THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIKANSKI
LOVENEC
\
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organization.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 246.
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 20, 1929
LETNIK XXXVIII.
NEKO MONGOLSKO PLFME V VZHODNI MANDŽURIJI NAPOVEDALO UST >lOVITEV SVOJE LASTNE DRŽAVE IN ODSTOP OL KITAJSKE. — UPORNIŠKE ČE-TE SE REORGANIZIRALE IN NAPRAVLJAJO PONOVEN POHOD.
Shanghai, Kitajska. — Kitajska je dandanes dežela, v kateri se kakor v kinematografu vrstijo dogodki za dogodki, in o kateri ne more nihče danes naprej povedati, kako politiko bo zavzela jutri.
Neko mongolsko pleme, živeče na skrajnem vzhodnem koncu Mandžurije, se je menda naveličalo večnega klanja na Kitajskem in je oklicalo celo svojo provinco za samostojno, neodvisno od kitajske vlade. Kakor pa se splošno domneva, imajo pri tem sovjeti svoje prste vmes in baje zalagajo to pleme z ruskim orožjem. Kitajska vlada ni proti samostojnežem podvzela še ni-kakega koraka, kajti posla čez glavo ji dajejo uporniške armade, ki se še vedno nahajajo v sovražnem stanju z vladnimi četami.
Te uporniške armade, ki so postale po zadnjem porazu, katerega so jim zadale nedavno vladne čete, precej malo-dušne, so pridobile novo ko-rajžo z vrnitvijo svojega starega voditelja, Lu Čunglina, ki se je moral dolgo časa skrivati pred vlado v japonskem delu mesta Tientsin. Prevzel je zdaj poveljstvo nad severovzhodnimi vojaškimi četami, katere je razdelil v tri armade, vsako po 100 tisoč mož. In te armade, znova poživljene, skupno korakajo proti mestu Hankow.
Obenem pa je bil ponovno poslan poziv vladnemu predsedniku, Čiang Kaišeku, naj nemudoma odstopi, češ, da samo on nosi krivdo, da Kitajci med seboj prelivajo kri, in da je odpor kitajskega ljudstva proti njemu čimdalje večji.
BIVŠA SRBSKA KRALJICA KOT NUNA
Pariz, Francija. — Nekega kočijaža je pokarala mimoido-ča nuna, ker je pretepal svoje konje. V odgovor pa je kočijaž udaril nuno preko obraza. Odpeljana sta bila na policijo, kjer so iz podatkov z začudenjem spoznali v nuni — bivšo srbsko kraljico Natalijo. Ta nuna je zadnji preostali član bivše vladarske srbske rodbine Obrenovičev. Njen mož je bil odstavljen s prestola, katerega je zasedel njegov sin Aleksander, kateri pa je bil skupno s svojo ženo Drago v zaroti u-morjen v letu 1903. — Natalija, ki je zdaj stara 71 let, je leto po smrti svojega moža, v letu 1902, prestopila v katoliško vero in stopila v samostan.
IZGREDI BREZPOSELNIH
V Frankfurt am Main tisoč-glave množice brezposelnih navalile na trgovine in jih pustošile.
Frankfurt am Main, Nemčija. — Prebivalstvo tega, navadno tako mirnega mesta, se nahaja v strahu in razburjenju. Po mestnih ulicah so se namreč že od ponedeljka naprej skozi tri dni vodile prave bitke med policijo in med maso brezposelnih, broječo več tisoč glav.
Dočim je prišlo v ponedeljek le do navadnih demonstracij, ki so se vršile dokaj mirno, so se v torek zbrale od vseh strani trume brezposelnih, pričele tazbijati izložbena okna, vdrle v trgovine ter začele pustošiti in pleniti, kar jim je prišlo v roke. Vsa policijska sila je .bila takoj alarmirana, a ni mogla proti veliki množici ničesar opraviti, akoravno so se ji pridružili tudi mnogi meščani kot prostovoljci. Policija se je nahajala v zelo zagatnem položaju, kajti, kjer se je prikazala, se je pričelo s hišnih streh sipati na njo kamenje in opeka.
Na mnogih mestih je posta* lo tako resno, da je morala policija rabiti orožje in streljati na'množico.
Mestni odborniki so sklicali takoj izredno sejo in da bi mase utolažili, so sklenili, da se plača vsaki brezposelni osebi po 20 mark. Ker je okrog 5000 takih oseb, bo stala mesto ta zadeva okrog milijon mark. A tudi ta odredba ni pomagala nič, kajti skozi celo noč so se boji nadaljevali, in y sredo zjutraj celo z obnovljeno živahnostjo. Policiji se .ie posrečilo, deloma ustaviti nadaljnje plenjenje, a položaj je še vedno skrajno napet in resen.
ZNANSTVENICA DOBILA NAGRADO.
Za svoje odkritje o delovanju belih krvnih telesc in njih zvezo s tuberkulozo je bila Miss Rena Sabin, ki jo kaže slika, nagrajena s $5000.00. Td\pagrada je bila razpisana, da jo dobi tisca Amerikanka, ki Čo največ prispevala na polju znanstva, literature ali umetnosti.
SILOVITI SNEŽNI
VIHARJI
KDO PRIDE
K POROKI PRINCA
BOLGARIJA PREGANJA KOMUNISTE
Sofija, Bolgarija. — Oblasti so aretirale, postavile pred obravnavo in obsodile v zapor 52 oseb, ki so bile obdolžene, da so skušale na novo ustanoviti komunistično stranko, ki je bila v Bolgariji razpuščena v letu 1925.
SENATORJEM PRODAJAL PIJAČO
Washington, D. C. — Pred državno porotno sodišče je bil postavljen G. L. Cassidy, dobro znana oseba v zborniškem poslopju. Splošno so ga imenovali "mož z zelenim klobukom". Obtožen je kršitve pro-hibicijske postave, in sicer je delal svoj "kšeft" na takem mestu, kjer bi najmanj pričakovali ; žejnim senatorjem, ki so sedeli v zbornici, je namreč nosil in prodajal pijačo. Kakor se je izpričalo, je postopal na ta način, da je najprej popisal gospode, kateri potrebujejo okrepčila, in koliko ga potrebujejo; nato se je vrnil s potrebno množino stekleničič, ki jih jc imel skrite v avtomobilu pred vrati zborničnega poslopja. V tej dobičkanosni trgovini se je nahajal več let, a šele zdaj se ga je posrečilo prijeti. — Ubogi, revni, žejni senatorji zdaj!
Obrežje ob jezeru v nevarnosti. da ga zadene ista usoda, kakor v preteklem oktobru.
Chicago, 111. — Chicago, in z njo ves osrednji zapad, je bila preteklo sredo pozorišče silovitega viharja, ki je divjal preko mesta in jezera s hitrost-40 do 50 milj na uro.
Obrežje jezera, ki je v okto-berskih nalivih in viharjih pretrpelo ponekod velikanske poškodbe, katere so bile ravnokar popravljene, je bilo v nevarnosti, da ga v tem viharju zopet ne obišče enaka usoda. V E-vanstonu so dosegli valovi podobno višino, kakor v oktobru, in pričeli razdirati novo popravljene obrežne ceste.
Vihar je zahteval tudi človeško žrtev. Na 38. Place in Gage Ave. so našli postaranega moža ležati v nezavesti, ki je pozneje na potu v bolnico izdihnil.
Največjo nesrečo pa je povzročil vedno bolj naraščajoči mraz na Lake St. in Kildare Ave., kjer je cestna kara skočila z zamrzlih tračnic in s silo zavozila v stolp nadulične železnice, pri čemer so zadobi-li znatne poškodbe voznik in sedem potnikov.
Na noč je potem pritisnil še hujši mraz, ki je pognal živo srebrp navzdol v bli:v;no ničle.
Španski kralj odklonil povabilo. — Enako tudi skoraj gotovo ne bo jugoslovanskega kralja.
Nice, Francija. — Čim bolj se bliža dan poroke italijanskega prestolonaslednika Hum-berta z belgijsko princesinjo Marie Jose, ki je določena na 8. januarja, tem bolj se čujejo govorice, da bo več evropskih glav pokazalo s svojo odsotnostjo svojo nenaklonjenst do Italije. Dočim' se je za gotovo pričakovalo, da pride španski kralj k tem slavnostim, je ta nenadoma odpovedal svoj prihod, kar daje v Rimu povod mnogim govoricam in domne-vanjim.
Tudi jugoslovanski kralj A-leksander se poroke skoraj gotovo ne bo udeležil, dasi stoji v bližnjem sorodstvu z italijansko kraljico Eleno, bivšo princesinjo črnogorsko. Enako ni pričakovati niti albanskega monarha, kralja Zogu, ki pa je menda le zato odklonil po-set, ker ne more pogrešati svoje oborožene telesne straže.
Kakor je do zdaj ugotovljeno, bodo navzoči štirje kralji, namreč italijanski, belgijski, švedski in bolgarski.
KRIZEMJVETA
—	Dunaj, Avstrija. — Avstrijski parlament je uzakonil določbo, da se promet prestavi z leve strani ceste na, desno. Do zdaj namreč vsa vozila vozijo po levi strani. Prememba prometnih znamenj bo stala nad 2 milj. dolarjev.
—	Madrid, Španija. — Španska vlada je odredila, da smejo državni nameščenci dobivati svojo plačo za dva meseca v naprej. Določeni so jim tudi lahki pogoji za povračila.
—	Lisbona, Portugalsko. — Vse trgovine in delavnice so bile pretekli torek zaprte v znak protesta proti stalnemu dviganju cen elektr. razsvetljave.
—	Marseilles Francija. — Francoski avijatik, D Goste, ki ie že prej imel prvo mesto glfde nepretrganega letanja r,a največjo deljavo, ko je poletel iz Pariza v Mandžurijo na Kitajskem, je zdaj presegel samega sebe s tem, ko se je nepretrgoma vzdržal v zraku na poletu v daljevo 4,984 milj.
-o-
G. RUDE TROŠT V CHICAGI
V torek je posetil naše u-redništvo g. Rude Trošt v spremstvu g. Drašlerja, slovenskega odvetnika v Chicagi. G. Trošt se je mudil v Chicagi na sestanku delničarjev Prvega Ameriško-Jugoslovanskega Export in Import društva, v katerem je okrog 700 delničarjev, m<ed temi okrog 100 slovenskih' delničarjev. Na sestanku so sklenili, da se pošlje g. Trošt v Europo, da tam dobi kolikor mogoče nazaj, kakor je omenjal baje okrog $170, 000. Ko se vrne, se bo ali dru št v o rehabilitiralo, ali, kakor bo že volja delničarjev. Mi g. Troštu želimo obilo uspeha pri njegovi misiji ter da se mu posreči dobiti nazaj vse, kar je za dobiti.
-o-
Iz Jugoslavije.
TEŽKA NESREČA ZADENE VINSKEGA VOZNIKA. — SRBSKI UČITELJ UBIJE LASTNO ŽENO. — JUGOSLAVIJA DOBILA NOV DOK. — RAZNOTERE ZANIMIVE VE-STI IZ DOMOVINE.
— Detroit, Mich. — Na policiji se je Mrs. M. Mikus zgla sila za pomoč pri izsleditvi njene 11 letne hčerke, ki jo že od nedelje pogreša. Domneva se, da je bila odpeljana iz maščevanja, ker je mati pomagala spraviti v ječo pet mladih banditov.
TOBAČNA KOMPANIJA ZAVAROVALA SVOJE USLUŽBENCE
Winston-Salem, N. C. — Tobačna kompanija, R. J. Reynolds Tobacco Co., izdelovalka Camel cigaret in Princ Albert tobaka, je v zvezi z neko zavarovalno družbo izdala za svoje uslužbence, ki delajo za njo najmanj 6 mesecev, zavaroval-ninske police, katerih višina se ravna po plačah in se glase od $500 do $10,000. Enako je določila tudi starostno zavarovalnino za uslužbence, ki so na delu najmanj 20 let in so dosegli starost moški 65 let in ženske 60 let, ter so stalno nezmožni za delo.
— Manila, Filipini. -— Bivši uradnik v poštnem oddelku, F. Reyes, je bil vsled ponever-jenja poštnih znamk v znesku 106 tisoč dolarjev obsojen na 10 let ječe in povrnitev stroškov. Stroški pa bodo težko povrnjeni, ker znaša njegovo premoženje le mali del tega zneska.
ŠIRITE AMER°. SLOVENCA!
LETEL 2000 MILJ, DA REŠI ŽENSKO
Capetown, južna Afrika. — Iz neke samotne naselbine so dobili semkaj brzojav, da je stekel pes obgrizel tamkaj neko žensko, in da se nahaja v smrtni nevarnosti, ako ne dobi pomoči. Neki časnik, King po imenu, se je ponudil, da bo na pravil z aeroplanom nevarno pot preko pustinj int gozdov do tiste naselbine, da prinese ženski Pasteurjev serum, s katerim jo bo rešil smrti.
Težko ponesrečil, ko je vozil vino.
Kostanjevica ob Krki, 28. nov. — Nocoj ob prvem mraku se j§ tukaj zgodila težka nesreča, ki jo je povzročilo letošnje vino, posredno in neposredno.
Gostilničar Sitar iz Toplic pri Novem mestu je kupil za potrebe gostilne nekaj sodov vina v Sv. Križu pri Kostanjevici. Danes se je napotil s hlapcem Francetom na pot, da s par konji prepelje kupljeno vino domov. Srečno sta s Francetom prišla k Sv. Križu, srečno sta naložila na voz troje polnih sodov in France je pognal konje proti domu. Pri nakladanju vina se je hlapec po-služil prilike in se pridno žalil s pijačo. V nekoliko vinjenem stanju je France poganjal konje proti Kostanjevici. Njegov gospodar je med tem šel na državno cesto, kjer je počakal na Tapredov avto, da. bi se ž njim peljal do Novega mesta.
Cesta od Sv. Križa proti Kostanjevici se nekoliko pred mestom lahno spušča nizdol. Hlapec France je-hotel zavreti težko natovorjeni voz, pri tem pa je prišel pod kolesa. To se je zgodilo dobrih 10 metrov od kostanjeviške šole, približno ob pol šestih zvečer. Moža ni nihče videl, dva dečka sta slučajno opazila konje, ki so šli brez voznika dalje v Kostanjevico. Dečka sta najprej u-stavila konje, potem poiskala voznika, ki je ležal na mestu nesreče z razbito in s krvjo oblito glavo. — Poklicali so zdravnika dr. iVanuševiča iz Kostanjevice, ki je ugotovil, da ima hlapec France zlomlje ni obe nogi, eno pod kolenom, drugo v členku. Moža so prenesli v Kostanjevico, kjer ga je za prvo silo obvezal in ob ložil zlomljeni nogi zdravnik dr. Ivanuševič. Čez dobro uro se je mimo pripeljal Tapredov avtobus iz Brežic, v njem tudi gospodar težko ponesrečenega hlapca, gostilničar Sitar. Hlapca so naložili v avtobua in ga odpeljali v bolnico v Kandijo, dočim je g. Sitar zaradi konj in vina moral ostati čez noč v Kostanjevici. — Ponesrečeni France je ves čas prevoza ležal v nezavesti ter se zdaj v bolnici bori s smrtjo. — Ima zlomljeni obe nogi in glavo razbito.
-o-
Bestija — ne mož!
V Bulatovcu v Srbiji so are-
Stankovič in ji obljubil, da bo svojo ženo ubil, nato pa njo poročil. Začel je strašno pre-epati ženo, dokler ji ni 29. oktobra letos bil toliko časa, da je izdihnila. Njena nenadna smrt je vzbudila sum srez-kega načelnika v Prokuplju g. Krsta Peroviča, ki je poznal učiteljeve odnosa je s Stanko-vičevo. Dal je izkopati truplo pokojne žene in zdravniki so ugotovili, da je umrla nasilne smrti. Milenkoviča so spravili v zapor, nakar sta še takoj javili dve njegovi učenki, ki sta bili priča, kako je Milenkovič davil svojo ženo.
Učiteljica Stankovičeva se je očividno bala, da je Milen-covič ne bi zapletel v stvar, zato je vložila proti njemu o-vadbo, da ji je bil storil silo. Ko so jo pa z Milenkovičem konfrontirali, je priznala, da ji je bil učitelj obljubil, da ženo ubije in se nato poroči z njo. Stankovičevo so nato zaprli.
-o-
tirali tamkajšnjo učiteljico Mi-co Stankovič zaradi sokrivde na umoru učiteljeve soproge Angeline Milenkovič. — Učitelj Rado Milenkovič je bil šele pred par leti šiloma odvedel staršem mlado Angelino Sta-nimirovič, hčerko pirotehničnega mojstra v Kragujevcu, in jo nato poročil. Rodilo se jima je dete — sinček Vasa. Milenkovič se je pa že čez leto dni seznanil z učiteljico Mico
Nov dok za jugoslovansko mornarico.
Te dni so pripeljali iz Nemčije v Ercegnovi nov plavajoči dok, ki ga je naročilo naše prometno ministrstvo. Novi dok bo služil mesto starega doka. Z njim je naša mornarica zelo mnogo pridobila, zakaj našim ladjam ne bo več treba za manjše popravke v tuja pristanišča, ker morejo skoro vse ladje naše trgovinske mornarice dokirati na njem. Po popravilu starega doka, bo na novem doku doki-rana stara vojna ladja, ki služi naši mornarici za pisarno in vojašnico. To je zelo zanimiva ladja, zakaj njen krov je ves pokrit ter izgleda kakor navadna hiša. Mornarji so mnenja, da se drži dna te ladje približno 8 vagonov školjk, ker ladj« že več deset let nepremično stoji na istem kraju. Prihod novega doka je bil sprejet pri mornarskih ljudeh 7. velikim veseljem.
-o-
Smrtna kosa.
— V Ljubljani je umrla ga. Augusta Wagner. — Na Blejski Dobravi je umrl nagle smrti Andrej Kučič. — V Pupščin-cih pri Murski Soboti je po-, brala smrt 271etnega Karla šečko. — Na Trnovskem pristanu v Ljubljani je umrl tovarnar in posestnik O. Drelse.
-o--
Napad na vlak pri Tuzli.
Na bosanski progi med Lu-kavcem in Puračičem sta dva neznana zlikovca skušala napasti vlak, ki ob 18:40 vozi proti Tuzli. Napadalca sta skočila na poštni vagon, ker pa so bila vrata zaklenjena, sta skušala skozi okno priti v vagon, kar pa se jima ni posrečilo. ker so okna bila zamrežena. Končno sta potegnila zasilno zavoro in pobegnila.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 20. decembra 1929.
^AMERIKANSKI SLOVENEC
l Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
' Tzhai
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
1 Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, III.
► Telefon: CANAL 0098 P*	---
Naročnina:
Ka celo leto ........................................$5.00
£a pol leta ........................................ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
EZa celo leto ...............,........................$6.00
ga pol leta ................................-— 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ............................-......$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe: "
For one year ....................................$6.00
For half a year .................................. 3.00
) POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, fcio kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker jB tem veliko pomagate listu.
I DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu (je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.	______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at IChicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
p. M. Trunk:
Manj, ker je pač - manj
; v	-
Na borzi v New Yorku je prišlo v zadnjem času do strahovitega poloma na delniškem polju. Dasi so izgube bolj pa-jparnate izgube, ker se je delnice porivalo na višino umetniškim potom, in so prizadeti pač tisti krogi, ki "žanjejo, kjer pe sejejo," ali vsaj hočejo tako žeti, vpliva polom twdi na šir-išo javnost in na gospodarske razmere v splošnem.
Po polomu so začeli stikati po vzrokih takega poloma. Morda so na pravem tisti, ki po polomu pokazujejo na resnične vire naše sedanje prosperitete. Prišli smo do masne produkcije, oglaševalna sredstva so na vrhuncu, vpeljali smo kupovanje in plačevanje na obroke. Pravijo, da smo na te načine prišli do visokega življenjskega standarda. Ali res do življenjskega standarda? Vse kaže, da označba ni pravilna. Prišli smo do visokega standarda, pa ne toliko pri življenju, ysaj ne splošno, pač pa pri — izdajanju, trošenju, nakupovanju, in zelo, zelo — splošno, v naravnost velikanskem obsegu.
Ampak še en vir ostaja odprt glede naše sedanje prosperitete, in ta vir je bil odkrit po nekih najnovejših podatkih.
Skozi dolgo dobo petdesetih let do dobe, ko so se po strogih zakonitih določbah zatvorila vrata naseljevanja, je naša dežela uživala neko dobroto, kakršne ni imela nobena druga dežela. Naše prebivalstvo se je pomnoževalo leto za letom na milijone, in to se ni'godilo potom naravnega priraščaja po porodih, temveč po milijonih odraščenih oseb. Odrasli so prihajali in prihajali z odraslo silo kupovanja in konzuma. Ni bilo treba čakati dolgih dvajset let, da se prikaže učinek kupovanja in konzuma na trgu za vsakdanje komoditete.
Dvoje pa se je med tem prigodilo, ^in posledice se kažejo na finančnem polju. Z eno potezo zakonite določbe smo zadavili silo, ki je tvorila podlago naše prosperitete. To je eno. Drugo pa je, da se delajo prav krčeviti napori, da se število prebivalstva zoži, skrči na umeten in prebrisan in premeten način, in ta način skrčevanja se hoče doseči potom porodne kontrole, zabranjevanja spočetja, umetnega in zato protina-ravnega kontroliranja.
Prostovoljno in samovoljno smo se oropali tega, kar je tvorilo najizdatnejši posamezni vir materielne prosperitete, pomnoževanja odrasle priselitve pri naseljevanju. In potem smo se ozrli naokrog, in poskrbeli smo prav izdatno za to, da se prebivalstvo ne pomnožuje naravnim potopi porodov, ki je sicer bolj počasen, pa bolj navaden vir za naraščajočo kon-zumno silo vsakega naroda. Skrbno smo posluškavali in pri-sluškavali, ko so razne konvencije za porodno kontrolo bajno naslikavale, kakšne dobrote se bodo razlile na javnost in na posameznike, ako se na vse načine kontrolira'in umetno za-branjuje, da ne bo preveč otrok in preveč — ust.
Med tem pa so se prikazali neizprosni Statistiki in resni ekonomisti, in ti so malo drugače zagodli. Ta godba je prava žalostinka, namreč, da je konec našega prebivalstva na vidiku potom naravnega priraščaja.
Propagandist so prerokovali strahovite reči o posledicah, Če se pomnožimo, da bo nas kot listja in trave. Slišati je bilo prav šklepetanje zob, ko ne bo več ničesar za pod zobe.
Zdaj pa pridejo statistiki in ekonomi in izvedenci o prebivalstvu in na znanstveni in neovrgljivi podlagi dokažejo, da je vsebina kričečih propagandistov čisto navaden — humbug, bunk.	^
Pretihi so ti statististi in ekonomisti. Glasneje morajo govoriti, kričati jim je treba. Kričalo se je, kričalo na vsa usta, da zdaj pa zdaj ne bomo več mogli stati drug poleg drugega, vsak s praznim želodcem in ničesar za pod zobe in za želodčno praznino. Kontrolerji so bobnali na ta boben naprej in naprej. Zdaj pa pridejo ekonomisti in razbijejo ta boben prav neusmiljeno.
Ekonomisti morajo na dan in na plan s številkami, ki zadušijo ves propagandističen krik in vik. Še več. Statisti in ekonomisti morajo povedati jasno in glasno, da je za porodnimi kontrolisti še nekaj ,— grda sebičnost in nekontroliranje razpasne sebične strasti.
v0hvSSSIiilf1^

SPOMINI NA BOŽIČ IZ PROŠLIH DNI.
Cleveland-Newburg, O.
Zopet so tukaj veseli božični prazniki. Ni ga menda časa v letu, da bi se t«ko živo spominjali prošlosti, kakor ravno o Božiču.
Kako je bilo nekdaj med svojimi (jragimi, starši, brati in sestrami tam v stari domovini! Kes, krasni spomini. Marsikdo je pred letom dni še imel svoje drage, očeta, mater, brate, sestre itd. Toda letos jih ni več med nami. Odšli so, pa kam? V večnost. Tudi moja ljubljena mamica je bila pred l.tom dni še živa, vedno živeča v duhu, misleča, da njen sin pride v domovino in da ga še enkrat pogleda in se ga nagleda s svojimi tako ljubljenimi očmi, da še enkrat položi svojo suho in velo roko na sina, prihajajočega iz daljne Amerike. Zal, da usoda mi ni bila mila, da bi imel priložnost ji še enkrat pogledati v njen mili obraz. Ako se spominjamo takih spomi-
član raznih društev, katerih glasila pišejo najrajši proti katoliškemu prepričanju. Posledica takega čtiva je bila, vero na stran, kakor nekateri učijo — vero med staro šaro. Tudi k temu rojaku je bil poslan an-gelj smrti in ga odvedel v večnost. Ne morem popisati, s kako tužnostjo sem gledal, ko so ga sosedje, prijatelji in dru-štveniki hodili gledat, ležečega v krsti, in niti eden se ni toliko ponižal, da bi pripognil koleno, pokleknil in izmolil očenaš za dušo rajnega. In kaj pa, da po modernem načinu brezvercev, je bil popoldne civilno pokopan, brez sv. maše, brez duhovnika. Vprašam te, dragi čitatelj, kako bi ti rajši umrl? Ali kot veren katoličan, ali brez vsake tolažbe sv. vere? Gotovo mi bo vsakdo pritrdil, da rajši tako kakor katoličan. Da pa dosežemo svoj cilj, je naša dolžnost, da prosimo Boga, da še nadalje spolnujemo dolžnosti sv. vere. Le v veri imamo upanje v bolj-
kateri so se vsi poslovili od gomile s solzami v očeh. Neutolažljivo so jokali ubogi otro-čički, ko so jim položili ubogo mamico v hladni grob.
Na tem mestu moram reči, da se člani in članice društva sv. Mohorja res zavedajo, da so si bratje in sestre med sabo, kajti nad vse ganljivo so se poslovili od pokojne.
Baje so se že nekateri zavzeli za male sirote, da jih vzamejo v oskrbo. Naj jim bo Bog stoterni plačnik!
Kakor slišim praviti, se jih misli mnogo priglasiti, da si nabavijo prostor na tem pokopališču zase in za svojce.
Tudi mi je prišlo na uho, da baje misli narediti Mr. J. Mesec krasni bronasti križ, ki bo stal na sredi pokopališča. Cast mu!	A.
-o—
nov, se naše srce napolni z ža- še življenje onkraj groba.
lostjo. Imamo mnogo tudi veselih spominov iz svoje mladosti.
O kako smo se. v detinski dobi pripravljali z veseljem na božični čas. Že cele tedne smo se pripravljali za božične praznike. O krasni spomini! Kako smo postavljali jaslice! Kako smo jih radostno ogleda-vali in občudovali svojo umetnost. Le žal, koliko je sedaj Slovencev po širnem svetu, ko imajo vse drugo rajši, kakor nauke svojih dobrih staršev. Kako lepo so nas učili skozi celo leto, najlepše pa na sveti večer.
Ko že pišem o spominih, naj omenim one, kateri so pred letom bili še čili in zdravi, a danes že spavajo v hladnem grobu. Njih duše pa v večnosti. Nehote mi je v mislih moj o-sebni prijatelj, ko je pred letom dni bil vesel v krogu svoje družine. Pa ker je bil vedno vesten in praktičen katoličan, je vedno živel kot kristjan, ga je tudi smrt, ko je prišla po njega, dobila pripravljenega. To je previdenega s tolažbo sv. vere je nastopil pdt v večnost. Tudi drugi moj osebni prijatelj je bil dober človek. Žal, da ob prihodu v Ameriko je imel to nesrečo, da je postal
Novorojeno Dete nebeško pa naj nam sprosi pri Bogu, da kadar tudi naše,življenje poteče, da se tam na desnici Gospodovi zopet s prijatelji, kateri so pred nami odšli, združimo.
Želeč vsem čitateljem lista A. S. vesele božične praznike in zdravo, srečno novo leto, Jacob Resnik.
•-o-
SPREVOD MRS. PAULICH IN NEKAJ O SLOV. POKOPALIŠČU V LEMONTU.
Lemont, 111.
Kakor je bilo že poročano v tem listu, je bil v soboto, 14. t. m. pogreb pokojne Frances Paulich in sicer ne v Summitu, ampak je bila pokopana na frančiškanskem pokopališču v Lemontu. To je prva Slovenka, ki počiva na tem pokopališču.
Pokojna je bila skrbna mati svojim otročičkom, ki si je zlasti zadnja leta mnogo prizadevala, da bi jih preskrbela za boljšo bodočnost kakor jo je imela ona. Toda ljubi Bog je ukrenil drugače. Že tako je bila vedno bolj slabotna, a k temu se je pridružila še pljučnica, kateri je podlegla.
Na zadnjem potu jo je spremilo i) avtomobilov rojakov,
SLABE DELAVSKE RAZMERE V PITTSBURGHU.
S. S. Pittsburgh, Pa.
Bližajo se božični prazniki, .to so dnevi, ki jih je naredil Gospod Jezus Kristus, naš Od-rejnik. In tega dneva se veselijo vsi narodi. Da, res so angeli zapeli prvič nad betle-hemsko štalico Gloria in Ex-celsis Deo — Slava Bogu in mir ljudem na zemlji, ki so do-...... 11 t
bre volje! In ravno ta praznik je jako mil in priljubljen in tako vesel, da se ga vsak veseli.
Gotovo pa mislim, da nekaterim bo Božič v naši okolici tudi žalosten. Kjer jaz delam, pri Jones and Laughlin Steel Corp., South Side, Pittsburgh, Pa., je še pričetkom novembra v nekaterih departmentih prav
brt znajo cigani.
Ker vidim, da se skoro vsak dopis začenja z vremenom in delom, bom tudi jaz začel s tem predmetom. Kar se tiče dela v naši naselbini, vam ne morem poročat nič kaj dobrega. Tisti, ki ga imamo, ga imamo zadosti, ali je tudi tukaj dosti delavcev brez dela. Smo skoro vedno eni in isti delavci
izključeno delo in ljudje hodi- v tukajšnih železnih rudnikih
jo dnevno v fabriko in istf čas tudi nazaj, ker nimajo dela, in to bo prav žalosten Božič za one, kateri so brez službe in brez denarja.
Vsem naročnikom in čitate-Ijem A. S. voščim vesele božične praznike in srečno in veselo novo leto 1930 in pomnožitev naročnikov Amer. Slovencu!
Pozdrav vsem skupaj!
Franc Čemas.
SMRTNA KOSA V SHEBOY-GANU.
Sheboygan, Wis.
Poročala sem zadnji teden o bolnikih iz naše slovenske naselbine. Izmed omenjenih je Vsemogočni poklical dva v večnost. John Papež je umrl 11. decembra ob 10. uri dopoldne v St. Nicholas bolnišnici. Bil je samec, star okoli 50 let. Doma je bil z Dolenjskega, fa-ra Trebeljno. Tu zapušča enega bratranca. Spadal je k štirim podpornim društvom. — In še isti dan popoldne ob 2. uri je umrla tudi Mrs. Rok Ju-riček v isti bolnišnici. Rojena je bila 1877 v vasi Ivanič, Stara Bistra pri Zagrebu. Tukaj zapušča dva sinova in eno hčerko. Prvi je Rev. John Juri-ček, ki ima slov.-hrv. faro v o-skrbi v Omaha, Neb. Njemu je pravzaprav mačeha, a ona je po materinsko skrbela zanj ter mu je bila prava ljubeča mama. Tudi on jo je ljubil kakor lastno mater. Drugi sin Mirko je na višji šoli v Alabama, Polytechnic Institute, Auburn, Ala. Enako dober sinko. Oba sta se udeležila pogreba. Hčerka Elizabeth pt/haja v tu-kajšno višjo šolo. Pogreb se je vršil 14. dec. ob 9. uri s sv. mašo. Navzočih je bilo več duhovnikov. Pokopana je na slovenskem pokopališču v Zeleni dolini. Spadala je k društvu Kraljica Majnika št. 157 K.S. K.J. ter k društvu sv. Trojstva. Člani (ce) obeh društev so jo v veliki udeležbi spremili na njeni zadnji poti. Priporočana sta oba v molitev. Žalujočim izrekam sožalje, umrla pa naj se spočijeta od dolgega trpljenja ter daj njima Bog večni mir in plačilo v nebesih!
J. Mohar.
KAJ JE NOVEGA V MICHI-GANU?
Manistique, Mich.
Po dolgem času se zopet o-glašam s par vrstami.
Od tukaj 25 milj vzhodno gradi družba Inland and Stone Co. ob jezeru Michigan pristanišče (dock), odkoder bo s parniki izvažala kamen iz Chi-cage. Pravijo, da bo to največji kamnolom v državi Michigan.
Pred kratkim je zgorelo poslopje Thonaas Berry Chem. Co., v katerem se je izdelovalo "wood alcohol". Škoda se ceni na $65,000. Več delavcev je prišlo ob delo. Tudi parna žaga stoji zaradi raznih popravkov, tako da delavske razmere niso najboljše.
Božični prazniki so pred durmi. Vse se jih veseli. Imeli smo že tudi prav hudo zimo in snega je veliko.
Pozdrav vsem Slovencem in čitateljem A. S. želim prav vesele božične praznike in srečno zdravo novo leto!
Anton Krašovec.
-o-
BOŽIČNICA ZA MLADINO.
Canonsburg, Pa.
Društvo sv. Jeronima št. 153 KSKJ. in dr. Kraljica Majnika št. 194 KSKJ. priredita kakor vsako drugo leto na božični dan ob 1:30 popoldne v domu društva sv. Jeronima božičnico za Mladinski oddelek KSKJ., kjer se bo delilo članom Mladinskega oddelka' KSKJ. božična darila. Prosi se, da pridejo vsi člani in članice Mlad. oddelka po božična darila.
Vsem čitateljem vesele božične praznike!
Anthony F. Bevec Jr.
-o-
O TEM IN ONEM NA CHIS-HOLMU.'
Chisholm, Minn.
Že dolgo časa se pripravljam, da bom kaj napisal v naš tako priljubljeni katoliški list A. S. Ampak z menoj je ravno tako, kakor s tistim ciganom, ki je rekel: danes ne bom delal, bom jutri. In tako so šli dnevi, meseci in leta naprej, dokler se ni ujezil in rekel: dosti je tega, in zopet začel svojo obrt. Saj veste, kako o-
Zaslužek je odvisen od prostora, kakoršnega ima delavec in pa tudi od delavca je* odvisno, kako si zna pomagat. Kako se dela v teh globokih rudnikih, vam je že svoječasno poročal Mr. Jaksetič, ko je bil tukaj na agitaciji za list A. S. Veste g. urednik, Mr. Jaksetič si je bil zaželel, ko . je bil tukaj gori na agitaciji za A. S., da bi' rad napravil rudniško inšpekcijo. Pa smo mu z veseljem napravili to uslugo. Oblekli smo ga v rudarsko uniformo. Treba, da ste ga videli g. urednik takrat, kako je zgle-dal. Gotovo bi od smeha počili. Predno smo začeli iti doli po lestvah v rudnik, sem mu rekel: Tone, ne smeš pozabit reči sveti križ božji, predno greš doli v jamo, zakaj sedaj si še živ, ne veš pa, če boš prišel še živ na površje. In ko sem ga tako opozoril, sem opazil, da klobuk mu ni hotel več stati tako na glavi, kakor bi moral. Kaj je vse videl in skusil v jami, je že on sam poročal. Saj, ko sem bral njegovo poročilo iz Chisholma, me je kar nekam na smeh sililo. Kako ga je treslo, ko je držal tisti stroj, ki dela do 6 ali več čevljev dolge luknje, v katere se dene potem razstrelivo. Ampak Tone, ne smeš biti kaj hud, ker sem Te malo opisal pri Tvojem prvem rudniškem pregledaVa-nju.
H koncu tega mojega pisanja voščim vsem čitateljem tega lista vesele božične praznike in srečno, zdravo, zadovoljivo novo leto 1930!
Frank Laurich, zast.
-o-
TO IN ONO IZ ELY.
Ely, Minn.
Tukaj smo imeli žalosten pogreb mladega fanta Johna Antončiča. On je bival v Cle-velandu, zaposlen je bil v neki tovarni in nastanjen pri neki družini. Tam je bil obolel mož ter je bil v bolnišnici. Zato je tudi žena zapustila dom in je bija pri svojem možu. John Antončič je bil tako sam doma. Neko noč gre spat. Pa ker ga tja, kamor je hodil na hrano, le ni bilo od četrtka ' do pondeljka, se je ljudem, kjer je bil na hrani, čudno zdelo, kaj neki je z njim. Pošljejo v bolnišnico po omenjeno gospodinjo, kjer je John bil na stanovanju. Ko odprejo sobo, je bil John odet in s prekrižani-mi rokami na prsih ležal mr-tey. O kako je žalovala za njim njegova mati tukaj. Pred petnajstimi leti ji je v rudniku pa zasulo njenega moža. Osem dni je vzelo, prednovso ga do-(Dalje na 3. strani.)
ipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Dr. Ožbolt Ilaunig:
•j KAPELŠKI PUNT
Robertu je ta čas pripravila Anka snaž-£lo postelj in uredila vse za sveto opravilo.
Župnik Prunner je stopil v bolnikovo sobo. Komaj je zagledal Robert duhovnika, se je zahvalil s tresočim glasom za prigod.
Župnik je postavil Najsvetejše na mizo, primaknil stol k postelji in pomignil ženskam, da sta odšle. Po daljšem času pozvoni, znamenje, da je spoved končana* Vstopili so v sobo. Ginjeno je sprejel Robert zadnjo popotnico, tako, da je bila prepričana tudi drugače precej nezaupljiva Mojca, da je bilo pri Robertu resnica. Zato mu je odpustila tudi ona, ko jo je prosil za odpuščanje.
Župnik Prunner je bil resnega obraaa,
toda obenem se mu je bralo iz oči, da je zelo zadovoljen nad tem izidom. Po končanem opravilu vstane in reče Anki: "Se eno željo ima bolnik, ki ti jo je že sporočil; on hoče dati nedolžnemu otroku svoje ime, zato storim tudi to dolžnost. Ali je to tudi tvoja volja, Anka, tedaj mi to potrdj."
"Prosim te Anka," reče Robert s slabotnim glasom, "usliši mojo prošnjo; grešil sem mnogo, da nisem spolnil svoje nekdanje obljube, za katere izpolnitev si me ti prosila, zato usliši sedaj ti mojo prošnjo na smrtni postelji."
"Tudi moja želja je," pritrdi Anka, ginjeno, "zato prosim gospod župnik, dajte nama svoj blagoslov."
In Anka je pokleknila poleg postelje, dala je Robertu roko in župnik je začel či-tati obredne molitve.
S tresočim, a vendar odločnim glasom sta potrdila oba zaročenca zakonsko vez.
"Sedaj pa mi pripelji, Anka, še najinega sinčka," prosi Rqbert s tihim glasom, "videl bi ga rad še enkrat, preden se ločim."	i
Bogdanček je bil v drugi sobi in m mogel razumeti vsega tega, kar se je danes
zvečer godilo. Slišal je nekaj o tujem možu, videl je župnika, hotel je pogledati pri durih v drugo sobo, toda Mojca je bila vedno pri njem, in tako ni mogel videti ničesar. V sobo je prišla mati, pobožala Bog-dančka, ki se je čudil, zakaj ima mati objokane oči. /
"Bogdanček, pojdeš z menoj v ono sobo. Vidiš, Jezušček je prinesel danes v našo hišo tudi bolnega moža, ki je trpel zunaj n*az; hoče te videti in ti voščiti srečo, ker te ima rad."
"Ali res, mamika," vpraša Bogdanček skoraj nezaupljivo.
"Gotovo, sinček, le pojdi." In j^nka je prijela sinčka za roko in ga peljala v drugo sobo.
Župnik je sedel ob postelji bolnikovi in se z njim razgovarjal. Mojca pa je pospravljala med tem, ko se je mežnar krep-čal v kuhinji za težko nočno pot.
"Pridi no, moj ljubi Bogdanček," vabi prijazno župnik fantka, ki je gledal cel prizor z nerazumljivimi očmi.
"Pridi le bliže, nikar se ne boj," vzpodbuja ga župnik; "ta mož nič ni hud, on bi te samo rad videl."
"Ali ni to oni hudi mož," pravi sedaj Bogdanček in se oprijema matere, "ki sem ga videl zadnjič, ko sva šla na pokopališče?"
"Le nič se ne boj," vzpodbuja ga mati, "sedaj je v postelji, nič ti ne stori. Vidiš, kako se ti smehlja, kako ti kima z glavo,, roke ti ne more dati, ker ima bolno."
"Pridi bližje, moj sinček," spregovori Robert s tresočim glasom, "jaz sem tvoj oče!"
Bogdanček pogleda začudeno župnika,
ga ateka!"
Solze so zalile vsem oči, Bogdanček se je nehote sklonil k očetu in ga poljubil na čelo.
"Poljub sprave in miru," pravi župnik svečano, "to je najlepši božični večer za
vas vse
r*.
Župnik Prunner se je-poslovil, ker. je moral domu zaradi polnočne službe božje, ki se je zopet vpeljala, odkar je prišel do vlade cesar Leopold II. Naročil je Anki,
naj pazi na bolnika, ker kažejo vsi znaki, kakor bi dvomil, da je to res. Zato reče" da se mu bliža zadnja ura. župnik: "Le stopi tja, to je tvoj atek, ho- Župnik se ni motil. Dolgi
dil je dolgo po svetu, sedaj pa je bolan in je prišel k tebi."
Bogdanček je verjel, vendar se ni upal blizu, zato ga prime mati za rokico in ga pelje k postelji.
"O moje dete," šepeče Robert gin j en, "vendar sem tako srečen, da te vidim ter imenujem svojega!"
Bogdan gleda nemo v bledi obraz, nato stegne ročice ter pogladi očeta po Mcu ter bojazljivo v,praša: "Si res moj atek?"
"Da, da, moj srček, sem tvoj, a kmalu te zapustim, bodi priden in moli za svoje-
Dolgotrajno stradanje, slaba oskrba in nazadnje razburjenje so vzele Robertu zadnje moči. Začel je težko sopihati, tako da so ga morali vzdigniti v postelji.
"Anka — Bogdanček, tako sem srečen, da sta pri meni!"
"Saj te imamo vsi radi," tolaži ga Anka.
"Spravljen sem z Bogom in z vami _
sedaj lahko umrem." -
"Ne govori tako žalostno," reče Anka mirno.
(Dalje sledi.)
Petek, 20. decembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
OCH>CK>0<>00<>0<K><><>C><>0<><><><>0^
.---------- \ r
OOOOOOOOOOOOOCXX
Družba
oooooooooooooooo
>ooooooooooooooo<
sv. Družine
VOOOOOOOOOOOOOCKX
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
"S^KKf Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St, Chicago, I1L Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, I1L John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poikodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D.S.D.
Joliet, III.
Dragi mi sobratje in sosestre!
Z velikim veseljem in dobro voljo prebiramo lepe članke od strani podrejenih društev, ozir. njih tajnikov in tajnic. N. pr. tajnik društva sv. Družine št. 1.DSD., sobrat Martin-, čič nam je priobčil imena no-vopristopilih članov in članic, ki so bili uradno sprejeti in zapriseženi na zadnji redni mesečni seji v odrastli in mladinski oddelek naše slavne organizacije DSD. Potem tajnik dr. sv. Družiiie št. 3 DSD. v La Salle, 111., sobrat Kastigar, v svojem dopisu uljudno vabi svoje člane na letno sejo ter jih navdušuje, da naj delajo roka v roki za večji napredek njihovega društva in DSD. Potem naš dobro poznani novoizvoljeni tajnik društva št. 14, East Pittsburgh, Pa., sobrat Tom Oblich nam poroča, kako povoljen je bil izid letne seje in so si iz-volili odbor za leto 1930, ki bo delal nepristransko za večji napredek njihovega društva. Potem čitamo poročilo tajnika dr. št. 6 iz Wau-kegana, 111., od sobrata Draš-lerja Jr., kako so z lepim mirnim potom si izvolili odbor za prihodnje Jeto 1930. Potem smo čitali dopis od št. 11, Pittsburgh, Pa., ki uljudno vabi člane na letno sejo, istotako od št. 12 dr. sv. Cecilije v Jo-lietu, 111., vabilo?na letno sejo, pisano po tajnici Mrs. Rose Bahor. In vsi taki dopisi napolnijo predale našega glasila in s tem oživijo duh napredka v današnjih modernih časih. Dopis je bil tudi priobčen od št. 17, Ottawa, 111., in od društva št. 16,.Chicago, 111. Vsem tem se prisrčno zahvaljujem.
To, dragi mi sobratje in sosestre, da priobčate svoje dopise, članke itd. v našem glasilu, je največja reklama za našo dično podporno organizacijo DSD., katera je bila doslej bolj slaba. Le tu pa tam ste čitali kako poročilo in dopise od sobrata gl. tajnika Fr. Wedica in pa kakšen dopis izpod mojega peresa, kar pa ne zadostuje, ker glasilo je tukaj in društva imajo pravico pri-občevati društvene dopise in članke. Želel bi, da bi se v prihodnjem letu bolj oživeli v našem glasilu, posebno, ker bo konvenčno leto.
Naša slavna družba je v zadnjem letu jako lepo napredovala in v nadi sem, da bo še veliko bolj napredovala v prihodnjem letu! Pričakujem zopet kak dopis od sobrata Toma iz E. Pittsburgh*.
Dragi mi sobratje in sose-
Društvene vesti in naznanila.
stre! Ravno ko to pišem, vam naznanim žalostno novico, da smo zgubili enega dobrega člana iz naše srede zadnji petek po štirimesečni mučni bolezni. Mirno in previden s šv. zakramenti je v Gospodu zaspal naš ljubi sobrat Nick Žu-gel, član dr. št. 1 sv. Družine DSD. že od ustanovitve pa dokler mu ni angelj smrti zatis-nil telesne oči in mu posvetil z nebeško lučjo v nebesih. — Nick Žugel je bil mirnega značaja. Rajši je prenašal kakor pa bil bi koga kritiziral. Bil je vedno navdušen delavec kakor tudi pravi oče svoji družini. Vedno je nosil lepo in u-gledno ime kot poštenjak v slovenski naselbini Jolietu. — Vedno je tudi rad delal za svoje društvo. Bil je član tudi dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. SKJ. Pogreb se je vršil v pon-deljek od hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, ki so ga spremljali poleg velike udeležbe obeh društev do hladnega groba. Radi tega ga vam vsem priporočam v molitev.
Družba sv. Družine pa na tem mestu izreka prizadeti družini svoje iskreno sožalje. Ti, dragi brat, pa v miru počivaj in naj ti sveti nebeška luč!
K zaključku pa voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam in uradnikom (cam) vseh podrejenih društev in sploh celokupnemu članstvu vesele božične praznike in srečno veselo novo leto 1930, da bi mili Bog rosil svoj božji blagoslov na naša društva in posamezne člane in Članice in njihove družine.
S sobratskim pozdravom na vse cenjeno članstvo,
Geo. Stonich, gl. preds.
IZ URADA TAJNIKA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, III.
Vsi tisti, kateri želijo poklicati ali govoriti na telefonu tajnika tega društva, je nova številka, ki je 8310-M., zato si naj vsak zapomni tako, da mu ne bo potreba iskat po knjigi. Obenem vsem sporočam, da je naš rojak in član našega društva, Nicholas Žugel, umrl dne 13. dec. t. 1. Spadal je tudi še v društvo sv. Frančiška KSKJ. in v, društvo Presv. Imena. Pogreb se je vršil dne 16. dec. Zato gre vsem hvala, kateri ste čuli pri njemu, posebno pa gre hvala Franku Moškric, Johnu Zaje in Johnu Pruss, ki so bili posebno izbrani od našega društva. Pogrebniki Martin Kramarič, John Staraši-nich, Ralph Wedic; uradniki Geo. Stonich, Frank J. Wedic. John Petvič, Joseph Wedec in John Ivetz izkazali ste mu še zadnjo čast. Kar se tiče našega društva, zato g^ jaz še kot tajnik priporočam v /inolitev, ker vem, da je bil dober in zvest član društva sv. Družine. Vedno je pomagal kjerkoli mu je bilo mogoče, zato ga bomo pa težko pogrešali. Zato naj ti bo lahka ta ameriška zemlja! Sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Ob koncu želim vsem vesele božične praznike!
Vaš sobrat
Louis Martincich, tajnik.
-o-
IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
Vsem članicam društva sv. Cecilije št. 12 DSD. naznanjam, da so bile na letni ali gl. seji v nedeljo, dne 8. dec., izvoljene za leto 1930 sledeče u-radnice: Mary Klepec, preds., Mary Nemanich, podpredsednica, Rose Bahor, tajnica, Frances Kalčič, zapisnikarica, Jennie Nemanich, blagajničar-ka. Nadzornice: Frances Žcl-ko, Antoniette Wedic, Mary Laurich. Bolniški odbor: Anna Jepša,' Anna Pluth. Reditelji-ca Jennie Krall.
Nadalje naznanjam vsem članicam, da naj plačajo vse mesečne prispevke do nedelje, 29. decembra. Z omenjenim dnem bo knjiga za poslovno leto 1929 zaključena, da mi bo mogoče o pravem času celoletni račun sestaviti. Zatorej, katera dolguje, naj poravna do omenjenega dne. Vabljene ste tudi na prihodnjo sejo dne 12. januarja, ker na tej seji se bo bral celoletni račun. In po seji bomo imele party.
Vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto voščim vsem članicam našega društva in vsem članicam in članom DSD.
Rose Bahor, tajnica, 1219 N. Center St.
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D.
Chicago, 111.
Naznanja se vsem članicam imenovanega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 22. decembra ob 2. uri popoldan v cerkveni dvorani. Na drugi strani smo preložili sejo na nedeljo popoldne, zatorej se vse uljudno vabite, da se polnoštevilno u-deležite, ker na dnevnem redu imamo več važnih točk za rešiti. In ker bo to zadnja seja v tem letu, bo tudi volitev odbora za prihodnje leto 1930. Zato pridite vse, ker le bolezen je izvzeta. Drugače pa lahko vsaka pride, ker če bo nas več, lažje bomo kaj koristnega za društvo ukrenile in za v korist organizacije DSD.
S pozdravom in na svidenje v nedeljo v cerkveni dvorani!
Mrs. Mary Anzelc, tajnica.
HOOVER PODPISAL DAVČNI PREDLOG
Washington, D. C. — Predlog o znižanju davkov, ki je bil preteklo soboto sprejet od senata, je bil v ponedeljek predložen predsedniku IIoo-verju, ki ga je nemudoma podpisal in s tem uzakonil.
For COLDS, COUGHS Sore throat, muscular rheumatic aches & pains
AT ALL DRUGGISTS
11 DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA
Nov način spodrivanja Slovencev.
D emisijoniral je Anton Or-zan, podpredsednik deželnega gospodarskega sveta v Gorici. Orzan je moral odstopiti, ker je služil v vojni kot avstrijski nadporočnik. Domeneghini pa zahteva, kakor znano, da se morajo odstraniti z javnih mest tudi vsi oni, ki so imeli v vrstah sovražnika častniške čine, čeprav so moralno neoporečni.
-o—
Prebivalstvo Trsta pada.
V Trstu se je rodilo v prvih letošnjih mesecih 3188 otrok, umrlo pa je 3347 oseb. Torej je bilo 159 smrtnih primerov več kot rojstev. Leta 1913 je bilo v Trstu v prvih desetih mesecih 6895 rojstev.
-o-
Kožuh: Kozi—Keber: Čebri...
Na tržaški prefekturi nadaljujejo s preoblikovanjem priimkov. Par primerov: Cedilnik Cedi, Jeršek Gersi, Keber Che-beri, Knabe Ragazzi, Kurinčič Corini, Logar Logarini, Kožuh Cozzi, Skočaj Salti.
-o-
Razen drobiž in novosti.
— V Drežnici je umrl g. Fr. Kutin iz Koseča. — V Kozar-ščeh je pobrala smrt družinsko mater Jožefo Bratuž. — V Do-ljah gradijo vodovod, ki bo v kratkem dovršen. Bo to velike koristi za prebivalstvo. — V Podlaniščeh pri Cerknem je u-mrla Neža Makučeva, rojena Bevk. — V Postojni je izbruhnil v seniku posestnika Štetina pri Kožarju ogenj in povzročil
občutno škodo. — V Pečniku v idrijskem kotlu je umrl naj-starejški mož v vasi, Janez Fi-lipič.— V Biljanah je umrl Jožef Šuligoj. — V Vedrijanu je preminul 72 let stari Jože Samec. — V Batujah v vipavski dolini se je ponesrečil mladenič Fran Vodopivec. Padel mu je kos brusa na glavo in ga močno poškodoval.
-o-
Sirom Jugoslavije
Bik usmrtil kmetovalca.
V Botovu pri Koprivnici je bik tamkajšnje Zemljiške za-jednice napadel 551etnega kmetovalca Mijo Lukša in mu z rogom razparal trebuh. Ranjenec je že med vožnjo v ko-privniško bolnico izdihnil.
-o--
Nesreča v Hrastniku. • V jami je padel v sredo, 27. nov., rudarju Francu Kohnetu na glavo precej velik kos premoga. Ker je ponesrečenec držal glavo postrani, mu je težak kos poškodoval gornjo čeljust. Kohne se je podal v svr-ho lečenja v ljubljansko bolnico.
-o--
Smrtna kosa.
—V Škof j i Loki je umrla A. — -BAOuBroox ut'ipn '3PS Dragopolju je smrt pobrala Fani Kovačevo. — V Pleterjah je umrl pater Apolinar The-berge, rodom iz Kanade. — V ljubljanski bolnici je umrl vlakovodja Anton Vogrinec. — V Mariboru je umrl Dr. Fr Firbas, najstarejši slovenski
LED
kadar ga najmanj pričakujete - pokrivajoč ceste po zmrzujočem dežju - promet brez moči drsi in - polzi po steklenih potih. Nevarno je voziti po cestah.
• r/.-->
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
SOBA V NAJEM se odda pri J. Tursich, 2142
W. 21st Pl. o.	(2995)
RAČUNE
za luč, plin in vodo lahko plačate vsak čas v uradu "Amer. Slovenca". Tu si lahko kupite tudi "American ExpresslMo-ney Orders" za Ameriko in stari kraj.
NAZNANILO.
Naznanjam rojakom in rojakinjam, da sem zopet začel delati DOMAČE SUHE KLOBASE. Kdor jih želi, jih lahko dobi vsaki dan pri
Joseph Horvat,
745 Summit St., Joliet, 111.
(2967)
STENSKI KOLEDAR 'AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV!
Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti 15c za Ameriko, Kanado in stari kraj.
Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po lQc. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S.Ž.Z. itd., da jih naroče skupno za člane.
V večje naselbine, kjer ima-mo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na zastopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom-(cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h za-stopniku(ci).
Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje posamezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado.
Uprava A. S.
Hitreje boste prispeli z
Električno!
Poslužujte se našega Outing and Recreation Bureau, 72 W. Adams St. Randolph 8200. Brezplačna pojasnilk glede izletov, potovanj, krajev za zabavo, in poučnih voženj po celcm chicaškem mestnem ozemlju.	, . *» sfi
Za vozne rede, vozne cene in vse druge informacije na vseh treh železnicah, telefonirajte RANDOLPH 8200
CHICAGO SOUTH SHORE . CHICAGO NORTH SHORE & SOUTH BEND RAILROAD
0 & MILWAUKEE RAILROAD
fi* w
CHICAGO AURORA A. ELGIN RAILROAD
(The Sunset Lines)
Vozite se 70 milj na uro
AST
NORTH
i W E S T
/ČHIC A G 0\ ._......
y\U W0RA AND E l G|N j ~ - R At I ttOAR.'i
notar. — V Pertoči v Slov. Krajini pa je smrt pobrala župnika preč. g. Janeza N. Bagary.
-o-
Potvorjena paprika.
Policija v Velikem Bečkere-ku je aretirala nekega trgovca, ki je na debelo potvarjal papriko. V njegovi zalogi so našli nad 1000 kilogramov fal-zificirane paprike, ki je vsebovala 90 odstotkov barve. Uvedena je preiskava, ker se domneva, da je že v prometu mnogo take paprike.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
bili in odkopali. Sama je bila pa padla pred nekaj časa s strehe in se hudo poškodovala, zlomila si je nogo in poškodovala hrbtenico. Bila je dolgo, časa v bolnici. Zdaj je mislila, da bo šla za sinom v Cleveland — na, pa ta nesreča. Imenovana je sestra tukajšnega č. g. župnika Mihelčiča, kateri so spremili Johna na zadnji poti do hladnega groba. Pokojni je bil star komaj 22 let. Bodi mu Bog milostljiv in sveti mu večna luč!
Vsem vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto!
Katie Spreitzer.
-o-
To je pa fletno. — Razgovor med dvema zakonskima, možema:
"Kaj rečeš svoji stari, ko prideš ponoči pozno domov?"
"Samo: dober večer! Vse drugo pove ona."
* :}:
Navihan šolarček. — Kako to, da imaš v vedenju nezadostno ?
—	Nikar si s tem ne beli glave, papa, saj živimo v dobi ponarejenih listin. Morda je tudi
moje spričevalo ponarejeno.
* * *
Največja uljudnost. — Kdo
je najbolj uljuden na svetu?
—	Živinozdravnik, ki "pozdravlja" govedo.
V JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od
JOSEPH E. SPELICH
dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu.
Sedaj skupaj z Fitzgerald?.
Dobro pohištvo za manjšo ceno.
805-807-809 CASS STREE' Zunaj iz visoke rentne cene Odprto zvečer.
Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo.
PREVOZ - DRVA • KOLN
Rojakom se priporočamo ra naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokliči t« Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
\Z0l» W. Zlst PUce. CnkMO. UL
Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 20. decembra 1929.
»»»»»»»»>»»»»»
IOOOOOOOOOOOOOI l-OOOOOOOOOOOOO .
I ooooooooooooo < »ooooooooooooo
>	ooooooooooooo
»ooooooooooooo,
»OOOOOOOOOOOOO!
>	OOOOOOOOOOOOO
'ooooooooooooo,
>	OOOOOOOOOOOOO i OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO- < OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO I

T. C. Bridget:
Na pomoč
ROMAN.

1
OOOOOOOOOOOOO | OOOOOOOOOOOOO , ooooooooooooo, ooooooooooooo, ooooooooooooo, [ >OOOOOOOOOOOOC I
>000000000000< I
OOOOOOOOOOOOO* i J OOOOOOOOOOOOO* I OOOOOOOOOOOOO' I .ooooooooooooo, ooooooooooooo-, J ooooooooooooo, OOOOOOOOOOOOO-, > ooooooooooooo, I ooooooooooooo, •ooooooooooooo* j
"Tiho!" zapove Sam srdito. "Roke kvišku!"
Možak je bil navidezno tako presenečen, ka je kar ubogal.
"Jim, zveži ga in mu zamaši usta!" poveljuje Sam.
Jim stopi naprej, tedaj pa skočita iz kota pri velikih vratih dva moža; eden izbije Sa-mu pištolo iz rok, drugi pa pograbi Jima s svojimi močnimi rokami okoli pasu in ga dvigne, da si ne more prav nič pomagati.
V naslednjem trenutku se oglasi Gadsden: "Dobro, Jose! Zvežite mlada lopova in ju spravite semkaj! Pustili ju bomo čez noč tu in ko ju bodo našli, bomo mi že daleč od tod."
71. Past.
Jima je jeza kar razganjala, saj je bil popolnoma sam kriv, da sta s Samom zlezla v past, ki jima jo je brez dvoma Gadsden nastavil.
"Zvežite jima rojte in ju pYipeljite noter!" zapove Gadsden. Okrene se k Jimu in mu reče s svojim hladnim smehljajem: "Ne mislim pa se še s tem muditi, da bi vama mašil usta, kajti četudi kričita, vaju ne bo nihče slišal. Moža, ki ju je Ilak postavil na stražo, sta itak že zvezana kakor vidva, ostali pa so zunaj v dežju in imajo opraviti z Bakairi."
Jim mu pogleda naravnost v oči in pravi očitajoče: "Mr. Gadsden, zdi se mi, da ste rekli: Lahko sem tat, lažnik pa nikoli!"
Gadsden pa ni bil užaljen. "Da, natančno tako. Rekel sem vam, da ne bom nobenemu teh vaših dragocenih Hulov nič žalega storil in besedo sem držal. Zdaj pa se nameravam okoristiti z nekaterimi teh čednih kamnov, ki jih bo mnogo lažje nositi nego kakšne pol tone zlata, pa so'tudi skoraj gotovo precej več vredni. Nato pa bom izginil in vi lahko počenjate še naprej kar hočete."
Jim se ugrizne v ustnico in ne reče nobene več. Vedel je, da ne bi nič zaleglo, kajti oba s Samom sta imela roke čvrsto zvezane in bila tako brez moči, kakor kamni v tlaku, ki sta na njih stala.
Zunaj pa se je vihar polegal, dasi je še vedno zdaj pa zdaj posvetil blisk in je dež lil v mogočnih curkih. Slišati ni bilo drugega kot močan štropot dežja ter sem in tja dr-drajoč ropot groma. Jim je svoje oči uprl v Gadsdenovo visoko, mogočno postavo. Možak je dospel na vrh stopnic in vzel iz žepa svoje jopice blesteče jekleno orodje.
Mirno si je ogledoval žarek za žarkom in videti je bilo, da se bo odločil ali za tistega, ki je izžareval blesteče bel ogenj ali pa za drugega, ki je imel bogato živozeleno barvo. Za prvega je Jim vedel, da mora biti iz diamantov, tistih čudovitih brazilskih diamantov, ki so na vesoljnem svetu najboljši pa trdi, da jih je skoraj nemogoče brusiti; zeleni žarek pa je imel smaragde, ki so dandanes tudi precej redki dragulji. Zato so pa tudi silno veliko vredni. Končno se je zdelo, da se je Gadsden odločil za smaragde, kajti vzel je v svojo krepko desnico klešče in začel puliti enega največjih draguljev. Obenem
'Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo io tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri In zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrow« zobozdravnik« D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- štev. sobe 204
Phoae: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od t. zjutraj do 8 zvečer.
od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo
pa se je radi ravnotežja naslonil z levico na središče zlate plošče.
Jim je strmel vanj kot da je začaran. Še sedaj namreč ni mogel verjeti, da je kje na svetu človek, ki bi se lotil takega pustošenja; jasno je bilo, da Gadsdena ne prevevajo ista čuvstva, kajti mislil je samo na to, kako bi čim najprej osvojil plen in ž njim izginil. Toda ko se upre, da bi izpulil dragulj, se pa naenkrat zasliši nekakšno ropotanje in Jim je najprej mislil, da je zagrmelo. Tedaj pa Sam krikne, da je šlo skozi ušesa: "Glej, Jim, glej! Stena se udira!"
In tako je tudi bilo. Ves del stene, kjer je bilo pritrjeno žareče zlato solnce, je zdrknil navzad, z njim vred pa tudi ploščada, ki je Gadsden na nji stal. Jim je še videl, kako se je Gadsden sunkoma zravnal in poskusil od-skočiti, pa bilo je prepozno! Kot bi trenil, je sfrčal v temno greznico in izginil, v naslednjem hipu se je pa tudi že stena za njim zaprla. Mesto, kjer se je še pravkar svetlikala zlata plošča, je bilo prazno in belo.
72. Komaj še o pravem času.
Jim zasliši, da je za njim nekaj zaropotalo in ko se ozre, vidi, da je Joseju padla puška iz rok in da zdaj mož nepremično bulji proti kraju, kjer je izginil Gadsden. S suhimi ustnicami še zamomlja nekaj besedi in se po vsem telesu tresoč umika ritenski proti vratom.
"Misli, da so čari vmes," šepne Jim Samu.
Sam pa se je sladko muzal. "Lahko bi bili že naprej vedeli, da ima Ilak giavo na pravem koncu in ne bo prepuščal velikih stvari slučaju."
"Da; toda kaj se je zgodilo z Gadsde-nom?" vpraša Jim.
"Saj je vseeno; glavno je, da je spravljen. Bolj me mika izvedeti, ali se ne bi mogla midva osvoboditi."
Medtem pa si je Jose opomogel; ne da bi se najmanj brigal za svoja jetnika, steče proti odru, kjer so že vsi drugi Gadsdenovi ljudje treskali in butali po steni ter si obupno prizadevali, da bi svojega vodjo na kak način rešili.
"Zdaj pa le!" reče hitro Jim Samu. "Samo če se nama posreči zapreti vrata, pa bova vso drhal ujela."
Brž smukneta ven; toda ker nista imela rok 'prostih, so bili vsi njuni napori, da bi premaknila ogromna in težkrf vrata, zastonj. Tu pa slišita krik, ki je prihajal od nasprotnega konca dvorane.
"Pogrešili so naju," reče Jim, "pa so jezni kot sršeni. Najbolje bo, da kar izgineva; le tako se bova mogla rešiti."
Prav ko se Jim in Sam obrneta v beg, pa zdirjajo Gadsdenovi ljudje po velikih kame-nitih stopnicah dol. Njihovi koraki so votlo doneli po ploščah. Ker sta imela roke zvezane, sta bila fanta skoraj brez moči. Niti teči nista mogla hitro. Jimu je pogum upadal.
"Stoj!" krepko zavpije Sam. "Stoj! Ilak prihaja."
(Dalje prih.)
THE
Will County National
Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik
CHICAŠKE NAROČNIKE "AMER. SLOVENCA"
vabimo, da pridejo po stenski koledar, ko se mudijo v naši bližini.
Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FORLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204
Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III.
Uraduje: Od 9/ do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
r
BLIZU ALI DALEČ
Vedno ste tako blizu nas, kakor,je blizu vaš telefon. — V slučaju nesreč in nezgod pokličite nas in takoj bomo na licu mesta. Naša postrežba pri pogrebih točna, naše cene zmerne in zadovoljive. Na razpolago smo narodu noč in dan. Prevažamo mrliče v vse kraje mesta in okolice.
JACOB B. SUERTH
POGREBNIK
VERN. D. SUERTH, postrežnica.
Najboljši pogrebniški zavod na zapadni strani mesta Chicage.
2042 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Phones: Canal 0742-0743.

AUTOMOBILI
na razpolago za vse slučaje, pogrebe, krste in poroke. Pokličite me na telefon: Canal 5889.
Andrew Glavach
POGREBNIŠKI VAJENEC IN POMOČNIK.
2210 So. Robey St., Chicago,
I ^^T7ll^60SP0DI!IJEVJ0LEETI t
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše

MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrst« ,« sveže ali suho prekajeno meso tet vse predmete, ki spadajo v mesar- T sko in grocerijsko obrt. ,
JOHN N. PASDERTZ
I
COR. CENTER ft HUTCHINS STS..
Chicap-0 Telefon 2917.

JOLIET, ILL.
*

Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč.in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
glUl O
B ■
■
m
M
l!l!!IBIIIIKi!!!!I9l!;!!H!l
CSBI'IBB®® nv ;*.wti««nmiBai
Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni /bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjefkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi bankr, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,
JOLIET, ILLINOIS.
u
a
■
-■
WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. n JOSEPH DUNDA, pomožni kasir.	' •
''IIHIM1 iiMiiiiMiiiu^iiii^iimM.niiMiniiMiihiMi
Skrbi? He?
Po nazorih ateistov, ko baje ni niti kakega najvišjega bitja, ampak je vse le materija in snov, prav ničesar ne more biti za dogodki, kateri so se pojavili na grobu duhovnika Powe-ra v Malvenu, Mass. Morda res ne bo ničesar izrednega, a po ateističnem nauku sploh ne more biti ničesar. Ako so začeli ljudje hoditi na grob, pustite jih, saj hodijo ateisti tudi na grobove svojih ateistov. Ko razen materije ni ničesar, bodo se ljudje že naveličali, ko ne bo ničesar. Kdo bi se zmenil za goli nič, ko je poleg nič vse drugo naravnost nemogoče, kakor baje "jasno" kaže ateistična — vera v nič, razen materije, za kakršno pa ni treba prav nobene vere.
Tako bi sodil normalen človek, ki ateiste vzame, kakršne se kažejo, ali vsaj zatrjujejo, da so.
Ampak zdi se, da s to ateistično "vero" v nič nekaj ne gre, in izgleda, kakor bi se radi dogodkov v Malvenu vendarle porajal neki — strah, da se ateistična vera ne zgrudi. Akrabolt. Za prazen nič bi težko toliko ljudi hodilo na grob, in vsekako je že to nekaj, da sploh more toliko ljudi iti za praznim nič, in med temi je celo novoizvoljeni župan mesta « Boston in rokoborec Sharkey. Akrabolt, to vendar ne more priti od praznega nič. In nekaj skrbi in morda celo nekaj strahu se je pojavilo med "verniki" v nič in materijo, med ateisti, da bi grob v Malvenu ne spravil nje in njih vero v grob, in tako se je oglasil oberateist Gardner Jackson, predsednik odbora za zagovor Sacca in Vanzettija, preiskal in našel:
"Da je bila? Lavra J. Moody, 18 let stara, katera je ozdravila na hrbtenici, in je zdravnik izjavil, da je ozdravljenje 'čudežno', odpuščena iz mestne bolnišnice v Bostonu. Zdravniki v bolnišnici so rekli: "Največji njen trubel je bila njena histerija'."
"Da Vincencij O'Neill po izjavi lastnega očeta nikoli ni bil popolnoma slep. Oče je rekel : "He has a no-growth cataract over one eye. Na drugo oko je dobro videl'."
"Da Harold Sheehan, 7 let star, o katerem se* je poročalo, da je pustil svoje berglje na grobu, ni jih pustil tam, kakor pripoveduje mati, in še vedno zahaja v bolnišnico za otroke, kjer ga zdravijo kakor po navadi."
In korajžnim atektom, ki se ne bojijo nobenega Boga, pač pa imajo strah pred nekim grobom, je vrlo dobro odleglo pri srcu.
Vsaj merodajne oblasti ničesar še niso rekle, kaj je s temi dogodki, niti najmanj so jih razglasile za kake čudeže, kardinal iz Bostona je bil dvakrat na grobu, in je izjavil, da ne more več reči, kakor to, kar vidi z lastnimi očmi, in kar vsak lahko vidi, ampak ateistične "oblasti" niso mogle sčakati ter so takoj razglasile, da nije ništa. Biti so morale to-raj in so v skrbeh, da bi ta šmentani grob ne podrl vse njih stavbe, in to še preden da se dožene, ali je res kaj izrednega, kar se na tem grobu godi.
Poudarim z vso odločnostjo, da krščansko naziranje ne od-visi od kakih dogodkov na kakem grobu, in bo krščanska yera stala trdna ko skala, ako se izkaže, da za dogodki ni ničesar izrednega. Ateistična "vera" pa se oČividno že maje, ko se le nekaj pojavi, kar vsaj na prvi hip ni kak prazen nič. Prazen nič toraj ni prazen nič, ko je poln skrbi in strahu.
Clemenceau je — zaspal?
Georges Clemenceau, francoski "tiger" in "oče zmage", je dne 25. novembra umrl, po svoji lastni izjavi — zaspal.
Clemenceau je igral zelo važno in odločilno vlogo v francoski in svetovni politiki. Celo v slovenske politične razmere je segel njegov vpliv, še bolj se ve v jugoslovanske, sicer ne toliko neposredno, kakor n. pr. vpliv predsednika Wilsona, pač pa bolj posredno po raznih drugih francoskih politikih. Tudi slovenska zgodovina bo omenjala njegovo ime.
Kakšen je bil Clemenceau kot politik, o tem bo sodila zgodovina, kakšen kot človek, o tem pa sodi najvišji Sodnik in je že sodil. Pri nas pravijo zelo lepo o umrlem, "da je že na pravici," in s tem se hoče izraziti, da komu drugemu sodba ne pristaja. Na pravici je zdaj tudi Clemenceau.
Kakor pa nihče, niti Clemenceau ni mogel iti preko življenjskih vprašanj. Vsak pa ne zapusti pismene besede. Clemenceau je filozofiral, kakor vsak, a je tudi zapisal, o čemur je filozofiral.
Dosegel je visoko starost in tem bolj živo videl pred seboj — smrt. Umevno in naravno, da je filozofiral o smrti.
Navidezno se smrti ni bal in piše, da se je ne boji. Ampak piše pa le o strahu pred smrtjo, toraj je moral le neki strah obstajati, ker bi bil težko pisal o strahu in hotel ta strah pregnati, ako bi strahu ne bilo. O kakem nič ne bo kdo pisal in filozofiral.
Vsaj zase pravi Clemenceau, da se smrti ne boji. Ali se res kdo smrti kat take boji? Ce obstaja neki strah, in obstajati je moral tudi pri Clemenceau, ta strah ne more izvirati v smrti kot taki, temveč v tem, kar i '
smrti sledi, ali pride po smrti. To nikakor ni strah pred smrtjo kot tako, temveč strah, skrb o tem, kar sledi smrti. In ta skrb, ta strah je obstajal tudi pri Clemenceau, in ta strah je hotel pregnati, ampak preganjal je strah pred smrtjo, ki ga pravzaprav ni nikjer, da bi pregnal strah, ki sledi smrtj. Clemenceau se je toraj v resnici lotil prav napačnega strahu, oziroma strahu, ki ga na sebi ni, da bi s tem nič-stra-hom ali brezstrahom pregnal resnični strah, ki je, in ki se poraja neizogibno prav pri vsakem človeku.
Clemenceau je torej vrlo slab filozof, ker se ni lotil strahu tam, kjer je, temveč je preganjal strah tam, kjer ga v resnici ni. He, he. Filozof smrtnega strahu hoče biti, pa je podoben otrokom, ki se bojijo pred temo, in se zavarujejo pred strahom teme s tem, da si potegnejo odejo Čez glavo!
Umevno je toraj, da Clemenceau lahko prežene strah, ker ga pač ni, ko preganja strah pred smrtjo kot tako, ne pa strah pred tem, kar smrti sledi. Pravi, da ni treba imeti strahu pred smrtjo in ga on nima, ker smrt je le — spanje. Kdo se boji zaspati na večer po trudapolnem dnevu? Vsak si želi spanja, vsak hoče pasti v nezavest sladkega spanja, in noč brez spanja je huda . . . toraj, čemu se bati pred smrtjo, ko je le spanje, povrnitev v nezavest, dasi z nakim razločkom pred dnevnim spanjem, namreč s to razliko, da po smrti ni prebujenja, kakršno sledi nočnemu spanju.
(Konec prih.)
"Amerikanaki Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga t