosvete za izdajo formalnega rešenia glede količine kuriva in je prejel pod O. N. br. 21.387 z dne 18. 4. 1933. nastopno odločbo: »J. J., upravitelj osnovne škole u H., srez M., banovine dravske, svojom molbom od 20. oktobra 1932. godine tražio je, da mu Ministarstvo prosvete odredi količinu ogreva, koji mu kao upravitelju škole pripada po zakonu 0 narodnim školama. Kako zakonom o narodnim školama nije normirana količina ogreva koja upraviteljima 1 učiteljima osnovnih škola pripada, to je ministarstvo uputilo Kralj. 1>ansku up-ravu u Ljubljani sa O. N. br. 87.450 od 12. 12. 1932 god., da saopšti moliocu J. J., da ni banska uprava ni ministrstvo prosvete nije zakonom ovlaščeno da odreduje količinu ofireva i da dok ovo pitanje ne bude razpravljeno pravilnikom ima se postupiti po aktu ministrstva unutrašnjih poslova III. br. 47.600/32 od 31. oktobra 1932 god., koji glasi: Prema mišljeniu gospodina ministra finansija VII. br. 969/32 u pogledu ogreva učitelja narodnih škola važi uredba o prinadležnosti u naturi državnih službcnika gradanskog reda od 26. 9. 1931 god. I. br. 8000/31 Služb. Novine br. 280 iz 1931 god. pa sledstveno i § 24 istc urcdbe po kome se prinadležnosti u naturi izdaju u granicama stvarne mogučnosti i t. d. Nezadovoljan ovim saopštenjem, molilac J. J. traži, da se mu izda formalno rcšenje o tome, da se odbija od traženja, da mu ministrstvo prosvete odredi količinu ogreva zašto jc podneo molbu od I. 3. 1933 god., taksiranu sa 25 Din. Razmotrio sam molbu molioca J. J. i ostala akta ovoga predmeta, pa sam našao, da je propisom §§ 23 in 84 zakona o narod. školama, načelno priznato pravo na ogrev upraviteljima škola u gradovima, ako stanuju u školskoj zgradi i upraviteljem i učiteljima narodnih škola u selima u svakom slučaju. Medu tim ovim zakonskim propisima nije odrcdena i količina ogreva na koju upravitelji i učitelji imaju pravo. Prema tome u ovom slučaju važi i dalje urcdba o prinadležnosti u naturi državnih službenika gradanskog reda od 26. 9. 1931. god. I. br. 8.000/31, Službene Novine br. 280 iz 1931 god. pa sledstveno i § 24 iste uredbe, po kome se prinadležnosti u naturi izdaju u granicama stvarne mogučnosti sve dok se zakonom drugo jače ne re'guliše. Sa izloženog, a na osnovu §§ 106, 107, 109 i 114 zakona o opštem upravnom postupku, §§ 23 i 84. zak. o narodnim školama § 24 Uredbe I. br. 8000/1. od 26. 9. 1931 godine i taksni broj I. i taksne tarife — rešavam — da se J. J., upravitelj osnovne škole u H. odbije od traženja, da mu se odredi količina ogrcva koja mu pripada po § 23 i 84 zakona o narodnim školama, kao od traženja neumesnog i neosnova- nog, o čemu ga ovim rešenjem izvcstiti s tim, da protivu istog ima pravo žalbe na državni savct u roku od 30 dana po prejemu rešenja. Taksu za ovo rešenje u Dinara 25 naplačena je i na aktu ovoga predmcta propisno poništena«. Upravitelj J. J. se je poslužil pravnega leka in je vložil v določenem roku proti temu odloku ministrstva prosvete pritožbo na državni svet. Državni svet je na vloženo pritožbo izdal pod br. 28725/35 z dne 13. 10. 1933. nastopno razsodbo: »U svom II odelenju, koje sastavljaju: pretsednik odeljenja Barič dr. Josip. potpretsednik Državnog saveta, članovi: Vildovič Antonije, Perkovič Ante, zamenici: Leovac J. Dragiša, Svetek dr. Fran i delovoda — pisar Bjeladinovič Duro, uzeo je u rasmatranje tužbu J. J., upravitelja osnovne škole u H-, srez M., podnetu protivu rešenia Ministra prosvete od 18 aprila 1933 god. O. N. br. 21387. koiim je odbijen od tražcnja da mu se odredi količina ogreva koje mu pripada po § 23 i 84 Zakona o narodnim školama. Pošto je proučio tužbu, osporeno rešenje i ostale aktc koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 2. oktobra 1933 god. O. N. br. 61395, Državni savet jc našao: Po § 23 Zakona o narodnim školama dužnost je školske opštine, da daje ogrev upravitelju škole, ako stanuje u školskoj zgradi. Prema tome Ministar je u konkretnom slučaju nepravilno postupio kad je rešavao po molbi tužiočevoj o odredivanju količinc ogreva, kao prvostepena vlast več je trebao da odbije molbu stranke kao ncnadležnoj vlasti podnetu, s tim, da se tužilac u pitanju ogreva obrati molbom nadlcžnoj opštini, te se u slučaju da ga opština odbije od traženja, neka putem žalbenog postupka upotrebi dalje upravno sretstvo. Takoder Ministar se pogrešno u osporenom rešenju pozvao na uredbu o prinadležnostima u naturi državnih službenika gradanskog reda od 26. septembra 1931 god. br. 68000/1 sa razloga što se isto ne odnosi na nastavnike narodnih škola, več na službenike Ministarstva šuma i rudnika, poljoprivrede, pravde i Ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja. Sa izloženog osporeno rešenje ima sc poništiti po čl. 26 zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima, s tim da upravna vlast postupi po gore navedenim primedbama i doriese novo rešenje. Stoga, a na osnovu čl. 17 i 26 Zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima i Tar. br. 52 Zakona o taksama, Državni savet presuduje: Da se poništi rešenje Ministarstva prosvete od 18 aprila 1933 g. O. N. br. 21387, o čemu presudom u prepisu izveštiti parničnc strane.'c Iz razsodbe državnega sveta sledi, da količina kuriva za učiteljstvo narodnih šol oziraje se na določila §§ 23 in 84 zakona o narodnih šolah, ni določena. Tam, kjer se učiteljstvo ne bo zadovoljilo s količino kuriva, ki ga bo odkazal krajevni šolski odbor z vstavitvijo primerne postavke v bodoči šolski proračun se more pritožiti v smislu razsodbe državnega sveta še na šolsko občin-o. V pritožbi bo prositi krajevni šolski odbor, da izda formalno rešitev v svrbo eventualne potrebne nadaljnje pritožbe po določilih §§ 107. 114 in 17 zakona v občem upravnem postopku. (Službeni Hst št. 4/1931). Učiteljstvo opozarjamo na pravilni formalni postopek po določilih zakona o občem upravncm postopku, kjcr je državni svet že v par primerih (stanarina učitelja Zolnir Oskarja. »Uč. tov.« št. 10 od 12. X. t. 1. razveljavil odločbe oblasti zaradi formalnih nepravilnosti po zakonu o občem upravnem postopku. V takih primerih ne pride v predmetu do načelne razsodbe državnega sveta in je potrcbno v celi zadevi uvesti zopet nov postopek, da pride do načelne razsodbe državncaa sveta, kar zavleče za daljšo dobo rešitev v škodo učiteljstva. Drugi važni razlog, da ne pride do načelne razsodbe državnega sveta v važnih zadevah, ki tangirajo mnogo učiteljstva, jc ncpravi upravni postopek oblasti. Množe se slučaji, da razveljavi državni svet odločbe oblastev (stanarina učiteljice Savič Jovanke, »Uč. tovariš« št. 10, od 12. 10 t. 1.) zaradi nepravilnega upravnega postopka. Tudi v navedenih primerih je potrebno uvesti nov upravni postopek za dosego načelne razsodbe državnega sveta. S tem se zavleče rešitev zopet za daljšo dobo v škodo prizadetim. Predvsem je pri pravilnem upravnem in formalnem postopku posvečati pažnjo na to, da izda prvo instančno odločbo samoupravno telo ali oblastvo, ki je po zakonu zavezano gotovi dajatvi in da je odločba formalno pravilno adjustirana po citiranih členih zakona o občem upravnem postopku. Odločbo ministrstva prosvete v zadevi kuriva učiteljstva je j-azveljavil državni svet iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil nepravilni upravni postopek, ker bi morala prvo inštančno odločbo izdati solska občina, Ona je namreč po §§ 23 in 84 zakona o narodnih šolah dolžna dajati učiteljstvu narodnih šol pripadajoče kurivo. Drugi razlog razveljavljanja od- Ioka ministrstva prosvete je načelnega značaja. Ministrova odločba namreč aplicira uporabo uredbe v členu 24, ki se nanaša na ustanove in zavode podrejene ministrstvom za šume in rude, za poljedelstvo, za pravosodje in socialno politiko ter narodno zdravje tudi na ministrstvo prosvete. Citirana uredba (Službene Novine št. 280 iz leta 1931.) se v členu 24 namreč glasi: Prinadlcžnosti u naturi po oredbama ove urcdbe izdaju se u granicama stvarne mogučnosti. Službenici koji po ovoj uredbi dobijaju bezplatno električno osvetljenje plačače sami sijalice, a broj ,i veličinu sijalice za svaki stan utvrdiče posebna komisija.« Glede uporabe citirane uredbe za določitev količine kuriva učiteljstvu narodnih šol smo' zastopali stališče (glej »Uč. tov.« od 16. 2. 1933 št. 26 pod Učiteljski pravnik) da se urcdba ne nanaša na ministrstvo prosvete in torcj tudi ne na narodne šole, ki so podrcjene temu ministrstvu in zato ni dana zakonita osnova, da bi se z odlokom aplicirala določila uredbe na narodne šole, o katerih ni govora v uredbi. Kajti uredba točno našteva ministrstva in ustanove za katere velja. Kakor posnamemo iz razsodbe državnega sveta, je ta v poilnem obsegu utrdil naše stališče glede tolmačenja in uporabe navedene uredbe. Vložitev predmetne tožbe na državni svet se je izvršila s sodelovanjem sekcije. Razumljivo je, da tovarišem v mnogih primerih ni možno zaščititi gmotnih interesov s pritožbo na državni svet zaradi nepoučenosti v argumentacijah, katere je potrebno navesti v pritožbi. Pritažniku jc otcžkočeno poiskati in zbrati vire za argumente pritožbe in tudi pravni značaj tožbe je dostikrat za pritožnika ovira za vložitev pritožbe. Priznajmo, da posameznik v največ primerih ne zmore gmotnih sredstev, da bi si oskrbel pravnega sveta za sestavo pritožbe. Pa če že vloži pritožbo, ga čaka v primeru zanj ncugodne razsodbe državnega sveta plačilo takse 400 Din. To so običajni zadržki, da učiteljstvo v mnogih primerih nc brani svojih interesov pred državnim svetom. In vendar je vcčina razsodb državnega sveta načelne važnosti za večji ali manjši krog učitcljstva. To kaže ravno razsodba državnega sveta glede kuriva uciteljstva. Iz navedenih neoporečnih razlogov je neodložljiva potreba, preskrba organizačnega pravnega konzulenta. Prav neprijetna je bila debata o pravnem konzulentu organizacije na zadnji banovinski skupščini. Debata je pokazala vso našo ozkosrčnost, kakor tudi pomanj- kanje stanovske zavesti, solidarnosti in smisla za naše potrebe in to zaradi malega mesečnega prispevka. Pokrenimo na naših društv. zborovanjih vse potrebno, da se čim prej rcalizira pridobitev organizačnega pravnega konzulenta ker nam primeri kažejo, da pOsameznik ni zmožen braniti interese vseh. To delo naložimo organizaciji in ji daimo na razpolago potrebna sredstva, ker le v skupnosti je naš uspeh gotov, vsi za enega eden za vse.