LETO XIII 1
januar
glasilo szdl občine logatec
Zima, zima bela
Naloge SZDL v novem letu
Zima se je sredi januarja pokazala v vsem svojem razkošju. Nizke emperature, veliko snega. To je povzročilo pravo zmedo v prometu. Snega je bilo kar naenkrat toliko, da marsikje pluženje ni več pomagalo.
Pa vendar kakšnih večjih ovir ni Dilo. Nekaj dni je sicer bila malo mo-ena preskrba, vendar pa je v celi laši občini življenje potekalo dokaj lormalno.
Veliko je k temu pripomogla tudi Jčinkovita zimska služba Tolikokrat Itrajani Gradnik je tokrat pokazal, da e z organiziranim delom tudi ob veki količini padavin da kljubovati Mnogo kritik smo slišali tiste dni o imskih službah v različnih krajih Slovenije, zato smo na naše tante ahko še toliko bolj ponosni Uspeli 5o narediti tisto, kar v mnogih krajih ' manj snega niso zmogli
Seveda so bile kje tudi še pomanj-; Ijivosti, telefoni so zvonili in občani | ,'rekali kritike. A tokrat moramo i 3či, da jih je bilo manj kot prejšnja ) ;ta.
Razveseljivo je, da so se v akcije ; a odstranjevanje snega vključili
I jdi občani in hišni sveti, uporabniki poslovnih lokalov in stavb. Ne po-
II sod enako, vendar pa so povsod < oskrbeli vsaj za čiščenje stopnišč v i prostorov pred vhodi. Vsega na-r ireč tudi komunalci niso zmogli, l.eprav so delali tako, da jim je bil
0 »mogočen samo najpotrebnejši po-5 .itek.
Dobro so se organizirali tudi v odločnejših krajevnih skupnostih, kjer :;o zaradi težjega terena bile razmere za odstranjevanje snega znatno
1 lujše.
Situacija je bila takšna, da smo brez predhodnih priprav, kakršne so v navadi, če gre za akcije NNNP, preverili našo usposobljenost in organiziranost
Nekaj pa je le treba dodati V teh dneh smo preko obvestil naprošali voznike, da naj se ne podajajo na pot, če to ni nujno potrebno Parkirani avtomobili, prekriti s snegom, so močno ovirali čiščenje snega in prav nerazumljivo je bilo ravnanje lastnika fiata 126, ki je svoj avtomobil pustil takorekoč sredi avtobusne postaje. Zameten avtomobil je stal tri dni pred Krpanom Očitno lastnik ni imel lopate (pa še česa drugega ne)! Tudi tisti vozniki, ki so vozila zametena puščali ob cestah in na parkiriščih, so komunalcem delo samo oteževali.
Pohvalimo lahko še miličnike, štab civilne zaščite in še koga. Miličniki so imeli mnogo dela, opravljali so tudi nujne prevoze do težko dostopnih krajev.
Kolikor imajo težav s snegom ko munalci, toliko so ga veseli učenci in dijaki Tokrat je prišel pravočasno Pobelil je pobočja, tako da bodo zimske počitnice zares prave Take na smučeh, z veliko lepimi trenutki in sonca Tako je tudi prav Pred napori drugega polletja se je potrebno dobro odpočiti, da bodo tudi ocene lepše.
Predsedstvo občinske organizacije socialistične zveze je na zadnji seji v letu 1986 sprejelo osnovne programske usmeritve za delo v letošnjem letu. Te usmeritve so pripravljene na osnovi poročila o delu v letu 1986 in razprav na programski seji.
Socialistična zveza bo pozornost najprej namenila izvajanju stališč in sklepov 12. seje RK SZDL na temo »Socialistična zveza za boljše gospodarjenje« ter razpravam o ustavnih dopolnitvah in spremembah zakona o združenem delu.
Socialistična zveza bo pozornost namenila tudi razpravam o varčevanju z energijo in varovanju okolja.
Družbene organizacije in društva ter njihova združenja naletijo pri svojem delu na mnoge probleme in težave
Socialistična zveza je ustanovitelj mnogih družbenih organizacij in društev, zato bi morala spremljati njihovo delo. Poleg tega pa si je socialistična zveza za letošnje leto zadala novo nalogo: ustanovitev društva prijateljev mladine, saj bi v njem lahko reševali mnoge probleme in pripravljali organizirane akcije za otroke in mladino.
Lanskoletne volitve delegacij pomenijo uveljavljanje in razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki pa v svoji praktični izpeljavi zahteva nujne spremembe, usmerjene predvsem v uveljavljanje temeljnih delegacij kot nepogrešljivih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter stalno usposabljanje delegatov za delo v delegacijah in drugih delegatskih telesih.
Osnovni poudarek pri nadaljnjem uveljavljanju načel socialističnega samoupravljanja bo namenjen krajevnim organizacijam in razvijanju vaških odborov SZDL.
Ker v letošnjem letu poteče mandat organom OK SZDL, bo socialistična zveza pozornost namenila kadrovskim pripravam za programsko volilno sejo
J T.
Državni odlikovanji ob jubileju
Na slovesnosti v počastitev 15 letnice TOZD Valkarton Logatec je predsednik skupščine občine tovariš Andrej Logar, podelil državni odlikovanji dvema delavcema Valkar-tona, s katerima ju je odlikovalo predsedstvo SFRJ
Red zaslug za narod s srebrnimi žarki je prejel tovariš VINKO HALO-ŽAN.
Tovariš Haložan je vseskozi opravljal vrsto pomembnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Kot predsednik občinske skupščine je bil eden glavnih iniciatorjev za uvedbo samoprispevka za izgradnjo šol in zdravstvenega doma Vsa njegova prizadevanja so bila usmerjena v hitrejši razvoj krajevnih skupnosti. Ve-
liko truda je vložil tudi za hitrejši razvoj gospodarstva, kot individualni poslovodni organ pa si je vseskozi prizadeval za hitrejši razvoj temeljne organizacije, za posodobitev in uvedbo modernejših tehnologij v proizvodnji, za večjo akumulativnost in dohodek. Rezultati njegovega dela se v veliki meri odražajo v uspešnem poslovanju TOZD Valkarton, ki je po vseh kazalcih med prvimi v Jugoslaviji
Predsedstvo SfRJ je z medaljo zaslug za narod odlikovalo tovariša ANDREJA ŠIRCO za njegovo skoraj petnajstletno aktivno delovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah TOZD Val-
Nadaljevanje na 2. strani
Loda^ke
NOVICE
Nadaljevanje s 1. strani
karton Tovariš Sirca je že od samega začetka s svojim delom, konstruktivnimi predlogi in velikim smislom za organizacijo dela dokazoval svoje vrednote. Odnos in spoštovanje so mu sodelavci dokazali tudi z izvolitvijo za predsednika delavskega sveta.
Na slavnostnem zboru delavcev je predsednik delavskega sveta, tovariš Janez Eržen, podelil tudi plakete TOZD, in sicer: zlato plaketo osnovni organizaciji sindikata Valkarton, srebrne plakete gasilskemu društvu Valkarton, tovarišu Francu Sirci in tovarišu Bogomirju Mlinarju ter bronaste plakete Iztoku Adamu, Ivanu
Iz delegatskih klopi
Gorjancu, Stanetu Petrovčiču, Jožetu Časarju in Cvetu Nagodetu.
Knjižne nagrade za aktivno in vestno delo v temeljni organizaciji, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pa so prejeli: Danica Cvelbar, Amalija Brenčič, Majda Mivšek, Jelka Poženel, Zvonka Marolt, Marija Bogataj, Jože Bez-govšek, Jože Kune, Vinko Fortuna in Jože Jernejčič
Ob jubileju so se v Valkartonu spomnili tudi tistih delavcev, ki so v temeljni organizaciji vseh 15 let. 65 jih je, ki so soustvarjali in pomagali pri razvoju Valkartona, da je danes tako uspešen. In prav tem je veljala posebna pozornost, saj so ostali in pomagali tudi pri reševanju kriznih in težkih trenutkov, ki jih ni bilo lahko premagovati
Februarja o predlogu resolucije
Prvič letos se bodo vsi trije zbori občinske skupščine sestali 11. februarja. Največ pozornosti bodo prav gotovo namenili obravnavi predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega in gospodarskega razvoja v letošnjem letu.
Prvič so delegati obravnavali osnutek v začetku lanskega decembra, a so ga zaradi pripomb in mnogih dopolnitev, ki so bile podane na skupščini, preimenovali v delovno
gradivo. Komite za družbeno ekonomski razvoj in družbeno planiranje pri skupščini občine so zadolžili, da pripravi dopolnitve ter da pridobi podatke iz nekaterih temeljnih sredin, ki svojih nalog pri planiranju niso opravile. Tako predlog vsebuje natančnejše opredelitve nekaterih področij, med drugim so podane osnovne usmeritve na področju družbenih dejavnosti, in sicer za vsako samoupravno interesno skupnost posebej
Nov predlog prinaša tudi precej razširjeno poglavje o urejanju prostora in varstvu okolja. Kot naloge v tem poglavju so zapisane naloge pri izdelavi planskih dokumentov. Med temi so ključni:
- program dela in priprave ter sprejemanje dolgoročnih planskih dokumentov za območje občine Logatec, ki mora vključiti tudi pripravo urbanističnih in krajinskih zasnov,
- program dela in priprave ter sprejemanje družbenega plana občine Logatec za obdobje 1986-1990,
- program priprave prostorskih izvedbenih aktov: prostorskih izvedbenih pogojev, prostorskih izvedbenih načrtov, zazidalnih načrtov, urbanističnih načrtov,
- analize in ocene uresničevanja planov in
- priprava letnih planskih aktov
Tovariš Pavle Mihevc, ki je v izvršnem svetu zadolžen za to področje, je v osnutku zapisal, da priprava vseh teh gradiv zahteva mnogo obsežnega strokovnega dela. Dokumenti pa so potrebni tudi za graditev objektov in naprav, torej za pripravo lokacijskih odločitev in posegov v prostor. Brez priprave zakonsko zahtevanih planskih dokumentov in izvedbenih aktov, namreč preti popolna zapora vseh gradbenih aktivnosti v prostoru. Ker smo med tistimi manj številnimi občinami, ki do sedaj še niso našle potrebnih sredstev za izdelavo vseh teh dokumentov, bo izvršni svet predložil program zbiranja sredstev za realizacijo teh, zakonsko opredeljenih nalog.
S področja varstva okolja je v resolucijo za letošnje leto na novo vnesena izdelava programa aktivnosti, v katerem bodo prvenstvene naloge izdelava programa izkoriščanja mineralnih surovin in kamenin
ter peskokopov, analiza in priprava programa za celovito prenovo posameznih območij, vaških jeder in pomembnih zgradb ter analiza o lokaciji in sanaciji ter vzdrževanju odlagališč ter s tem povezana priprava inventarizacije onesnaževanja vode in zraka.
V osnutku resolucije je dopolnjeno tudi poglavje o gostinstvu in turizmu V Petrolovem tozdu Lom bodo v letošnjem letu izpopolnili delovno opremo, izboljšali gostinsko ponudbo in število nočitev povečali za 10 %. Organizirali bodo tudi brezcarinsko prodajalno. Poglavje o gostinstvu in turizmu na novo prinaša tudi usmeritve za razvoj kmečkega turizma.
V osnutku so novi tudi nekateri podatki iz delovnih organizacij. Tako v delovni organizaciji KLI načrtujejo 100 % povečanje izvoza na klirinško področje, kar pomeni za 1.000.000 klirinških dolarjev, večji izvoz. Med novostmi v proizvodnem programu omenjajo v TOZD-u ESO numerično mozničarko K-3000 NC, v TOZD-u Drobno pohištvo pa razvijanje novih tipov stolov, ki bodo zahtevali manjšo porabo surovine na enoto dela
Med spremembami omenimo še za 11 % manjši planirani posek lesne mase Na to je vplival lanski posek lesne mase, ki je bil precej nad planiranim zaradi sanacije drevja, poškodovanega zaradi žledu in poletnega neurja.
Poleg resolucije bodo delegati na seji obravnavali še poročila različnih organov, osnutek odloka o proračunu občine Logatec, osnutek odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin ter predlog odloka o javnem redu in miru. Ta odlok je bil na dnevnem redu skupščine že novembra lani, a so delegati zaradi mnogih nerazčiščenih določil sprejem odložili.
Novi člani v vrstah zveze komunistov
Na novoletnem srečanju, ki ga je pripravil občinski komite ZKS Logatec za jubilante, so v zvezo komunistov sprejeli tudi 6 novih članov
V priložnostnem nagovoru novosprejetim članom je sekretar OK ZKS Logatec, tovariš Viktor Šen, poudaril vlogo komunista v našem sistemu socialističnega samoupravljanja, pomembnost stalnega izpopolnjevanja komunistov ter njihovo odgovornost pri izpolnjevanju delovnih in drugih dolžnosti. V prisrčnem vzdušju je potekal tudi pogovor z mladimi člani zveze komunistov, ki so vsi po vrsti sprejeli članske izkaznice z veliko mero resnosti in občutka za nadaljevanje aktivnega in ustvarjalnega dela na različnih področjih našega življenja.
Na srečanju se je tovariš Šen v imenu občinske organizacije zahvalil tudi 11 članom ZK, jubilantom, za ves njihov prispevek in aktivno delovanje. Ti partijci so nosili bremena najtežje zgodovine Jugoslavije, povojne izgradnje, a so kljub temu mnogi aktivni tudi danes Priložnostna darila za 40-letni staž sta prejela Viktor Piglič in Pavla Juršič, za 35 let Franc Korenč, Rudi Lipovec, Iva Šparemblek in Anton Nagode ter za 30-letno aktivno delo v zvezi komu nistov Cveto Kogovšek, Maks Adamič, Jože Brenčič, Miloš Rabič in Dimitrij Jerič.
bn
Tatjana Rodošek EX TEMPORE '86 KLI Logatec
Bo turistični logaški voz le speljal?
To je bilo osrednje vprašanje, ki so ga postavljali prav vsi, ki so sodelovali na posvetu o letošnji zimski turistični sezoni v Logatcu
Predstavniki turističnega društva, gostinstva, izvršnega sveta in skupščine občine, športa in informiranja so na posvetu ugotavljali, da vsak dela po svoje, da ni povezanosti, ki bi lahko dala rezultate. Čeprav zelo pozno, pa vendarle ne prepozno, so se le dogovorili za nekatere skupne akcije za letošnjo zimo. V Logatcu imamo namreč izredno lepe naravne in druge pogoje, ki pa jih preprosto ne znamo dobro izrabiti. Področje Sekirice je lepo predvsem s turistično rekretativnega vidika in zanimivo ter primerno za družinsko smučanje Letos bo, tako so se na posvetu dogovorili, vlečnica na Sekirici obratovala, postavili bodo tudi tri krožne vlečnice, namenjene otrokom, Krpan bo poskrbel za gostinsko ponudbo. Največja pridobitev je gotovo teptalnik, saj bo na ta način smučanje mnogo prijetnejše, predvsem pa se bo povečala tudi površina smučišča.
Tekaška sekcija smučarskega kluba bo vzdrževala tekaške proge, saj je to področje za tek izredno lepo in zanimivo.
Smučarji so pripravljeni organizirati tudi šole smučanja in teka, če bo le dovolj prijavljenih.
In kako naprej? Vsi po vrsti so na posvetu govorili, da brez povezanosti ne bo šlo. Akcije bi pravzaprav moralo povezovati turistično društvo. To pa se ukvarja s prostorskimi in kadrovskimi težavami. Uspeli so sicer z nekaterimi posameznimi akcijami, nikakor pa ne uspejo odigrati vloge povezovalca in usmerjevalca turističnega razvoja. Kajti če hočemo premakniti ta turistični logaški voz, moramo prerasti miselnost, da se gremo turizem z akcijami ocvet-ličenja, čistih ulic in zelenic. Gotovo je tudi to delček turizma, a ne osnovni Zlasd moramo in spoznati, kot je dejal tovariš Pavle Mihevc. da je turizem sestavni del gospodarstva. Kot tak pa potrebuje programe. Tiste majhne, operativne, pa tudi take za celo leto in za daljše obdobje
V Logatcu nimamo niti analize, kaj sploh imamo in kaj želimo.
To pa je temelj na katerem se lahko gradi turistična hiša. Mnogo idej, namigov, pobud je bilo danih na tem posvetu.
Prav bi bilo, da bi se stkale v dobro turistično ponudbo.
RAZPIS O PODELITVI SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATA ZA LETO 1987
Občinski svet ZSS Logatec bo v letu 1987 podelil 5 srebrnih znakov sindikata. Srebrni znaki bodo podeljeni:
- članom sindikata za večletno prizadevno delo v OO ZSS ali občinski organizaciji ZSS pri uresničevanju delavskih interesov,
- OO ZSS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži OO ZSS, konferenca sindikata ali občinski svet ZSS. Pisni predlog mora vsebovati:
- naslov predlagatelja,
- osebne podatke kandidata,
- dosedanja odlikovanja,
- pregled dosedanjega dela v ZSS in samoupravnih organih ter
- utemeljeno razlago za podelitev.
Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovnim organizacijam sindikata pa naj obsega naslov osnovne organizacije in utemeljitev z navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog.
PISMENE PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV: OBČINSKI SINDIKALNI SVET, NOTRANJSKA 14, LOGATEC, NAJKASNEJE DO 31. MARCA 1987.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na podlagi 16 člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje starin družinam z nižjimi dohodki
RAZPIS
za delno nadomestitev stanarine za leto 1987
Delna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivalšče v občini Logatec in katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda.
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal nadomestilo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 17. členom družbenom družbenega dogo vora (Ur. list SRS 15/81), in sicer:
1 družinski član do 32 m
2 družinska člana do 45 m
3 družinski člani do 58 m
4 družinski člani do 70 m
5 družinskih članov do 85 m'1 Za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'.
Ne glede na določbe 1. in 2. točke, delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu, če:
- oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
- uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
- če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda,
- če zaseda nadstandardno stanovanje, glede na število družinskih članov, in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje
IV.
Pravica do delne nadomestitve stanarine je odvisna od:
2. dohodka gospodinjstva,
3. stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, da je let
na stanarina višja od znosne stanarine za ustrezni tip gospodinjstva. Znosna stanarina je izračun v % od dohodka gospodinjstva in znaša:
ENOČLANSKA DRUŽINA - 6,8 % DVOČLANSKA DRUŽINA - 6,0 % TRIČLANSKA DRUŽINA - 4,6 % ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA - 4,0 % PETČLANSKA DRUŽINA - 3,2 % ŠESTČLANSKA DRUŽINA - 3,1 % SEDEM IN VEČ ČLANSKA DRUŽINA - 2,2 %
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vloži na obrazcu DZS 8,40 SPN 1 pri strokovni službi SSS. Vlogi je potrebno priložiti:
- potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1986,
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca,
- potrdilo o številu družinskih članov.
O delni nadomestitvi stanarine odloča odbor Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Upravičenci do delne nadomestitve, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine od 1, 1. 1987.
VI.
Pristojni organ pri SSS praviloma v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi sprejme sklep o odobritvi oz. zavrnitvi.
Zoper odločbo ima prosilec možnost pritožbe na zbor uporabnikov skupščine SSS v roku 30 dni po prejemu sklepa
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC
Krajevna skupnost Naklo
Novi telefoni šele 1990?
V lanski zadnji številki Logaških novic smo objavili vprašanja, ki jih je naš delegat postavil na 4 seji skupščine območje SIS za ptt promet v zvezi z novimi telefonskimi priključki in postavitvijo telefonskih govorilnic.
Krajevna skupnost Naklo je tik pred koncem leta dobila odgovore na delegatska vprašanja, ki jih objavljamo v celoti.
VPRAŠANJE:
Kdaj je predvidena razširitev avtomatske telefonske centrale v Logatcu, glede na velik interes krajanov? ODGOVOR:
Glede na plan razvoja zmogljivosti na območju območne SIS za ptt promet Ljubljana v obdobju 1986-1990 je planirana povečava telefonske centrale Logatec za 1000 naročniških priključkov v letu 1990. Zaradi funkcio nalne celovitosti je potrebno povečati tudi spojne vode do nadrejene vozel-ne avtomatske telefonske centrale Vrhnika, medkrajevne kapacitete VATC Vrhnika in spojne vode med VATC Vrhnika ter GATC Ljubljana
VPRAŠANJE:
Kolikšna bi bila predvidena vrednost investicije za razširitev KATC - končne avtomatske telefonske centrale (1000 priključkov)? ODGOVOR:
Celotno investicijo bo možno finančno ovrednotiti šele po izdelavi projektne dokumentacije in investicijskega programa.
Čeprav je delegat postavil tudi vprašanje glede postavitve javnih telefonskih govorilnic, tega odgovora krajevna skupnost ni dobila. Tajnik KS Naklo, tovariš Ante Vladič, nam je povedal, da bodo zahtevali na naslednji seji skupščine tudi odgovor glede postavitve telefonskih govorilnic v S-11, S-1, pri Narodnem domu in v centru pri tržnici.
HIŠNA SVETA Pavšičeva 24 in 26 LOGATEC
Želita honorarno zaposliti snažilko za čiščenje stopnišč in skupnih prostorov. Zaposlitev je možna takoj. Nadomestilo za opravljeno delo po dogovoru. Prijave sprejemata hišna sveta do zasedbe delovnega mesta.
HIŠNA SVETA
Vaški odbori pripravili nove programe samoprispevka
Na zadnjem zboru krajanov krajevne skupnosti Naklo, o katerem smo že poročali, je bil sprejet sklep o pripravi programov novega samoprispevka po vaških odborih.
Nov program naj bi namreč vseboval programe vseh vaških odborov, skupen program pa je po novem predlogu dokončna obnovitev Narodnega doma In kaj so predlagali posamezni vaški odbori:
- na Martinj hribu ureditev preskrbe, asfaltiranje cest in ojačitev vodovoda,
- na Čevici ureditev javne razsvetljave,
- na Mandrgah ureditev kanalizacije na Vrtnarski ulici in ureditev javne razsvetljave,
- vaški odbor Jačka - Zelenica predlaga ureditev mostu čez Logaš-čico pri Furlanu ter ureditev pešpoti od Gorjanca do železnice.
- v Blekovi vasi naj bi uredili avtobusno postajališče,
- vaški odbori Center, Poštni vrt in Narodni dom pa predlagajo ojačitev TV pretvornika na Sekirici.
Tajnik KS je povedal, da bodo te programe obravnavali zdaj še na svetu krajevne skupnosti, usklajene pa naj bi ponovno obravnavali zbori krajanov
Takrat bodo novi programi že tudi finančno ovrednoteni, tako da bodo nudili podlago za odločanje.
KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO LOGATEC organizira
KUHARSKI TEČAJ "Osnovne narodne kuhinje in strežbe ter priprava narodnih sladic«.
Tečaj se bo začel 23. 2. 1987 ob 18. uri v prostorih OŠ 8
talcev, v učilnici za gospodinjski pouk. Trajal bo 40 ur. Cena: 15 000,00 din. Vodja tečaja bo Viktor Premk - Viki.
Program tečaja vsebuje tudi področje sanitarno-higienskih osnov
Po opravljenem tečaju bodo udeleženci prejeli potrdila.
Prijavite se lahko do 10. februarja na naslov Krajevna skupnost Naklo Logatec, Notranjska 14.
Urejeni prostori za plakatiranje
Plakate in druga obvestila najdemo vsepovsod: v izložbah, na stoletnih lipah, po plotovih ... Nekatera mesta so postala pravzaprav kar stalna in niti žebljičkov ne rabiš več, saj jih je v lubju lip vse polno. Trgovci so sicer prijazni in lepljenje v večini dopuščajo, verjetno pa so malo slabše volje, ko čistijo s šip ostanke lepilnega traku.
Plakatiranje je opredeljeno tudi v novem predlogu odloka o javnem redu in miru v občini Logatec Predvsem v delu, ki določa, kaj vse je prepovedano Med prepovedanimi rečmi je tudi plakatiranje na prostorih, ki temu niso namenjeni Urejenih prostorov, takih kjer bi plakate obvestila pravzaprav lahko lepili, pa sploh ni,
Da bi izboljšali informiranost, pa tudi zaradi lepšega izgleda kraja, so se v krajevni skupnosti Naklo odločili izdelati oglasne stolpiče K sodelovanju za pripravo idejnega osnutka so povabili mlade ustvarjalce, ki so idejne skice že izdelali
Na krajevni skupnosti so izbrali najboljši osnutek oglasnega stolpiča, ki bo visok cca 2,70 m, šestero-kotne oblike s stranico 0,75 m. Lokacije za postavitev bodo določili
vaški odbori v sodelovanju z občin skimi organi, ki bodo izdali potrebna soglasja za postavitev. Vodstvo krajevne skupnosti je v tem času že op ravilo razgovore v vseh delovnih or ganizacijah zaradi financiranja izdelave teh stolpičev Idejo so povsod podprli, zdaj čakajo v krajevni skup nosti še na sklepe samoupravnih organov. Finančna pomoč delovnih organizacij pa bo pomenila za orga nizacije tudi reklamo, saj bo na vsakem stolpiču tudi prostor za reklam ni oglas.
O akciji je krajevna skupnost Naklo obvestila tudi druge krajevne skupnosti in jih povabila k sodelova nju Na ta način bi namreč trajno rešili področje plakatiranja in obveščanja ter tako tudi osmislili določbo, ki kazensko prepoveduje palakatira-nje na mestih, ki za to niso določena
Dedek Mraz je pripeljal letne čase
Prometni režim na Cankarjevi se ne bo spremenil
Cankarjeva ulica v Logatcu je postala zaradi izrednega prometa in parkiranih avtomobilov na obeh straneh ceste nevarna za pešce, hkrati pa parkirani avtomobili onemogočajo stanovalcem dostop do hiš.
Dedek Mraz ima vedno čas tudi za kratek klepet z otroci Foto: Peršl
Dve leti zapovrstjo je dedek Mraz v Logatec pripeljal Sneguljčico in palčke. Starši in otroci so tudi letošnjega pričakovali težko Prišel je, zapel, povedal mnogo lepih drobnih misli, s seboj pa je pripeljal tudi letne čase: pomlad, poletje, jesen z dežniki in zimo polno snežink in sneža-kov.
O še nekaj je pripeljal, boste rekli: seveda, klovne! In še več jih je bilo kot lani. Pa kakšne vragolije so uganjali Kot da bi bili res doma v cirkusu.
Tudi sejem je pripeljal dedek Mraz Na stojnicah res ni bilo mnogo reči. Bile pa so lepe, izdelane z otroškimi rokami in bile so poceni. Škoda, da se otrokom ne pridružijo tudi naši obrtniki, saj izdelujejo prav lepe in zanimive reči Tako je bilo v Naklem, kjer je dedek Mraz po prireditvi razdelil tudi darila Letne čase je popeljal tudi v krajevno skupnost Rovte. V drugih krajevnih skupnostih pa so pripravili svoje programe V goste so povabili lutke, risanke in pravljice Program risank za otroke je pripravil tudi logaški kino, vrtič-karji in učenci OŠ Edvarda Kardelja so si ogledali predstavo Zakaj teče pes za zajcem, v šoli 8 talcev pa je
gostovalo lutkovno gledališče Papil-lu s senčnimi lutkami. Višješolci na tej šoli pa so si naplesali tudi ob zvokih ansambla Peter Pan
Za otroke smo poskrbeli in pohvalimo lahko vse, ki so otrokom pričarali pravljično vzdušje Z nekaj volje in pripravljenosti ter malce turističnega občutka bi to lahko naredili tudi za malo starejše A ni šlo, tako kot že tolikokrat doslej ne. Edina svetla izjema je bife Stara pošta, ki je sicer že po novem letu organiziral ples Pravijo, da kar uspešno!
In občani? Največ jih je novo leto pričakalo doma, v krogu prijateljev ali kar pred TV zaslonom. Vsak po svoje, hrupno ali malo manj hrupno, romantično ali veselo.
Srečno! je minilo ob pokanju tisočerih raket Nihče verjetno ne ve, koliko kilogramov petard, večjih in manjših, je v teh novoletnih dneh povzročalo strese, hitrejše bitje srca in še kaj. K sreči vsaj nesreč ni bilo, čeprav je bila hoja po cestah izredno nevarna zaradi teh, za devize kupljenih reči.
Izgleda, da so ljudje kar sami poskrbeli za zabavo, saj so tisti, ki bi to lahko ali celo morali narediti, odpovedali
Mnogo razprav je bilo, mnogo pobud stanovalcev te ulice na zborih krajanov, preden se je premaknilo Konec lanskega novembra je bil opravljen strokovni ogled Cestno podjetje Ljubljana je pripravilo načrt za spremembo režima, na osnovi katerega je v začetku decembra komite za družbenoekonomske odnose pri skupščini občine izdal odločbo o spremembi prometnega režima. Naročili so tudi prometne znake. Promet naj bi po novem potekal samo v smeri od starega vrtca proti Tovarniški Cankarjeva ulica bi torej postala enosmerna
Toda predlog je padel v vodo Prebivalci Cankarjeve se namreč s strokovnim predlogom niso strinjali
in so zahtevali sestanek, na katerem so 18 decembra obrazložili, zakaj jim predlog ne ustreza Razlogov je bilo toliko, da so v krajevni skupnosti predlog za spremembo prometnega režima odložili do pomladi Do takrat naj bi skupaj s stanovalci te ulice našli najprimernejšo rešitev Stanovalci zdaj namreč predlagajo, da bi bilo še najbolje, da prometni režim ostane nespremenjen in da se za nemoten dostop do lokalov in stanovanjskih hiš zarišejo le talne označbe o prepovedi parkiranja
V tej stvari je težko biti razsodnik Prav imajo eni in drugi, še najbolj prav pa je, da rešitev poiščejo skupaj in tako zadovoljijo vsem
Krajevne skupnosti Rovte, Laze
Bodo ceste le asfaltirali?
Čeprav sredi zime, so pomladanske ..
Delegaciji za zbor krajevnih skupnosti iz Rovt in Laz sta na seji skupščine posredovali delegatska vprašanja v zvezi z asfaltiranjem cest na njihovem področju.
Tako je delegacija iz krajevne skupnosti Rovte postavila vprašanje o asfaltiranju ceste Rovte-Žiri. Ta cesta je namreč izredno obremenjena s prometom, po njej pelje dnevno okoli 30 avtobusov, pa tudi velik del tovornega prometa Alpine in ostalih delovnih organizacij Asfalt jim obljubljajo z vsakim srednjeročnim planom od leta 1970 dalje, toda asfalta ni. Prazne obljube in nenehno odlaganje gredo ljudem Rovt že na živce Življenje ob cesti pa ostaja težko, zaprašeno, pozimi mnogokrat nedostopno
Nekaj podobnega je tudi v Lazah, kjer je ostal neasfaltiran 3 km dolg odsek do Ivanjega sela Tudi ta odsek je prometno precej obremenjen, dnevno pelje po tej cesti 26 avtobusov Nekateri prevozniki so zaradi makadama že ukinili avtobusne proge, tako da je moral posredovati občinski izvršni svet.
Da bi kar najhitreje prišli do konkretnih odgovorov, je skupščina občine organizirala sestanek s predstavniki republiške skupnosti za ceste in predstavniki občine Cerknica in Škofja Loka
Na tem sestanku so predstavniki republiške skupnosti povedali, da sta v predlogu plana za leto 1987 dva odseka regionalk v naši občini, in sicer asfaltiranje odseka Laze -Ivanje selo in obnova asfaltne prevleke od Kale do meje z občino Idrija Letos naj bi z asfaltom prevlekli tudi vrhniški klanec v dolžini 5 km
Za odsek Rovte - Žiri naj bi letos pripravili tehnično dokumentacijo Kot so povedali republiški možje, bo delo na cesti zahtevno predvsem po dolini, potrebni bodo posegi v strugo, poseben problem pa je most in 1 km ceste v Sopotu
Makadamski odsek proti Žirem je pravzaprav že zgodovinska znamenitost, kajti skoraj 20 let se že dogovarjajo o asfaltiranju, avtomobili pa še kar naprej poskakujejo po makadamski cesti Zgodovinska tudi zato, ker je čudovit primer, kako neka dogovorjena stvar kar naprej, obdobje za obdobjem, izpada iz planov.
Predstavnik KS Rovte, tovariš Šinkovec, je povedal, da imajo obljub ljudje že zadosti. »Prav nerazumljivo je namreč, kako je kljub vsem pritiskom in nenehnemu dogovarjanju stvar ostala na mrtvi točki, to se pravi na makadamu Nerazumljivo pa je tudi, da je ta cesta v vseh tujih avto-kartah vrisana z rdečo barvo, kar pomeni da je asfaltirana «
Na sestanku so se s predstavniki republiške skupnosti dogovorili, da vse tri prizadete občine preko komunalno cestnih skupnosti pošljejo republiški skupščini in predsedniku komiteja zahtevo za vključitev vseh treh odsekov regionalk v plan za letošnje leto. Za regionalko Rovte-Žiri naj bi v letošnjem letu pripravili vso dokumentacijo, z deli pa naj bi začeli leta 1988. Sprejemanje planov republiške skupnosti bo potekalo sredi februarja O realizaciji zahtev bomo krajane Laz in Rovt obvestili tudi v našem časopisu
bn
Odprt je nov servis
Odmev na članek
Mnogi smučarji se prej ali slej znajdejo pred problemom: kje montirati vezi na nove smuči, kje obrusiti robnike na starih, da bodo dobre še za eno sezono, saj so cene že tako visoke, da si novo smučarsko opremo težko kupimo
Imamo rešitev za vse te probleme. Novico posredujemo prav z veseljem, saj je redko, da se kdo odloči opravljati storitveno obrt.
Molkov Peter je eden takih.
Delavnico je odprl na Tržaški 11 v Logatcu, v stavbi, kjer je tudi obrtno združenje in obrtna zadruga Prevoz.
Delavnica je odprta v sredo in petek od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
V teh dneh, ko nam je zima natrosila veliko snega, bo smučanje prijetno povsod. Še bolj pa bo prijetno, če bodo smuči varno in lepo drsele.
Smuči vam torej ni potrebno več nositi v Ljubljano. V smučarskem servisu na Tržaški 11 vam bodo lahko montirali vezi, palice, zavore na smučeh, nabrusili robnike in naredili impregnacijo. Opravili vam bodo tudi manjša popravila.
Priložnost torej imate. Izkoristite jo! V servisu vam bodo usluge opravili hitro za vse vrste alpskih in tekaških smuči.
Krajevna skupnost Tabor
Bodo most le razširili?
Izredno nevaren del magistralne ceste proti Postojni predstavlja most pri Sajovcu v Gornjem Logatcu. Tu so namreč pešci in kolesarji primorani uporabljati za hojo in vožnjo cestišče magistralke.
Z zadnjim občinskim samoprispevkom je bil narejen počasni pas -peš pot in kolesarska steza od milice v Dolenjem Logatcu do pokopališča v Gornjem Logatcu. Ta pot je v marsičem izboljšala prometno varnost pešcev in kolesarjev na magistralni cesti, čeprav pas neredko uporabljajo zaradi preluknjane glavne ceste tudi avtomobilisti. Most pri Sajovcu je ostal nespremenjen.
Krajani Tabora so na referendumu izglasovali, da bodo del denarja namenili tudi za razširitev mostu, saj bodo tako pešci veliko varnejši.
Svoje načrte so razložili na sestanku predstavnikom republiške skupnosti za ceste 19. decembra lani. Ti so jim svetovali, da naj svoje načrte in zahteve pošljejo na oddelek za mostove pri republiški skupnosti za ceste. Menili so, da bi projekt lahko naredili že letošnje leto, nalogo - razširitev mostu in podaljšanje počasnega pasu do Kale - pa bi lahko realizirali do leta 1990 Sredstva za investicijo bo prispvalo tudi Cestno podjetje Ljubljana iz sredstev za vzdrževanje.
Kakšno usodo bomo namenili »gradu in parku«?
Pod tem naslovom je v decembrski številki Logaških novic izšel članek Pavla Mihevca. Izgleda, da hvalevredna skrb za ohranitev kulturne in naravne dediščine končno tudi v Logatcu vse bolj dobiva domovinsko pravico. Samo upamo lahko, da vse skupaj ne bo ostalo le pri lepih besedah, nekaj podrtih starih lip ob glavni cesti proti Ljubljani pa edini dokaz, da iz bogatih idej tudi kaj naredimo.
Do tod torej vse lepo in prav. Ne gre pa prezreti dejstva, da članek ne more biti samo posledica prebujene ali na novo oživljene zavesti po ohranjanju kulturnih in naravnih vrednot. Tovariš Mihevc kot član Izvršnega sveta SO Logatec namreč dobro ve, da ravno v zadnjem času potekajo intenzivni pogovori (in se jih tudi sam udeležuje) pri iskanju lokacije za novogradnjo vzgojnega zavoda, ki mu stari grad že vrsto let nudi vzgojni funkciji sicer neustrezno, pa vendarle, streho nad glavo Dobro tudi ve, da je ena od lokacij, ki bi jih za novogradnjo želel v vzgojni zavod, predvsem iz praktičnih razlo-
gov, v neposredni bližini kompleksa grajskega parka. Prav tako tudi ve (saj je menda strokovnjak na tem področju), da novogradnja takega objekta ob grajskem parku ali celo na območju starih, kulturno nezaščitenih in sila neuglednih objektih ob gradu s pametnimi arhitektonskimi rešitvami nikakor ne bi kvarila »podedovane kvalitete gradu in okolice« ali onemogočila njuno »povezovanje z zelenim zaledjem Notranjskega kraškega parka do Kališ in še dalje « Upoštevaje vse to, dobi zadnji del Mihevčevega prispevka, češ naj »ne dovolimo, da bi s kakršnokoli gradnjo (stanovanjsko ali drugačno) dokončno razvrednotili, kar nam še ostaja od gradu in okolice«, povsem drug pomen
Turistično rekreativna ponudba torej da, vsi ostali pa čim dalje stran. Predvsem pa stran z zavodom, da ne bo dokončno razvrednotil še tisto, kar je ostalo od gradu in okolice.
VZGOJNI ZAVOD LOGATEC Borut Hvaleč
Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri OK SZDL
razpisuje
v skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanj OF
5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1987
Na podlagi priporočila komisije za usklajevanje programov socialnega varstva pri skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije glede medletne valorizacije prispevkov staršev k oskrbnim stroškom v vzgojnovarstvenih organizacijah in v skladu s 16 členom SaS o socialnovarstvenih pravicah je skupščina Skupnosti otroškega varstva Logatec na 3. seji 18 12 1986 sprejela naslednji
SKLEP:
prispevki staršev k oskrbnim stroškom v VVZ Kurirček se s 1. januarjem 1987 povečajo za 25 odstotkov. Ta sklep se objavi v Logaških novicah.
Obrazložitev:
Zavoljo inflacijskih gibanj, hitrejše rasti osebnih dohodkov od resolucijskih predvidevanj ter zaradi stalne rasti osnovnih življenjskih stroškov, ki pogojujejo dvig oskrbnega dela cene VVO, je odbor za razvoj družbenega varstva otrok predlagal valorizacijo prispevkov k oskrbnim stroškom.
Zato se bo sedanji prispevek staršev k oskrbi v VVZ Kurirček povečal za 25 %, najvišji prispevek staršev, ki ga plačajo za oskrbo, pa bo znašal od 1. 1. 1987 dalje za oddelke otrok do 2,5 let 38.267,- din, za otroke od 2,5 do 6,5 let pa 26.567,- din.
Predsednik skupščine: Rajko Rupnik. I. r.
Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti:
- pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
- za doseganje uspehov pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
- pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predlog lahko oblikujejo organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva Vsak predlog za podelitev priznanja OF je dolžan predlagatelj posredovati žiriji za podeljevanje priznanja pri krajevni konferenci SZDL, ki mora o predlogu razpravljati in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj OF najkasneje do 31. marca 1987 na naslov: OK SZDL, Notranjska 14, Logatec.
Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcev, ki so na razpolago pri OK SZDL.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LOGATEC
Lo&aAke
NOVICE
»Slovenijales«
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE n.sol.o., LOGATEC
TOZD ESO - Energetsko strojni obrati 61 370 LOGATEC Tovarniška 36
vabi k sodelovanju
1. več strugarjev in
2. ličarja za delo v lakirnici;
Pogoji:1. - poklic strugar ali obdelovalec kovin, IV. zaht. stopnja;
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
2. - avtoličar ali pleskar, IV. zaht. stopnja; - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
Dela in naloge oglašamo za nedoločen čas, s plnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Logatec na podlagi 4. in 6. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec
razpisuje PRIZNANJA OBČINE LOGATEC SEPTEMBER«
»12.
Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli Skupščina občine Logatec na slavnostni seji za občinski praznik največ 5 PRIZNANJ »12. SEPTEMBER« organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za njihovo večletno ustvarjalno delo in pomemben prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, za njihove dosežke na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini Logatec.
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ traja do 17. maja 1987.
Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnem roku na naslov: Skupščina občine Logatec - Komisija za odlikovanja.
Predloge lahko podajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in drugi.
Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pisni in utemeljeni.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za odlikovanja
Zadnji furman v revirju Ravnik
Miroslav Pust EX TEMPORE 86 KLI Logatec
Zahrbtna bolezen je prerano iztrgala iz kolektiva Gozdnega obrata Logatec delavca in furmana Franceta Krmavnarja. Nastala je nepopravljiva vrzel. S tem je izginil iz revirja Ravnik zadnji furman. Bil je ves predan svojemu poklicu, ki gaje opravljal preko 30 let.
Po materini smrti se je oženil z nevesto Milko, ki mu je bila v oporo in pomoč na kmetiji. Toda kmalu je spoznal, da kmetija daje premalo kruha Zaposlil se je kot pogodbeni voznik pri obratu Ravnik ter pridno in vestno opravljal svoj poklic. Bil je zgled drugim, s katerimi je fural. Kmalu so to opazili takratni gozdarji in ga dajali za zgled drugim.
Ko je pogorela žaga na Ravniku se je furmanstvo popolnoma spremenilo, postajalo je vedno težje. France je videl, da volovska vprega ne more več zdržati celodnevnega izvlačenja lesa do kamionskih poti, zato se je odločil za konjsko, kar mu je olajšalo delo. Nekateri so začeli opuščati furmanstvo in se oprijeli kmetijstva, drugi so se zaposlili po tovarnah in drugih ustanovah. Prihajali so vedno slabši časi za furmane, saj so jih pričeli izpodrivati traktorji. To so opazili tudi v gozdnem gospodarstvu. Nagovarjali so Franceta, naj se vključi in redno zaposli pri njih in še naprej vozi les do kamionskih
poti. To mu je ustrezalo, saj je imel veliko ljubezen do konj Ostali furmani so odnehali, ker jim je bila kmetija bolj pri srcu. Ostal je samo France, ki se je vživel v svojem kolektivu. Svoje utrujenosti ni kazal, ampak je to zadržal zase. Tako ga je cenil in spoštoval ves kolektiv.
Že nekoliko izčrpan od zahrbtne bolezni se je napotil do zdravnika. Toda bilo je že prepozno, čeprav je še vedno gojil upanje, da bo fural naprej. Bil je vesel kadar ga je kdo obiskal, z vsakim je veselo pokramljal ter koval nove načrte, ki pa se niso več uresničili.
Pod udarci roke tvojega capina kvake vet ne bodo pele in ječale, v kotu shrambe - zarjavele bojo le spomin dajale!
Znova rosne se potile skale korakov tvojih nič več se bale, podkev vprege vanje iskre ne vklesale,
za vedno zate neme stale.
Oči žalostne na njih obstale,
roke nove jih drobile, s poti metale,
al' tvoje trudne
na njih za vedno so zaspale!
Franc Štekelj
Trenutek zgodovine
Vloga kmetov v NOB
Znano je, da so bili notranjski kmetje v veliki večini sodelavci ali udeleženci NOB, saj so s svojo pomočjo in udeležbo veliko prispevali k zmagi nad okupatorjem in domačimi izdajalci.
V Lazah pred vojno ni bilo ravno velikih kmetij, ki bi se lahko pohvalile, da živijo od svojega pridelka Še takrat, ko je izgledalo, da bo zemlja dobro obrodila, je jesenska poplava reke Unice zalila polja, preden so ljudje pospravili pridelke Zato so morali iskati dodatni vir zaslužka kot sekači, tesarji ali vozniki pri prevozu lesa iz gozdov takratnega lastnika VVindischgretza, ki je imel v svoji posesti ogromne gozdove in parno žago Ravnik nad vasjo. Na žagi je bilo zaposlenih poleg domačinov iz Laz in Jakovice tudi več delavcev iz sosednjih vasi. Vsi pa so bili enotni, kadar se je bilo treba postaviti za delavske pravice. Njihova povezanost je bila še posebno močna v času narodnoosvobodilnega boja, ko so se prebivalci teh krajev uprli okupatorju in drugim izdajalcem.
V Lazah ni bilo kmeta, ki ne bi tako ali drugače sodeloval v tem boju. O vsaki kmečki družini iz vasi bi lahko napisal marsikaj o njenem prispevku v našem skupnem boju. Ne samo s hrano in materialom, tudi s puško v roki so se bojevali v naših vrstah. Več družin je imelo po dva, tri ali celo štiri družinske člane v partizanih. Mnogi izmed njih pa so žrtvovali tudi svoja mlada življenja za lepšo prihodnost. Vsak tretji partizan iz vasi je padel. Med kmeti in delavci ni bilo razlike glede udeležbe v NOB Vsi so prispevali po svojih močeh, v boju so bili enotni.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
IVANE ŽITKO
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi govornici za poslovilne besede in gospodoma župnikoma za pogrebni obred. Hvaležni smo tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za oskrbo.
Vsi njeni
Pogumni in zgled ostalim so bili tudi starejši. Ne bi smeli pozabiti junaštva Valentina Petkovška, po domače Hrovatina, ki je bil med vojno in tudi prej odbornik bivše občine Planina. Po neki naši akciji, ko smo nad vasjo pognali v zrak lokomotivo tovornega vlaka, so se Nemci obrnili nanj glede informacij o sodelavcih Osvobodilne fronte. Akcija je bila izvršena ponoči, takoj zjutraj pa so pridrveli k Petkovšku in zahtevali imena desetih simpatizerjev OF, ki naj bi bili žrtve kot povračilo za izvedeno akcjo Vzravnano je stopil prednje in dejal: »Eden od teh sem jaz, druge si pa poiščite sami!« Seveda takega odgovora niso pričakovali in morda je bilo to odločilno, da niso izvajali represalij nad domačini. Vsekakor pa bi ljudje še mnogo več prestali, če ne bi bilo take enotnosti
Nemci in belogardisti v vasi niso dobili somišljenikov, da bi ustanovili belogardistično postojanko, čeprav so večkrat poskušali. Zaradi enotnosti vaščanov jim to ni nikoli uspelo.
Skoraj ves vojni čas je bila v vasi precej močna sovražna postojanka, iz katere so z močno propagando in terorjem skušali zlomiti odpor ljudstva, kar pa jim ni uspelo. Nekaj starejših moških, ki so ostali doma, so sovražniki prisilili, da so hodili zvečer spat v italijanske barake, da so bili tako pod kontrolo in ne bi mogli sodelovati s partizani.
Zavednim vaščanom Laz gre vse priznanje, ker so do konca vojne vztrajali in ostali na strani pravičnega boja. Mladim rodovom pa naj bo zgled, kako se je treba enotno bojevati v težkih preizkušnjah za obstoj naroda.
Jože Simšič-Jelen
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata in strica
JANEZA VONČINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Katji Turk za zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter krajevni skupnosti Naklo za poslovilne besede.
Iskrena zahvala tudi pevskemu zboru za ganljivo petje na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, ata, sestri z družinama, Stojanka ter vsi njegovi
Prav tako, kot smo koledarsko -ali pa če pogledamo skozi okno -sredi zime, enako smo tudi smučarji tekači sredi najhujših bojev za rezultate in čase
Kranjska gora - Rožičev memorial
- 14 12. 1986
Prva tekma za kategorizacijo že pokaže, kako so se tekmovalci pripravljali skozi vse leto in rezultati logaških tekačev so pokazali prav to dobre in resne priprave.
ml pionirji 1 Jožko Petkovšek, 2 Miha Gos tiša. 15 Boštjan Gostiša. 31 Vasja Rupnik
ml pionirke 14 Darja Rupnik, 18 Mateja Ambrožic
st pionirji 4 Jure Smole. 16 Tadej Musec st pionirke 26 Simona Žibert. 28 Vesna Dolenc
ml mladinci 28 Marko Leskovec. 33 Srečo Moroz
ml mladinke 5 Urša Fečur st mladinke 3 Mojca Usenik. 8 Irena Les kovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
OTMARJA SARTORIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, organizacijam, darovalcem cvetja, pevcem, osebju Zdravstvenega doma Logatec za dolgoletno zdravljenje, tovarišu Pavletu Smrtniku za poslovilne besede, gospodu župniku za poslovilni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Jezersko - medklubska tekma
- 28 12 1986
SK Triglav Kranj je pripravil tekmo za pionirje na terenih za Jezerom na dokaj visokem Jezerskem, kjer je za pripravo tekem tudi dovolj snega.
ml pionirji 2 Miha Gostiša. 6 Boštjan Gostija
st. pionirji: 1 Jure Smole, 5 Tadej Musec.
Gorje - Memorial Lovra Zemve
86 - 30. 12 1986
Zanimiva - nočna - tekma, kjer je vsa dolžina proge osvetljena z bak-Ijami.
ml pionirji 1 Miha GostiSa, 5 Boštjan Gos tiša, 18 Vasja Rupnik, 19 Davor Jerina
ml pionirke: 10 Darja Rupnik, 13 Mateja Ambrožic, 15 Bojana Jerina
st. pionirji 7 Jure Smole, 13 Tadej Musec
st pionirke: 11. Simona Žibert
ml mladinke 1 Urša Fečur, 7 Melita Malnar
ml mladinci 21 Marko Leskovec
st mladinke 4 Mojca Usenik, 6 Irena Les kovec
Jezersko - Pokal Jezerskega
3 1 1987
Tekmovanje predvsem za mladinske in starejše kategorije, ki se točkujejo in najboljši klub prejme pokal.
ml mladinke: 1. Urša Fečur st  mladinke 3 Irena Leskovec, 4 Mojca Usenik
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta in nonota
FRANCA KRMAVNARJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje in nam pomagali v najtežjih dneh. Posebna zahvala velja sodelavcem GG Ljubljana -TOZD Gozdarstvo Logatec, Gasilskemu društvu Laze-Jakovica, pevcem in zdravstvenemu osebju TOZD Zdravstvo Logatec, posebej še dr. Vodopivcu za izkazano pomoč pri lajšanju bolečin. Zahvaljujemo se tudi govornikom Stanislavu Ker-mavnerju, Borisu ing. Opari in Viktorju Krmav-narju za ganljive poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste našemu Francu v njegovem življenju storili kaj dobrega, prisrčna hvala.
Žalujoča žena in vsi Jurkovi
Imamo literaturo, kakršno zmoremo_
Pogovarjali smo se s Tonetom Partljičem
Septembra lani je bilo v mali dvorani Narodnega doma Logatec ob občinskem slavju srečanje s slovenskim pisateljem, dramatikom in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Tonetom Partljičem. Po tem, ko se je bil avtor predstavil z zgodbama iz knjige Hotel sem prijeti sonce, je stekel pogovor, ki ga je vodil in usmerjal Marcel Štefančič; v pogovoru pa so sodelovali še Marjan Geohelli, Julka Fortuna in Primož Sark.
Štefančič: Vse več slišimo besed in razprav o avtorskem gledališču Kričeč primer je bila predlanska uprizoritev Cankarjevih ?Hlapcev«. Režiser Jovanovič je »svojega« Jermana ustrelil, Korun pa ga je poslal v norišnico. Kaj sodite vi o gledališkem avtorstvu?
Partljič: Vselej sem imel rad Cankarja in še danes ga imam rad. V mladosti me je vsega prevzel; prebral sem kar je bil napisal, znal veliko stvari na pamet. Hotel sem sam postati Cankar; mislil sem, da bom dober pisatelj, če bom pisal kot Cankar. Prav kmalu sem spoznal, da ima Partljič svoj »teren«, predvserjj pa, da je Partljič veder človek. Lotil sem se Cankarja po svoje. Napisal sem komedijo »Oskubite jastreba«, ki izhaja iz Cankarjevih »Hlapcev«, vendar v komediji prikazujem tisti svet, o katerem Cankar v drami govori, kar Cankar v drami napoveduje, a se pri Cankarju ne zgodi Tako so nastali novi Hlapci. - Videl sem obe ljubljanski predstavi, bil sem presu-njen, čeprav sem za spoštovanje avtorja - dramatika.
Štefančič: Vse bolj se vas opri-jemlje oznaka »ljudski dramatik«. Je to res?
Partljič: Mlada generacija (ki ji pripada tudi Marcel mlajši) pravi nekako tako: pomešaš malo štosov, družbene kritike, pa še malo nostalgije in nastane Partljičeva igra Tako, recept je tu, prosim! Pisati komedije ni enostavno, postati ljudski dramatik je še težje. Poglejte Finžgarja! Vsakdo, ki piše, želi postati uspešen
štefančič: S svojo komedijo »Moj ata socialistični kulak«, pa že lahko rečemo, da ste dosegli izjemen uspeh. Zlepa ni bilo v Jugoslaviji dramskega besedila, ki bi se hkrati prikazovalo na 15 odrih. Je k temu pripomogla »tabu« tema?
Partljič: Ko sem se srečeval s teksti, ki so obravnavali tabu teme, sem imel vselej občutek, da se je o teh temah pisalo s srdom, sovraštvom do določene politike v določenem času. V mojem času, v času moje mladosti sem videl življenje normalno. Zato sem želel s Kulakom napisati igro iz preprostega življenja, brez gneva in jeze in srda, čeprav Pravim na koncu: »Ni prav, da nas zapirajo« Mislim, da smo tabu teme že presegli. Mitja Ribičič sicer pravi: "Partljič trdi, da imajo pisatelji zasluge za odkrivanje tabu tem « Jaz mu
odgovarjam: »Žal je to preslabotna obramba politikov.« Trdim, da je bilo treba spregovoriti o Golem otoku, o »dachauskih procesih« pa še o čem. Politiki bi morali spregovoriti o stvareh zaradi olajšanja. So pač pisatelji (Hofman, Torkar), tudi zaradi osebne bolečine spregovorili prvi. O vsem tem pa bo morala še zgodovina povedati svoje.
Geohelli: Še vedno je tvegano lotevati se teh »vročih« tem, znanstveno pa še toliko težje.
Partljič: Sogovorec opozarja na pravo stran. Še ni minilo deset let, ko so pisatelji tovrstne teme zavijali v zgodovinske prispodobe. Smoletova Antigona odpira vprašanje: ali smemo v pravem grobu pokopati brata izdajalca? Preteči je moralo nekaj časa, da smo iz zgodovinskih okvirov (od starih Grkov npr.) prešli v našo stvarnost, ki jo pisatelji še vedno pisateljsko oblikujejo; na potezi so politiki in, kot že rečeno, zgodovinarji.
Štefančič: O slovenstvu in jugos-lovanstvu je vse več glasnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pis-teljev ste prav zadnje leto imeli dovolj »ur temnih«, mar ne?
Patljič: Ne kot človek in ne kot pisatelj se ne počutim lepo Volilna hajka krog novega presednika Društva pisateljev Jugoslavije ima videz nacionalnega vprašanja, ki naj bi vzniknilo v pisateljskih vrstah. Kriza, razrahljani odnosi, mednacionalni odnosi, tudi politična neenotnost, vse to so pojavi naše družbe. Vse pa tako kaže, kot bi bili vsi ti pojavi najglasnejši prav med pisatelji. Tako slišimo: vi pisatelji bi se morali boriti za plemenite stvari, pa se najbolj kregate - resnično gre za občutljive, vendar ne pisateljske, pač pa jugoslovanske zadeve. Seveda, sem moral na seji predsedstva Društva pisateljev v Beogradu protestirati, ko je prav Miodrag Bulatović jadikoval, da nimamo nobene prave jugoslovanske manifestacije. Kaj pa pesniško srečanje v Strugi, pa na Bledu, pa Sterijino Pozorje, pa puljska Arena itd ? Saj, če je prireditev slovenska, je tudi jugoslovanska, in če je makedonska, je tudi jugoslovanska. Ali naj bi imeli neko manifestacijo po delegatskem ključu, da bi jo šele imenovali jugoslovansko? Ali ni že samo po sebi umevno, da je makedonska stvar jugoslovanska? ... In potem. V demokratični družbi je vendarle mogoče, če jih 8 glasuje, da je rezultat 4 proti 4. Zato to še ni katastrofa. Bili smo pač navajeni živeti v nenehnem prepričanju, da mora biti rezultat vedno 8 proti 0. Vendar spoznati moramo, da imamo različne interese, različno zgodovino, zato ni nujno, da bi v demokratični družbi pri vsaki stvari prišli vedno takoj skupaj Navsezadnje: v nacionalnih stvareh je treba imeti tudi nekaj nacionalnega ponosa, morda celo več, kot smo ga Slovenci imeli. Zadnje čase ga vidim
zelo veliko, in prav je tako Vem, da so to lahko tudi nevarne stvari, zlasti če postanejo svojevrstna strast, ki človeka kaj hitro zapelje predaleč. Treba je imeti vselej pravšnji posluh tudi za druge. - Res pa je tudi, da se 43 let po AVNOJU ne bi smeli spraševati, ali je jugoslovanstvo brez slovstva, ne glede na to, da so razmere v Sloveniji bolj demokratične, na zrelejši ravni kot drugod.
Geohelli: Imamo pa vendar Mast-nakov primer
Partljič: V primeri z represijo v Beogradu in Sarajevu je to nekaj drugega. Mastnak je bil pred procesom oproščen Absurd pa je, da so ga sploh obravnavali.
Geohelli: Pojavlja se del pisateljev - intelektualcev kot neke vrste legalna opozicija, za katero se zdi, da jo določena družba - politika potrebuje, da lahko sploh živi.
Partljič: Za zavesten dogovor od zgoraj gotovo ne gre. Stališča v Novi reviji so dostikrat na videz nesprejemljiva, zato Franc Šetinc izjavlja na seji SZDL, da to niso stališča SZDL S tem priznava neke vrste opozicijo In prav je, da se z Novo revijo dopušča tudi drugačno mnenje. Morali se bomo navaditi na to, kar nam je ponudil Edvard Kardelj: sistem pluralizma interesov. Prihaja celo do tega, da CK ZKS poziva h kritičnosti, zato bomo morali sprejeti pluralizem interesov kot naš način življenja; tako štejem tudi Novo revijo in Mladino kot povsem normalen pojav. Prav je, da slišimo različna stališča, zato pisatelji protestiramo, kadar se poskuša različnost utišati. Mnogo manj boleče bi šel Mastnakov spis mimo, če bi ga ne dajali na zatožno klop. O svojih kandidatih imamo vendar pravico kaj reči! Francoski filozof Sa-rtre pravi, da politika mora biti, njena lastnost je, da je modra in zvita Kocbekov problem, nesporazum je bil prav v tem, da se je hotel z intelektualnimi, filozofskimi in umetniškimi merili obnašati v svetu politike, ki ima drugačna merila, ki se nam
lahko zdijo grda; so pač takšna, kot so.
Geohelli: Posebno poglavje v slovenski literaturi je vprašanje proze. Velikega romana nimamo Nimamo pa niti-dobre trivialne literature, tudi ne znanstvene fantastike ali tipa romana, kot ga piše Konzalik.
Partljič: Mislim, da bi slovenskega pisatelja, ki bi pisal trivialno literaturo, gledali postrani Že od nekdaj pričakujemo, da bo literatura nekaj svetega, narodotvornega, državotvornega, s posebnim poslanstvom. Ta determiniranost gre od Trubarja. Podobna je pripomba kulturnih politikov: toliko kulture imamo na Slovenskem, toliko gledališč, knjižnic, dve univerzi, dve operi, saj nas ni več kot za en pariški kolodvor ali pa londonsko četrt! To vse stane. - Človeku je čisto po Cankarjevo težko pri srcu ob takih očitkih Pa navzlic vsemu, pariški kolodvor nima Lepe Vide, nima Svete trojice, nima XIV. divizije, nima Roga Vsak narod živi svoje življenje - zaradi svoje determiniranosti. Ne vem, če bomo kdaj drugače zrasli in nam bo tudi trivialni roman nekaj povsem normalnega.
Fortuna: Spoštujem Partljiča, vendar ne morem soglašati z njim, ko v
igri Naj poje čuk tako grdo razmaže kmečko ženo
Partljič: Me veseli, da ste se oglasili, tudi če se bova razšla brez soglasnosti. Prav je, da živimo vsak s svojim. Glejte, v literaturi skušam pisati o ljudeh, ki so neobičajni, drugačni od drugih Gre v tej igri za zgodbo mojega mladostnega prijatelja. Zgodba je bila pač drugačna od slavospevov pridnim, delovnim, krepostnim in trpečim ženskam, kakršne je zlasti opisoval veliki slovenski pisatelj Ivan Tavčar. V mojem primeru gre za tragični lik, vreden brezmejnega sočutja, vreden tudi upisa-teljevanja Naravno je, da si ženska želi otroka, ima pravico do otroka in pripravljena je storiti vse, da bi prišla do svojega otroka Taka ženska moč in njeno nezaustavljivo hotenje meje pritegnilo bolj kot kaj drugega k pisanju.
Sark: Ko sem prebiral Javorškovo knjigo »Kako je mogoče«, sem se nepozabno ustavil ob trditvi, da je vse slovenske literature komaj za navadno šolsko torbo.
Patljič: Jože Javoršek je ogorčen izstopil iz Društva pisateljev z utemeljitvijo, da se je s Tonetom Pavčkom začela v društvu desničarska linija, z mano pa nadaljevala, in tako da smo lahko predlagali roman Vito-mila Zupana »Levitan« za Prešernovo nagrado. - Priznam v tem trenutku, česar še nisem nikomur priznal: knjige Kako je mogoče nisem nikoli do konca prebral. Knjiga se mi je uprla Pisatelj Drago Jančar je celo polemiziral z Javorškom, ki je zaradi znane družinske tragedije doživel neizmerno bolečino; vendar za samomor Javorškovega sina gotovo ni bil kriv Edvard Kocbek, na kar skuša avtor namigovati. Tako hudo zagre-njenost, da z njo popljuvaš vse krog sebe, se mi enostavno upira. - Kot predsednik pisateljskega društva sem neprestano pod pritiski, češ naj bi se opredeljeval do medosebnih sporov med pisatelji Primer: Taras Kermauner in Jože Javoršek imata spore še iz NOB. Enako Josip Vidmar in Edvard Kocbek. Od moje genracije, ki je vendarle mlajša, zahtevajo, naj se za nazaj opredeljujem, kdo je imel prav in kdo ne Meni pa je sladostrastno odkrivanje preteklih bolečin in pljuvanje po drugih povsem tuje. Sem pa prepričan, da nas ni treba biti sram naše literature: od Trubarja pa vse do Kosmača In navsezadnje tudi naš čas, ki ima Smoleta, Kovačiča, Jančarja, Zupana, Zajca, Strnišo in druge, je za nekaj literature bogat Imamo literaturo, kakšno zmoremo in kakršno si zaslužimo Črna Javorškova ocena mi je tuja in je ne sprejemam. Po drugi strani pa se mi Javoršek smili, ker mora v sebi nosili hud pekel Mogoče pa se je treba navaditi, da kdo piše tudi take knjige kot Javoršek.
Geohelli: Nedvomno je Javoršek ustvaril žanr svinjsko konkretne polemike v smislu Voltaira: Lahko se še toliko ne strinjam s tabo, naredil bom pa vse, da ti bom to povedal
Partljič: Da, vsak pisatelj ima -mora imeti svoj »teren« - k soncu.
Za objavo pripravil: MAŠ
vabimo vas
MNENJE SKUPNEGA PROGRAMSKEGA SVETA SR SLOVENIJE:
ZP = ZELO PRIPOROČA
P = PRIPOROČA
S = SOGLAŠA
KS - KOMAJ SOGLAŠA
O = ODSVETUJE
Filmski spored za februar
3.   zahodnonemški erotični RESNIČNE ZGODBE XIII. DEL, režija G. Heller, glavna vloga K Bienert
V filmu si spet sledi pet zgodb sodobnih srednješolk.
6. -8.   francosko nemški ljubezenski SVVANOVA LJUBE-
ZEN, r. V. Schloendorf, gl. vi. J. Irons, O. Muti, A. De-lon,
Znamenitemu avtorju PLOČEVINASTEGA BOBNA Volkerju Sc-hloendorfu /e uspelo uresničiti znameniti Proustov roman Spomini na preteklost. Zgodba je pariška, polna subtilne ljubezni in močnih čustev ljubosumja in fatalnih žensk. Vsekakor je odlična tudi igralska zasedba
7. -8.   ameriški vojni POLJA SMRTI, r. R. Joffe, gl. vi. S. Wa-
terston, H Ngor, J. Malkovic.
Izjemno dobra vojaška zgodba iz časov 70-ih let. ko so se bojevali različni interesi in ljudje v Kampučiji. Gre za zgodbo novinarja, ki uspe dokazati vmešavanje Amerlkancev. Kakšna bo (ore; njegova usoda?
10.   ameriški triler KRISTINA, r. J. Carpenter, gl. vi K Gordon, J. Stockvvell, A. Paul.
Fantastične Carpenterjeve ideje se kažejo v tem filmu. Sicer je režiser znan po svojih »nenavadnostih«, a moramo mu priznati, da zna ustvariti vzdušje svoje vrste Jokrat gre za avtomobil, ki se spremeni v - človeka!
13. -15.   hongkonški pustolovski VOHUN IZ ULICE BOND, r.
T. Hark, gl. vi. S. Hui, K. Maka.
Smešni agent, King Kong skoči pred zasledovalci z Eiffleovega stolpa v Setno. sede v podmornico in . no, mislim, da je dovolj za zabaven film.
14. -15.   francoski pustolovski SREČEN PRAZNIK, r. G. Laut-
ner, gl. vi. J. - P. Belmondo, S. Marceau, M. Laforet.
Večni zapelfivec Belmondo se seli iz naročja v naročje mladenk, seveda pa mora še prepričati ženo, da m tako hudo. Res pa je, da je Belmondo že malo star za take filme .
17.   ameriška komedija YENTL, r. in gl, vi. B. Streisand.
Filmski režiserski prvenec nenavadne Barbre Streisand Res pa je. da je film le za tiste, ki radi kdaj vidijo kaj posebnega, lepi Barbri film ni prav dobro uspel.
20. -22.   ameriška komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA,
r, M. Brest, gl. vi. E. Murphv, J. Reinhold.
Izredna kombinacija kriminalke in komedije z res izvrstnim Edd-yjem Murphvjem. črncem, ki smo ga na naših platnih že imeli priložnost občudovati In to je gotovo njegov na/boljši film doslej
21. -22,   ameriška komedija BABY LOVE, r. D. VVolman, gl. vi.
Y. Katzur, Z. Noy,
Še ena komedija iz izraelskih vrst. LIMONOV SLADOLED je bil še vedno najboljši, kajne?
24.   ameriška komedija CENA LJUBEZNI, r. L. L. Carlino, gl. vi. J. Bisset, R. Low.
Prepovedana ljubezen med mladim študentom in zrelo žensko, ki jo opojno upodablja Jacqueline Bisset Film je sicer komedija, a je tudi spoznanje
27. -1.   ameriški mladinski UPORNIK IZ MOJE ŠOLE, r. F.
Kiersch, gl. vi. J. Špider, K. Richards.
Zgodba, s katero se je proslavil James Dean v filmu UPORNIK BREZ RAZLOGA V novi verziji so nasprotja in tekmovanje med novim prišlekom na univerzo in bando huliganov postavljeno še bolj ostro.
28. -1    ameriška drama STAR 80, r. B. Fosse, gl. vi. M. He-
mingway, E. Roberts, C. Baker.
Takoj na začetku leta smo imeli smolo in nismo uspeli dobiti filma STAR 80. upajmo, da bo zdaj v redu. Gre za tragično usodo lepotice s srednje strani Ptaybnya. ki jo je v vatu ljubosumja ubil mož Na žalost gre za resnično zgodbo.
Posebna opomba:
Že od lanskega leta je logaški Kino podpisnik in član Združenja društvenih kinematografov Slovenije. To članstvo pogojuje tudi objavljanje mnenj skupnega programskega sveta, ki je sestavljen iz znanih slovenskih filmskih delavcev in katerega naloga je skupno ocenjevanje filmov in priporočanje gledalcem. Zavedamo se, da je mnenje vsakega gledalca vredno po svoje, prav radi pa bomo objavljali tudi mnenje sveta. Odslej bo v logaških omaricah mesečnemu sporedu dodan naslednji seznam s kraticami:
FILM JE PRIMEREN:
ZV = ZA VSE GLEDALCE
18 = ZA GLEDALCE NAD 18 LET
12 = ZA GLEDALCE NAD 12 LET
Upamo, dragi gledalci, da bomo z mnenjem za nekatere filme (na žalost ne za vse, kajti vsi niso pregledani), pomagali vaši lastni presoji o filmu, ki ste ga gledali. Za nameček le še tale informacijam prvi polovici leta 1987 nimamo na sporedu niti enega filma, ki ga svet odsvetuje kot neprimernega Sic!
KULTURNA KRONIKA
SLOVENSKA PESEM MED POBRATENIMI GAĆANI. - Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov je sredi decembra na povabilo občinske konference ZSMS odpotoval na dolgo pot. Na koncert so nas povabili v pobrateno občino Gacko Koncert naj bi predstavljal eno od konkretnih oblik kulturne izmenjave med pobratenima občinama
V dvorani kulturnega doma v Gackem se je zbralo mnogo poslušalcev, da bi slišali, kako pojejo v pobrateni občini. Izbrali smo program slovenskih narodnih in umetnih pesmi in v veznem tekstu predstavili njihovo vsebino, da bi bile pesmi poslušalcem čim bližje. Čeprav zelo utrujeni od dolge poti in celodnevnega programa ogleda Gackega in njegovih znamenitosti, smo program odpeli z veliko željo, da bi našim pobratimom dali vso lepoto in mehkobo prelepe slovenske narodne pesmi. To nam je v veliki meri tudi uspelo, o tem pa priča tudi zapis, ki smo ga napravili po razgovoru z dečkom Harisom Čolo, ki obiskuje drugi razred osnovne šole v Gackem.
NAJMANJŠI KRITIK. - Ob obisku v pobrateni občini Gacko smo srečali tudi sedemletnega dečka z imenom Haris. Njegov oče je bil gostitelj dveh naših pevcev, pel pa je tudi pri ansamblu KUD Zelengora, ki je nastopil v drugem delu koncerta, ki smo ga priredili v Gackem. Deček Haris je zaljubljen v glasbo. Rad ima vse, posebe še petje. Ko smo ga po koncertu srečali, so mu očke kar sijale od navdušenja.
Takole je pripovedoval: »Slovenskih pesmi nisem še nikdar slišal Vi pojete drugače, tudi tiho. Najbolj všeč mi je bila tista pesem, ko je mož moral doma pospravljati, prati in kuhati, njegova žena pa je šla na potep.« (Ženka mi v goste gre) Dodal je še, da je to lahko samo v pesmih, v resnici pa že ne more biti tako »Zato pa se je mož razjezil in je ženo strpal v koš ter jo vrgel v reko.« (Ampak to je bilo že v naslednji pesmi, ki jo je zapel naš zbor: narodna PO CESTI GRE). A Haris je pač vse skupaj razumel po svoje. Všeč mu je bila tudi PRELEPA MOJA SI KOROŠKA, čeprav je on razumel, da je to pesem o lepi »kruški«. Povedal nam je, da je razumel skoraj vse pesmi in koncert mu je bil kar prekratek.
Nikakor pa ni mogel razumeti, kaj dela dirigent s tisto »malo piščako«, saj je nanjo čisto malo igral, potem pa smo peli To se mu je zdelo kar malo smešno in mislil je pač, da dirigent ne zna zaigrati, kaj poštenega. Tudi to smo mu razložili in vesel je bil, da je zvedel nekaj novega.
Še najbolj pa mu je bilo všeč, da je zbor pel glasno in tudi čisto potiho In hitro je ugotovil, da mora pevec gledati dirigenta, kaj kaže z rokami.
Haris bi zelo rad prišel v Logatec, rad bi slišal, kako se poje v Sloveniji. Tudi smučat bi rad prišel, saj smo mu povedali, da imamo pri nas vlečnico, ki te popelje na vrh hriba Še nikoli ni videl kaj takega
Haris ima rad smučanje in tudi Križaja in Petroviča pozna. »Najbolj pa mi je všeč Jure Franko. On je najboljši, zato ima tudi tako ime, ker tako juri« To je pač njegova razlaga, prisrčna in otroška
Komentar k vsemu temu ni potreben. Gotovo pa je bil to najmanjši in najmlajši kritik našega zbora.
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izda jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov