*
Vse imamo , Pa ne znamo ; lie išimo, De dobimo.
Dr. J. Zupan.
Dr Jakob Zupan.
Što su stari gvoždjem bili, Nek en duhom sad unuci.
P. Štofls.
Marod slovanski zove se narod pesemski (slovo = pesem). Ima pa tudi res mnogo in lepo pesnijo ali poezijo. Ta je najprej narodna, ktera izmed naroda vzhaja pa spet narod navdaja, in je zercalo narodovega notranjega pa vnanjega življenja, torej nekako cvet njegovih misli . in čutov, vsega njegovega dejanja in nehanja. Druga poezija je umetna, ktera razkazuje krasne umotvore, narejene po učenih pravilih, obsega torej izdelke vzobraženih pisateljev.
Velike pomembe je poezija narodna. Slovenci je vendar nimamo kaj obilo, kar se iz zgodovine našega naroda pojasnuje samo po sebi. Umetnega pesništva pa v primeri na malo število, kar nas je, in na ne-vgodne zadeve, v kterih živimo od nekdaj, imamo Slovenci dokaj, in — kar je skoro čudovito, glasi se celo v sedanji, poeziji malo prijazni dobi lira slovenska ter navdaja človeka z upanjem boljših časov prihodnjih.
Do sredi preteklega stoletja se v slovenskem slovstvu o umetni poeziji ne more govoriti. Tedaj se je bila jela gojiti, posamno in skupno in tacega skupnega delovanja pervi sad so Pisanice 1. 1779—81, drugi pa je čbelica 1. 1830—33. Ker so bile 1. 1843 izhajati jele Novice ter donašati več izdelkov pesniških, hoteli so nekteri vse novoslovensko pismenstvo glede na poezijo razdeljevati v tri dobe:
I.	Od 1. 1779 do 1. 1830, in v njej slovi pervak V. Vodnik.
II.	Od 1. 1830 do 1. 1843, in v tej slovi pervak Fr. Prešern.
; III. Od I. 1843, in v tej dobi zaslovi z drugimi vred pervak J. Koseski.
L. 1848 je Slovanom, pa tudi Slovencem napočila nova doba. Da se po njej ter z ozirom na staroslovenščino vse naše slovstvo raz-reduje drugače, to se ve. Pomenljiva, kaj pomenljiva ostane v njem vendar Čbelica in znameniti, jako znameniti ostanejo nje pesniki t j. čbeličarji.
Zupan.	-i
A.
Kakor so v novoverskem veku XVI. pred druzimi zasloveli Slovenci kranjski, tako se ponašajo v naslednjih stoletjih pred koroškimi jn štajarskimi, hrovaškimi in primorskimi po bukvah Slovenci kranjski ali Kranjci (Kranci, Krajnci) s svojim posebnim jezikom kranjskim ali s kranjščino (krajnšino). Vodniku so Slovani dostikrat Slovenci, njihov jezik je slovenski ali slovenščina; rojaki bližnji pa so mu Kranjci (prim. Krajnc, toja zemla je zdrava; Zadovolni Krajnc; Nemški inu krajnski kojn itd.), in njih govorica mu je beseda kranjska. V tem smislu so pisarili verstniki in mlajši njegovi, in v tem istem se po vvodni čestitki gledč na Pisanice in njihovega pervaka V. Vodnika, kasneje v deželi sa-motarca, kranjske Č belice pomemba opeva v pervi pesmici;
Prijatlam Krajnšine.
Preteklo dvakrat dvajset' osmo leto, Kar združeni so domovini peli;
Serce od »Pisanic« je komej zgreto, Slovo od njih so razkropljeni vzeli;
Preneha petje u Emon' začeto — Le eden serca vnema po deželi;
Iz njega ust nar slaji pesem 'zvira — Prehitro take strune glas umira!
Modrica Krajnska dolgo je zdihvala, Utihnili prijetni so glasovi,
Zastonj ubrane citre prebirala, Dremali, Krajna! tvoji so sinovi:
K Slovencam drugim reva je zbežala,
K vam, Poljcov, Serbov, Čehov ljub' rodovi;
Vi Krajnce znali ste budit', uneti, Narodu spet prederznemo se peti.
Vek XIX. zove se vek slovanski, kajti v njem so vzbudili se sinovi matere Slave, nekteri prej nekteri slej. Prednji med njimi — češki, poljski, serbski — budili so slednje ter vabili v kolo vzajemnega delovanja — vzajemnosti slovanske. I Slovenci so prav verlo delati jeli na književnem polji. Vsled tega budila je vzrojila Č belic a 1. 1830 in dala zapored štiri roje, toda 1. 1833—kar neha rojiti. Nabrala pa si je bila sterdi precej, in vredovatelj je hranil in hranil jo do dobe svobodne — in 1.1848 priroji Čbelica peti in poslednji krat v obliki nekdanji. Vendar se poslednji roj s prejšnjimi po vse meriti ne more. V sebi ima blaga nekaj čisto novega, nekaj starega, vzlasti Prešernovega pa Kastelčevega, kte-rega bukev ali javnega mnenja cenija dotlej ni bila pustila na dan.
Uova sta v V. bukvicah Čbeličarja le a) Janez Čop, r. 1. 1810 na greznici, brat Matijev, u. vradnik na Dunaju 1. 1845, čegar »Sonet" (Razumeš jezik vdčne porodnice?.... De drugih ogenj ta ne more zgreti!) se nahaja str. 7; in b) Matija Šnajder (Schneider), čegar »Poser-čenje" (Kaj bi glave si lomili — Čez nadloge rivni čas? . . . Vsaki zna se veseliti, — Al ni kisel al pa lis), o kterem pesniku vem le to, da je bil nekdaj kaplan v Žabnici pod sv. Višarjami, in da je 1. 1813 o vojski med Francozi in Rusi ter o poslednjih zmagovitem pa dostojnem vedenji slovečemu U. Jarniku pisal na pr. v slovanskem lastnem jeziku to-le: »Vpijanilo me je veselje iz možkego i srečnego boja Možkobi-tarjov v4 novicah brano. Silni Sjever vzdignil se je čez zahodnika, v strašno lov padel petan, serditego Kozaka morijočo koso čuti, svego zasluženego kata, jezer po jezer žere černi brezen; vonder razjezan za novi boj novo orudje kova, pa daj mili Pan Bog, da ga budo slavni bojaki slavnego roda vkrotili, strdzili, zmodrili i navučili sulice v' lemeže i meče i čer-tave prekovati, da bude z' Slovencom mirno mislil, na svojom polju kmetoval, se pod jasnom nebom, pod lipo v' gmajtnom i enkrat na nebi v' svetom raju veselil. Teda slovela bude slava." — In Jarnik je s tem vred tedaj t. j. 1. 1813 J. Primicu pisal bil v Gradec o Francozih in Rusih na pr.: »Sever tuli, jug se vstraši, i bahač (petelinski gonjač) vbeži. Vsa vojska razdroblena, vjeta pokuša sladkost podnebja sever-niga, i uči se v' mrazu, v' trepetanju, v' posneženih vlastih deseto i sedmo zapoved. — Večer pokaže, kakov je den bil, pravijo naši pridni severni Slovani; delo narslavnejše bode se od njih doveršilo; vsaki začetek je pri njih z' Bogom, ravnomerno i konec. Hvala, slava i čast se Bogu prinaša, ki delo pravično vinča."
Da je vzrojila »Krajnska Č beli ca" in da so združeni spet domovini prepevati jeli mladi pesniki, povod k temu dal je (gl. Oesterr. Morgenblatt; Jordan's Jahrbiicher 1843) učenosti velikan, profesor in poslej knjižničar, Matija Čop (r. 1797, u. 1835). Iz »Čbelice" same, ktere vredovanje je oskerboval tedanji knjižniški pisar Miha Kastelic, pa je razvidno, da je k njenemu vzroju največ pripomogel in postal tako pervi Čbeličar:
1) Dr. Jaka Zupan, kajti on je rodil „Čbelico", ktero je tedanjemu poglavarju Ilirskega kraljestva podala bila »Hvaležna Krajnšina": on je, ako se ne motim, Kastelicu zložil že omenjeno naslovnico: »Pri-jatlam Krajnšinenjegovih pesmic se v pervih treh bukvicah nahaja največ, kar ni brez pomembe. — V III. Bukvicah 1. 1832 je dotedanjim »čbeličarjem" najslavnejši Čbeličar dr. Fr. Prešern izpustil lastne seršene, in med drugimi dr. J. Zupanu, kteri je pikal in zbadal rad druge, zapčl tudi najprej:
l*
P u š i č a r j e m.
Ni, bratec! vsaka ž'val lesica, In epigram ne vsak pušica.
2)	Po redu, v kterem so rojili, drugi Čbeličar je Miha Kaste-lic. Rojen v Zatičini 1. 1796 — umeri je knjižničar v pokoju 1. ises v Ljubljani. Oglasil se je bil v „Illyr. Bi." že 1. 1828 po slovenski in po nemški; vredoval je Čbelico ter v njej popeval mnogo in pesmice podpisoval ali z_M. j£t_ali~M. Kastelic; zložil napise za sladkarije-sobral po Vodniku kratke in poskočne; v poslednjih bukvicah pridejal jih nekaj brez vsakterega podpisa, ktere se pa po prelahki obliki brez vzvišenega soglasja po duhu koj spoznajo. V vsej pesmariji njegovi veje neka »mehkužna otožnost in otožna mehkužnost" in toraj ga Prešern ne poprašuje zastonj v muhastem seršenu:
Čebelarju.
Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?
Prodajat' misli jih namest čebelic.
3)	Tretji bil je Blaž Potočnik, v Čbelici, v I. Bukv. podpisan P., utihnil koj drugo leto, pečal se s homeopatijo, tedaj stolni kaplan (gl. Jezičn. IX. 19.). Rojen v Naklem 1. 1799 je umeri župnik v Šentvidu nad Ljubljano 1. 1872. Pisati je bil jel 1. 1826, ter je pisaril in pe-varil v Bohoričici, Metelčici in Gajici, v vezani in nevezani — slovenski in nemški — besedi, zlasti krepko v cerkveni in narodni veseli pesniji itd. itd. Z ozirom na prej povedano dejanje odmenil mu je Prešern 1. 1832 seršena:
Pred pevcu, zdaj homeopatu.
Popred si pel, zdaj pa homeopatiš;
Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš.
4)	Ignac Holzapfel je Čbeličar četerti, v I. in II. Bukv. za-znamnjan ali H. ali ***. Rojen v Teržiču 1. 1799, služil takrat kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, umeri dekan v Ribnici 1. 1868. Spisal je na pr. »Venic nedolžnosti" in zapustil dokaj premoženja gluhonemcem na korist. O njegovi poeziji poprašuje pesnik glede na njega imč:
Kako bi neki sladke pel Lesničnjek?
5)	Peti je Jur Kosmač, v Čb. I—IV. J. K. Rodil se je v Danah (Danecki) poleg Loža na Notranjskem 1. 1799, bil sluga in naposled pisar v knjižnici Ljubljanski, umeri 1. 1872. Pisaril je nekaj posebej na pr. „Ita Togenburska grofinja; Vezilo ali preganjana nedolžnost", poslovenjeno, nekaj v razne časnike itd. Po pervih pesmicah njegovih zložil mu je pesnik seršena:
Pevcu letnih časov. Kdor govoriti kaj ne ve, Ureme hval' al toži, Kdor pevcov peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži.
6)	Šesti je France Prešern, najprej z znakom Dr. P., poslej Dr. Prešern, v Bukv. I—V. Čbeličar najslavnejši. Popevati je bil jel v nillyr. BI." 1. 1827, posebej „Kerst per Savici" dal na svetlo 1. 1836, ^Poezije" svoje pa 1. 1847. Rodil se je na Breznici 1. 1800, umeri v Kranju pravdosrednik 1. 1849. Kakor drugih — v zabavljivih napisih tudi sebe ni zgrešil, in seršen, ki si ga je vgodil bil še le v »Poezijah", kaže tudi poprejšnje pesmi njegove:
Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih;
Pesem kaže dovblj, kak je naš oče krotak.
7)	Sedmi jeJur Grabner, v II—III. Bukv. Gr. Doma v Šentjerneju na Dolenskem r. 1. 1806, bil tedaj dijak, pravoslovec, potem postal duhoven, umeri 1. 1862 vodja v Alojznici, plemenit duhoven, blag domorodec. Berž ko ne z ozirom na perve poskušnje njegove (gl. II. Čb. ,Muren! le tvoj cverk razglasi — Po dobravah tihih se: — Ti slaviš Boga itd." v pesmi „Večer") odmenil mu je bil takrat Prešern, pozneje
Poezijah »Ahacelnovim pesmam" preslovenjenega seršena:
De gustibus non disputandum.
Ne čudi se, neslane
De pesmi bodo brane;
Lej, pure vabi: »puri, puri!« K'__In božje vol'ke*): šuri, muri!«
*) Božji volek: muren.
8)	Urban Jarnik je osmi, kije prikazal se v Čb. II—IV., podpisovan TJ. J. Rojen pri sv. Štefanu v Zilski dolini na Koroškem 1. 1784, služil duhoven sim ter tje, umeri župnik v Blatogradu (Moosburg) I. 1844. Sloveč v prozi in poeziji sm6 se imenovati Koroški »Vodnik". Njegovo slovstveno delovanje je dostojno popisal vredni mu naslednik Anton Ja-nežič v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 str. 114. 115. Ker je slovenil Jarnik Ezopove basni, velja tudi njemu kolikor že seršen:
Pravljičarjem. Pravljica po Ez6p' od vas zapeta Več nima slasti, kakor jed pogreta.
9)	Emanuel Jožef Kovačič, v Bukv. II.—IV. E. J. K, je deveti pesnik Čbeličar. Iz Čateža (v Malencah) na Dolenskem r. 1. 1808, učenec bogoslovec takrat v Ljubljani, služil je duhoven v Terstu, kjer je kanonik in šolski ogleda umeri 1. 1867. Pisal je po slovenski in po nemški, posebej in vzlasti po Danici in v Drobtinicah, kjer je popisal
na pr. J. Wallanda, Valvazorja, M. Ravnikarja itd. Bil je goreč pisar" in kolikor toliko naj gre i njemu sicer bolj občni seršen:
Zakaj ni naši pisarii prišel zlati čas.
Prišli za nas bi bili zlati časi,
Ko bi vsak klasik bil, kdor Krajncam kvasi.
10)	Deseti je Janez Ziegler (Ciglar), rojen 1792 v Udmatu pod Ljubljano, umeri župnik Višnjegorski 1. 1869. V Čbelici II—III. kaže ga ali znamnje %* ali Z. (C.). Pisaril je čez 40 let; na pr. 1. 1825 prišle so na svetlo perve, in v 1. 1866 po Mohorjevi družbi zadnje bu-kvice njegove (Kortonica). Zaslovela je jako knjižica: »Sreča v nesreči" ali popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov (Svetin — Hudin) i tudi »Deteljica" ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov itd. Njega draži nekako seršen:
Kam je prešel polž iz Višnje gore.
Višnjani! kam ste sv6j'ga polža djali?
»Za Pegaza smo pevcam ga prodali.«
11)	Za njim je pribrenčal v Bukv. II—IV. Jernej Levičnik, z znakom L—k, doma iz Železnikov 1. 1808, tedaj bogoslov, edini Čbe-ličar, kteri ednajsti — nekako v uri ednajsti — sedaj še brenči doktor in dekan v sv. Mohorju na Koroškem — na blagor! Glede na njegovo im6 je — kakor o Lesničnjeku — že tedaj Prešern baral o njem:
Kako bi neki prave pel Levičnjek?
12)	Jožef Žemla (Žemlja) je rojil v Čb. III—V, prej po znaku * *, slej s celim podpisom, z Breznice na Gorenskem r. 1. 1805, pastiro-val dalje v Ambružu na Dolenskem, od koder se je v dopisih v »Illyr. BI., Carniolia, Novice itd." rad podpisoval »Krajničan, Kraničan," na zadnje v Ovsišču poleg Kranja, umeri 1. 1848. Izversten jezikoslovec in domoljub je — rojak Prešernov — poskušal se z njim v raznih poezijah na pr.: Jek od Balkana; Sedem sinov; Na groblju; Samota itd. in naj toraj piči ga seršenov:
Postscriptum.
Naj misli, kogar bi pušice te zadele, De na visoki verh lete iz neba strele. *)
*) Feriunt — summos fulmina montea. Hor.
13)	Poslednji — trinajsti — je prirojil v Čb. IV. Dr. Miha Tu-šek s praporcem Dr. T—k. Rojen pri sv. Lenardu (Martini verh) 1. 1803, služil v Ljubljani mestni zdravnik, umeri 1. 1843. Razun v Čbelico je pisal v Illyr. BI. na pr.: »Die Wochein und der Triglav", in z ozirom
na omenjene pesnike se prav iz IV. Bukv. str. 63 sme po seršenovo reči tudi o njem:
Kakor stari tiči, Zapojo mladiči.
Iz starega rokopisa — boje P. Marka Pohlin a (1735—1801) __ je vzeta v Bukv. IV. str. 48—50 pesem „Medved per čebelah", kteri enakim ljudem prav v duhu Markovem renčati ima neprenehoma nauk:
Sladnost oslepi Umne tud' stvari!
Za M. Pohlinom postal je Čbeličar po smerti svoji tudi Valentin Vodnik (1758 — 1819), kteri je prikazal se bil že v „PisanicahB (1779—81). Po M. Kastelicu so iz Spevnika ali iz Pesmarice Vodnikove natisnjene v II. Bukv. 1. 1831: „Moj spominik" (str. 3. 4) in »Vinske Mušice" (str. 5. 6); v III. 1. 1832: »Milica« (str. 4—6) in »Pesem od Ravbarja" (str. 70—77); v IV. 1. 1833: »Iskrice" preslovenjene iz Laš-kiga (str. 75—77) pa »Anakreonta", greškiga pevca nektere pesmi po slovensko, t. s. 1) Gosli; 2) Ženska moč; 3) Sreberni kozarec; 4) Vsi pijejo radi; 5) Lastovka (str. 78—82), in »Balade ino Pesmi" med kranjskim ljudstvam pete, od r. V. Vodnika zapisane, in sicer: 1) Voznik; 2) Samče; 3) Kralj Matjaž (str. 83—94); v V. 1. 1848: »Ilirija oživljena" (str. 3—6). — Storilo se je to pač primarno, kajti že 1. 1806 je v „Pesmah za pokušino" (str. 44. 45) vnemal se Vodnik:
Star pevic ne boj se peti.
Čebelca visoko	Kraleva te roža
Gori v' planine	Vab' na višave,
Perletna si vupaš	Te matica pošle Snežne na brine? V' goličave.
Si letala nisko,	Hitiš prot oblakam,
Zberala cvetje,	Nič ti nemaraš,
Nanašala mladim	Tvoj rod je nebeški,
Celo poletje.	Ti se ne staraš.
Ne boj se mi pesma,
Ak si globoko, Naj beli se glava, Stopi visoko itd.
»Balade ino pesmi med krajnskim ljudstvam pete" so v III. Bukv. 2—9 iz g. Smoletoviga zbira (predelane, kolikor se je treba zdelo) in sicer: Od lepe Vide; Kralj Matjaž; Od Rošlina in Verjankota; Svar-jenje (Stoji, stoji tam lipica, — Pod lipo hladna senčica, — Pod lipo miza kamnata itd.); 9—13. so iz trčtjiga dela bukev: Slowanske narodnj Pisne zebrane Fr. L. Čelakowskym, w Praze 1827, vzete. — V IV. Bukv. se nahajajo str. 66—68 »Staročeske narodne pesmi" (iz rokopisa
B.
Kraljodvorskiga od V. Hanka v Pragi 1819 na svitlobo daniga): Venec Zapušena; str. 69. 70 »Iz Oglasa Ruskih pesem" (od Fr. Lad. Čelakow-skiga v Pragi 1829): Zapušena; str. 71—74 »Serbske preslovenjene«. — V kterem živem slovstvenem občevanji bili so Andrej Smole (r. 1800, u. 1840), Fran Ladislav Čelakovsky (r. 1799, u. 1852), Vaclav Hanka (r. 1791, u. 1861), s Slovenci sploh in s Čbeličarji posebej, povedal je že Jezičnik IX-XI. (Fr. Metelko 1871—73).
Da se pa popolnoma razvidi pomemba, ktero je v slovenski književnosti „Kr. Čbelica" imela tedaj in ktero ima še sedaj, treba je, da pokaže se posebej pervi Čbeličar:
4) t k @ b Zupan* - • • j .;;
Rodil se je Zupan Jakob 4. julija 1785 na Prevojah pri Berdu v okraju Kamniškem; posvečen 5. febr. 1809 v Ljubljani postal je na Dunaju 1. 1813 dohtar sv. pisma, služil za duhovnega pomočnika v Šma-riji; 1. 1817 pride za učenika bogoslovja v Ljubljano, kjer je po lastnem podpisovanji »professor publ. palaebiblicus" (archaeol. hebr. syr. chald. arab. introduct. exeges. bibl. a. f.) služil še 1. 1833, a zamerivši se du-hovski gosposki Kranjski 1. 1836 bil je že v pregnanstvu na Koroškem v Celovcu, kjer je po dolgem bolehanji umeri 6. febr. 1852 (gl. Novic, str. 47).
Slep je, kdor se z petjam vkvarja, Modri Krajnc mu osle kaže, Veči del mu sreča laže, Pev'c živi, vmerje brez dnarja.
Po tem geslu je 1. 1833 v IV. Bukv. »Kr. Čbelice" dr. Preščrn v krasni pa resni glosi svoji zapel jo tudi dr. J. Zupanu ter povedal v njej iz domače zgodovine:
Komur mar iskati vir je Pesem, ki pojo Matjaže, Mar, kar pel je pev'c Ilir'je, Mar čebel so roji štirje, Modri Krajnc mu osle kaže.
Po maternih in narodnih, ki pojo Matjaže, popeval je Vodnik, ter s svojimi »Novicami in Pesmami" vzbudil za uk prebrisane glave rojaka — Kranjca — Jaka Zupana, da je vkvarjati se jel tudi s petjem slovenskim; z »Zgodovino", v kteri je marsikaj slavnega razkril bil o naših očakih, vnel ga je za domačo povčstnico; popolnoma navdušil za staroslovansko Ilirijo pa ga je s svojo „Ilirio oživleno" — 111 y r i a rediviva — vzlasti po besedah:
Kdo najde Metulo
In Terpo moj grad? Emona, Skardona
Sta komaj poznat. —
Že močen na morju
Ilirjan je bil, K' se ladie tesat Je Rimic vučil. —
Ilirsko me kliče
Latinic in Grek, Slovensko me pravio Domači vsi prek. —
Od perviga tukaj
Stanuje moj r6d, Če ve kdo za drujga, Naj reče, odkod? —
Korintu so rekli; Helensko oko;
Iliria perstan Evropini bo.
Za Vodnikom je poleg druzik posebno moč do Jak. Zupana pridobil si bil menda že v licejskih šolah Ljubljanskih Matej Ravnikar (1776—1845); na Dunaju Jernej Kopitar (1780—1844); v Šmariji Janez Primic (1785—1823) i. t. d., kteri so pogostoma si dopisovali. Znamenito je, da sta pod Ravnikarjem, kteri je po francoski dobi vzma-goval v avstrijskih vnovič verdjanih učiliščih, hkrati pričela 1. 1817 uči-teljstvo Fr. Metelko in Jak. Zupan.
Iz prijateljskih pisem in iz nekterih poznej priobčenih pesmic se kaže, da je Zupan pisariti in pevariti jel bil že 1. 1810—13; kolikor včm, perva očitna pesmica njegova je pa naslednja v „Illyrisch. Blatt" 1. 1828 št. 10:
Ljubljana: Krajnci.
Ljuba Ljubljana! Slava ti dana.
Lepa, vesela, Večna nedela.
Pridna le vunder Vedni 'maš šunder.
Tersta kupčia Naj ti milija.
Sinam pa Krajne Šole so rajne.
Ljubio kralja, Blizo, iz dalja.
Razvum jih snaži: Zlodej sovraži.
Vidil nas Goleč: Vidil nas Polec.
Mnogi obiskal Tudi clo Moskal.
Vsaki je rekel, Sercu vsekel:
Krajnci junaki, Res so Slavaki!
Častio Boga Stvarnika svoga.
Pod Gumniskim klancam 19. Aprila 1821.
Poseben pobratim Zupanov je bil duhoviti M. Čop, in po njem se je pobratil z M. Kastelicem tako, da sta 1. 1828 dala v „Illyr. BI.8 št. 14. skupaj: Das Grab (von Salis) — Grob in 1. 1829 št. 7: O godu Franca I. ino Karoline ter v tedanji Bohoričici se ve da podpisala oba: S. no K t. j. Supan no Kastelic. Odslej pa je priobčeval
Zupan,	2
J. Zupan spiske svoje slovenske in nemške nekaj po „Illyrisch. Blatt", nekaj po „Krajnski Čbelici", nekaj tudi po »Carinthia" v Celovcu.
a) V „Illyr. BI." 1. 1830 št. 7 se nahaja: O godu rojstva na-šiga presvitliga Cesarja Franca I. na pr. s pervo in zadnjo kitico:
Brona grom Ilirjo maja,	Kralja varvat Ilirjani
Po dobravah mark gromi,	Kri gorko bi prelivalj;
Kralju Francu god obhaja	Dolgo, dolgo nam ohrani
Od Tir61 do Hrovati. .	Franca, Bog! ti mira kralj!
Št. 12: O godu »Barona Jožefa Kamila Šmidburga" poglavarja Kraljestva Ilirskiga itd.:
Vse, Kamilo! Te poštuje,
Od Solčanov do Bregank, K' poglavarju pertekuje, Od Ipave do Trojank ..
Št. 14: Cesar Kari VI.
Porsini nasproti
Kerk glavo moli, Po suhim ga poti Ne b' obšel tri dni..
Nestorja dej Bog Ti leta I Zdravga vidi sinov nuk! Pozno bod' Ilirji vzeta Jožefa podpora, uk!
Oče kranjskim cestam:
Alfreda Britani,
Hval' Tita Rimljan, Henrika Galjani, Eaj Karla Krajan.
Št. 15:
Opomnila-
Velki Petik
pred 1 797 letmi.
Kralj mira bledeva Na kolu prepet: Narodu veleva
Pred hlimbo udret.
Pot Ivan dodela Heroda kori: Filipka rohnela, Obglavit hiti.
Ne knige Pekina
Ne Gerkov Platon, Ne modri Nilina, Ne Rim premagon.
Judeja tak mala
Uk pravi nam da; Dol, gora ukala, Napaka derhta.
Vangeli kraljuje,
Malik podkopan; Tema omaguje, Opoka bel dan.
1. Kralj mira, Kristus; mir na mesti: svet, de vsih dvajsetero verst brez četa n' esa ostane. 2. Narodu, ljudem. 3. Hlimba, himba, hli-nenje, hinavšina farizejov. 4. Udreti, bežati; scer tudi udariti. 5. Ivan: Janez, Johan, Ihan, Juan, Ivanica, Vanča, Vonča, Vončina, Ivo, Ivica, Jovo, Jan, Janeš, Janš, Janša, Anže, Anžic, Anzel, Hanzel, Janko, Juanc, Hanke, Janoš, Jeniš, Jenko, Jovica, Ivče, Ješek, J»ne-zik: tridesšt glasov za eno ime! 6. Koriti, svariti; korenje, poko-renje 7. Filipka, Filipova žena. 8. Obglaviti, obresglaviti, ob glavo djiti. 9. Kniga, po Kitajsko, Kineško, king, bukve. 10. Pekin, pervo mesto Kitajskiga cesarstva. 11. Platon; Plato, nar modrej iierK. 12. Nilfn, Egipčan o Nilu, reki. 13. Premagon, toliko narodov premagal. 14. Nap&ka, spaka: spačeni ljudje. 15. Derhta, se trese.
16. Vangeli, vangelj, evangelium. 17. Maliki, domišljeni bogovi.
18. Tema, trna, tarna: mnogobožje, ajdovšina. 19. omagati, omagovati:
moč zgubiti, zgubljuvati. 20. Opoka, je opočil.
Št. 22: Francu I. našimu svitlimu Cesarju, Očetu Iblan-skirau, in Karolini, naši s v i 11 i Cesarici, o petimu prihodu v' Ilirijo na pr. po pervih in poslednjih dveh razstavkih:
Juga, severja vezilo	Pred bo Malti, Benečanam Bla si vedno, Krajna mat! Izmanjkavalo morja,
To Cesarje ti vabilo	Ko zvest biti Avstrianam Hodit, kraje keršovat. Rod Ilirje preneha.
Jul, Avgustus, Antonini,	Dolgo Franca, Karolino Gor Trojanskih žensu mil, Živi, Ti, Jehova, Bog!
Teodozi, Konstantini,	Osrečuj nam domovino Ot, deželo nam slovi! itd. Cesar sveta krog in krog!
b) V „Krajnski Čbelici" 1. 1830 v I. Bukvic. se nahajajo J. Zupanove razun perve: Čbelica, ktero podaja hvaležna Krajnšina Njega Ekscelencii gospodu Jožefu Kamilu Baronu Šmidburgu, dednimu Točaju Trierskimu, c. k. skrivnimu Svetvavcu, Poglavarju llirskiga kraljestva itd. itd.: „Desčik, druj'ga varh Otona, — Že slovi devet sto let, — Tebe Korotan, Emona — Sme med varhe svoje štet' itd." — pesmi naslednje: 1. Jesen: „Udrimo! mlatimo, — Pšenico zlato,
—	Stog. odre praznimo, — Še treba jih bo." (II. nat. str. 17—19) itd.
—	In str. 54—69: 2. Zdravica verh Ljubelja pita Krajncam od regimenta Wimpfen jesen 1827. — 3. Henrik IV. — 4. Smert s ple-savcam. — 5. Lah odKrajnca. — 6. Nemka od Krajnic: „Na glavi nesejo — Škaf polen vodč! — Nikdar ne uprejo — Va-nj svoje roke." — „U cerkvi ganila —Me belih peč stran: — Nagledati bila — Se nisim u stan'." — 7. Glas za Krajnce 1813. — 8. Krim o prulski obletnici: „Krim zauka, Bistri poje: — Danas molčat' kdo bi znal? itd." — 9. Kopuna v kurnjeku.— 10. Duhovi — Tatovi. V zgled bodi spev:
Kopuna v kurnjeku.
Eden debel, eden droben.
Jetnika zdihvala	Bi ritati jela,
V kopunjeku sta,	Poderla si dom.
Mast en'ga obdala	Nesreče tolstjaka
Drug' suha terska.	Kogtjak g(J ni ba,.
Vsak dan potehtuje	Kdo, meni, drobnjaka Par Lenart, jedun, Bo v gerlo jemal?
Roten obleduje	guhota re§i]a Dopitan kopun. Ni golih kosM!
Ti, merha debela!	Dva tedna minila,
Klal jutro te bom;	Verten rumeni!
Jezi požeruha	Sim bogat, premožen,
Trositi pros6:	Pervabim volka,
Gre v dno mu trebuha	Sim reven, ubožen, Kopunče pusto. Davit' ne neha.
Za temi pesmami glasi se sloveči Zupanov „Krajnski Plutarčik" in v njem: 1. Baron Ungnad Hans: „Nemškuta rodila, — Turčin se boji, — Um, vojska slavila — Baronovo kri" itd. — 2. Baron Her-berstein Žiga: „Ipava dojila, — Kralj v Moskvo posla, — Evropi pred bila — Mal' znana Moskva." — 3. Baron Turjaški Andrej. — 4. Baron Valvazor. — 5. Baron Pelchofer. — 6. Baron Ha-lerstein. — 7. Baron Kavalar. — 8. Baron Vega: „V Moravčah zibala — Gorenka je mat', — Bombarda podala — Poznej' baronat. — Mogunco strahuje, — Gal'jane spodi, — Mateme spisuje, — Amer'ko uči". — 9. Baron Cojz Kari. — 10. Baron Cojz Žiga. — V zgled bodita:
Baron Valvazor.
Za Krajno premožen,	Katera dežela
Za Krajno učen, Za Krajno ubožen, Za Krajno rojen.
Kar Gerki so znali, Kar Lahi od nje, Kar drugi pisali, Vse Valvazor v6.
Arhive preiše,
Netruden za nas, Nam bere, nam piše, Da grade, da čas.
Baron Cojz Povsod se učiti,
Svet viditi sam, To gnalo ga iti V Rim, Amsterodam.
Mat' Krajna imela S'nu ljubšiga ni, Za Krajnšino vnela, Nam oča rodi.
Vodnike, Linharte Je Žiga budil, Bod' bukve bod' karte, Rad z njimi delil.
Ma veči može? Prek morja, Ljubela Gre njega ime.
Učenim Londona
Je Valvazor znan, Častili barona,
V njih družbo bil djan.
Čast Krajne 011 trobi
Po svetu okrog: Čast njemu u grobi, Bod' hvaljen za-nj Bog!
Žiga. Petero jezikov
Verh moj'ga kramlja, Cirila nas Grikov Brat' knige ravna.
Sromake, bolnike Odeva po sto, Kup' ranjenim like Blazino mehko.
Slovi do Londona
Mineralogec, Do Kube, Kantona Z jeklino kupec.
Pred Sava nehala
'Z Bohinja teč' b<5, Ko zabiti znala, Cojz! hišo tvojo.
Od str. 78 do 88 pa slovijo glasovite Zupanove „Pšice" in sicer: l Mati svari hčer pred naboreti. — 2. Lenart. — 3. Iblana. __ 4. Matičik. — 5. Nežka. — 6. Mladosti. — 7. Ropotulji. __ 8. Hinavec. — 9. Hinavka. — 10. Obetun. — 11. Prijatel lizun. — 12. Petica moži. — 13. Kača gadu. — 14. Kmet oSebenku. —■ 15. Rokovnjač. — 16. Prava milostina. — 17. Bogatin. — 18. Dolenci Gorenci, Gorenci Dolenci. — 19. Sova senici glavana. — 20. Čič v nič, delovec kruhovec. — V zgled naj so:
Matičik.	Nežka.
Jo išem, ne maram	Ga išem, ne maram
Za dote zlate,	Za usta sladke,
Po rož'cah ne baram,	Po mestu ne barara,
Prenaglo mine:	Me mika polje.
Najt' zvesto dušico,	Pijane mušice,
Prijazne oči,	Povsotnih oči,
Eazumno glavico	Nevkretne butice
Matičik želi.	Se Nežka boji.
Hinavec.	Hinavka.
Očitno obira	Sladko perterduje,
'Z Tersata molkč:	Pohvali še slaj':
Na skrivnim odira	Tla rada kušuje,
Sromake Anže.	Opravlja še raj'.
Bogatin.	Čič v nič, delovec kruhovec.
Ne ve mi levica,	Bil čiček premožen,
Kaj desna poda:	Zdaj vinarja ni,
Ne da nič desnica,	Bil delav'c ubožen,
Nič leva ne zna.	Zdaj v zlatih tiči.
c) aCarinthia", ktera je kakor „Illyr. BI." ali od 1. 1838 „Carnio-lia" v Ljubljani, izhajala v Celovcu, prinese 1. 1831 v svojem XXI. tečaju št. 11 iz roke Zupanove spis:
SBoljer Ijeifjt bte uttfete Pouciu fett ben alteften 3ei*en auc§ 3|iet unb uttfere IIT^tf^e £>albinfel nie anber§ alg ^flticit?
„2)er gartje ©onauftrom getjorte iit ben tiorromijdjen ^eitert jum ®e= biete ber flabifc^en ©pradje bon Jesenfk, Cgfdjrtig, bt§ in ben Euxinus, južno morje, ©iibfee, im ©egenfa^e ber Storbfee, beffett ffatiifcfjert Stamen morje mraza SpitttiuS beinafje fd^on gattj rufftfd^ morimarusa, more moroza, aušfpradf). ®ajj bte ©labett eljebem tief iti ba§ Ijeutige ©djtoafcen Tjtneitt rcicfjten, ermeifet bte bamatige Senennuvtg jetter @aue: Vindelicia, tootitt Augusta Vindelicorum, SlugSburg, liegt; Vindelici ift fo Otel alS Vinidae Lyci, SGBirtbett, Slabeti am SecE), Lycus, Luk, ber arge, burdj Stužtretungen fdjiiblidje glufj, mie ba§ attftabifdje SBaterunfer enbet: izbavi nas od luka-
viga! erlofe un§ bom tteM! Siefer SBafferfomg @uropa'ž fjatte 6ei ben ©laben brei Sramen. 3n unb uttter SBiitbeltcieit, bom Smt fci§ on bett Cetius - 33erg ob Vindobona, Vindovina, SBinbenljeim, alfo mieber bon @(Q= »en gegritnbet, §iefj er, per eminentiam, reka, ber glufj, bafjer bie 2|n= toofjner Norici, Narečje, na reci, reki; Dom Cetius 6i§ Taurunum, bettt Ijeutigen Beligrad, ©erbtenš Beru^mter Metropole, Dunej, unb tiefer Ister, t>eibe§ au§ bem @Iat)tfc§eit. Don, Dunej, Dunaj, Dunava, Donava, Tanais' Seinij, Tinic, Tujnca, Doneč, Dunavec, aHe§ au§ tina, tinje, itn 2lltftabi= fdjen: £f>on, ©djtamm, baljer tonina, SIjunftfdj, toeil er ben ©djlamnt liebt, thynnus limosus. 3n ttngarn ift niimlicJj bie Sonau, toemt e§ nur ettoaš regnet, fo triifie, bafj in ©labonien j. 58. % SBaffer burd)gefe%t toirb, um getrunfen toerben gu fomten. 2lu§ Podonavje, po Donavi, an ber ®onau, mačete ber Sateiner feine oljne bie ftabtf<$e ®tt>moIogte nicfjt er!Iar» bare Pannonia, toetdješ alleS begriff, toa§ bon 2Bien abtoartž jtoifcfjen ber Donava unb Sava 6i§ Aemona auftoart§ lag. S3et ©emlin fangen bie 6i§ ba^in fefteneren Snfeln an immer jafjfreidjer ju toerben, bafjer nannte man toeiter unten bie Sortatt Sfter, Snfelreicfj; Snfel im 9žorbffabifdjen ostrov, im ©iibflabifdjen otok, im ^eufraimfdjen aucf) osredik, gomila, im Sroatifdjen audj medjmorje, im S3if>etflabifdfjen sredorečje, fobiet afž medjrečje, barauš bie germanifirten SKa^rer bie ©tabt Sftefferitfcfj benannten, Interamnia, Mesopotamia , gtoifdjentoaffer, Medvodje. ®od) ift ba§ SBort ostrov ben ©iibflaben aud) nocf) in anbern ©rtšnamen ertjalten morben, 5. 23. in So-stro unter Sai&ad), eigentlidj: au§ ber Snfel jtoifdjen ber Besnica, Iblanica unb Reka, unb borjiiglidj in ber itiljrifdjen §albtnfel, ber 3Bonne be§ alten 3tom§, bem SSaterlanbe feiner meiften ©djaufpteler, bafjer fie istriones, ober histriones £)tefsett, fo mie bie Seutf^en au§ Sftriett £iftreidj, fjingegett au§ Sfter, ostrov, Oeftreic^ bitbeten. 9>iodj je£t fiitb bie Sftrianer fefjr grofje Sieb^aber ber Sftarionette. SMftanbig fottte Sftrien al§ £atbinfel poluostrov fjeifjen, bodj lafst man ba§ polu tiirje Ijalber aHgemein toeg, mie in foponnefitš $e!op§ Snfel, toietoofjl audj feine ganje.
SEBer fennt eine attere 93enennung unferer audj in ber cfjriftlidjen fitr-djengefdjidjte, unb burdj mandjen groben 9Kann . . . berfjerrlidjten £afb< infel? Sft ba§ nidjt ein unumftofjlidjer 33etoei§ au§ ber Sprane, ba| bie Urbetoofjner Sftrienž unfere ©tammgenoffen to aren, mie fie bts auf ben ^eutigen Sag Štaben geblieben finb, nur ben 3ianb gegen Stafien au§ge= nommen, obfdjon audj bie iftrifdjen ©eeftabte alle ©taben ju (Srbauern t)atten, mie au§ if)ten SRamen o^ne SluSna^me etfjellet: man beKebe fie nut p ettjntologifiren j. S.: Pola, Polja; Rovigno, Arupinum; Parenzo, Porečje,
Poretje; Hemona; Pyranum; Isola; Kupar, Kopar etc.--"pat alfo
8orb ©ilforb nicfit @runb, ben ©etel^rten ju prebigen, baf? oC)ne ©tabiSmul audj ba§ Oriedjifd^e unb Sateinifc^e rtic^t ergriinbet toerben fomten? SBelc^e SluSfid^ten, ba§ bereinft ba§ Sreiben ber flabif^en <3pracf)ftubten unter allen gebitbeten 9iationen aHgemein toerben totrb?" —
V	št. 14 nahaja se po slovenski in po nemški pesem: Mariji Ani Karolini Piji Svitli Krajlici Ogerski zvesta Ilirja — po pervi in poslednji kitici na pr:
Soča, Goričan hitita	3tuf! Sfonjo, ©orjer, Sffnet
Vrata Ilirje odpirat!	©ure§ lomgretdjeS X§ore!
Krim, Ljubel se priklonita	Sief »erteugt eucfy Krim unb Soibel,
Svojo mater sprejemat'!..	@urer fflutter jum SBiHfommen! . .
Let pol tisuče minnlo,	®urcfj bet Settje	Saufenb
Kar slovim Rudolfa dom:	^reife idj bie SRubot#ben:
Bode se nebo rasulo,	SBeben mag bie SEBelt ju Srummern!
Zvesta vekome jes bom!	3Mne Sreue hrirb ni^t ioanfen.
V	št. 16 razpravlja Zupan v spisku: Etymologie der Namen der
Fliisse in Karnten na pr.:
„9iur qu§ bem ©£at)ifcf)en finb bie Plamen ber gliiffe Carinthia's ett)' ittologifirbar! Seitt SSunber! 9lid)t aHeitt karaten mar nodj sor beinalje taufenb Safjrett ganj ttrinbifdj, fonbern in bett alteften Ijtftorifdjen .getten aucfj Saiern unb ©djmaben am recfjten ®onauufer, itnter bem 9iamen Vin-delicia, Vinidae Lici, SBinben am £edj, ja fogar ein grofšer Sljeit §eloe< jien§, bt§ nad) Vindonissa, SBtnbifdj, Bet §abšburg. Somit ttrnrbe, tt>ie bie @aoe nod) je|t, bte
1)	Drave einft bon ftabijdjen toofjitern getrunfen, aud) in Sirot, Ido noet) ein SBinbifdjmatrai atš ^euge bafteljt, audj in ber ©teier* mat!, beren minbifdje Siidjet am tinfen ®ra»eufer liegen; itjr redjteš ift nodj tjeut ju Sage nur bon Štaben bemofjnt. Drava bebeutet ein reijjenbeS SEBaffer, einen @trom. 2Bie man Bistrice, geiftrije, ©djnett = unb §ellbad)e, »on bister, fd&neH, t»ett, fdjatf, unb Kerke, ©urlftuge, itberall finbet, too Štaben, jo aud) gliiBe unb SSod^e, metdje »on dreti, reijšen, ftromen, ber* fd£)iebenformig benennt merben, balb Drava, mie uttfer norbttt^rifd^er §aupt* ftrom, batb Drilo, ber @renjftu£ beg atten 3lfi}tien8 gegen Sttbanien, je|t Drina, beren e§ in jenen Oegenben mef)tere gibt, eine černa, fdjmarje, eine bela, meijje, u. j. f., batb Dretula, bet Blaški, bem SRefibenjborfe beS gtaco* flatrifdjen 83ifdjof§ »on 6art§ftabt in Stoajien, jmifetjen Sluin unb Ogulin, balb Dretija, ein 23adj in ffrain jmifcijen trajen unb Morau^e. @o bitb= jam ift bte fta&ifdje Sprane! ©o abljotb ber Uninormitat!
2)	Kerka, Corcoras, ein fumpfigeS, ftagnirenbeš SCBaffer, bon kerk,
grofdjlaidj u. j. f.--3) @ait, Žila, Sila, ©crtmtt = <3trom. -- 4) ©lan,
Glina, £§on, Sefjm . . — 5) Sabant, urfpriingtidj Lava, batjer Sauamitob, Lava's @inmunbung in bie ©rabe, bom attftab. lava, ein @teg jum Uebet* geljen .. 6) 3Mt, au§ mel, i, ©anbbanl; breg se mele, ba§ Ufer mirb unterfpiilt.. 7) Šifer, megfaulenb, lizati, teden, potok Lizar, ber megfdjmetn* menbe Sad) ob. gtufj; Reka, Rika, gimne; fRiga .. 2ludj bie Snfet 9tiigen im battifcfjen 3Reere, — blatno, blatsko, blaško morje, fcfjlammige§ SOieer, - toerbanft fetne etmaS entftettte »eneniumg ber 9Mter ber ©pralen, ber toeit reidjenben Slovenia."
V	št. 20 prične dr. Jak. Zupan pervi vojsko zoper Metelčico v sostavku: ^riffifirttita bes ttfittbiff$ett JlfpflaMes. Dva tujca (Leopold u. Carl), ki se učista slovenskega, najdeta, tako popisuje šaljivo, na sprehodu brez naslova bukvice, v kterih pa ne poznata vseh čerk. Serbske niso, ruske tudi ne, pravita; kar zadeneta na pisatelja tega sostavka kteri jima pove, da so to Potočnikove sv. pesmi, pisava pa da je Me-telčica; pervi naslednik njen je Zalokar, drugi Potočnik; več si jih —. ukljub vsi svoji doslednosti — ni mogla doslej pridobiti, tako terdo se Kranjci deržijo stare navade. Prav imajo, pravi pervi; čemu kaziti lepo latinico! Ne Dobrovsky, ne Kopitar, veljaka slovanska, nista si upala naznaniti Metelčice; hvaliti je menda ne moreta, grajati nočeta, da malemu slovstvu ne škodujeta. Prav pa bi bilo, da si primerno pomnožijo Kranjci latinsko pisavo. Kaj še, pravi drugi; to ni lahka reč. In če si jo Kranjci tudi pomnožijo, kako se more usiliti Nemcem, Francozom, Talijanom, Angličanom. Na Kranjskem se utegne prijeti; uči se je mladina v vzglednih šolah, vadijo se je v bogoslovnih duhovniki. — Bolje bi ne bili mogli pričeti; le škoda, da se tako malo gleda na lepoto. Dokler tega ni, naj bi se novim čerkam nasprotvalo. Ver sate diu — Horatius.
V	št. 25 odgovori berž ko ne po vzajemnem posvetovanji J. B. t. j. Jožef Burger (r. 1800 v Krašnji, u. 1870 v Šmartinu pri Litiji), in v št. 32 se oglasi spet Zupan, kjer mnogo piše o pravopisih, o čer-kah, o x (žabi) itd.; da pomanjkljiva abeceda ne opovira tolikanj slovstva, sicer bi Angličani imeli naj manjše, Uskoki pa s cirilico mnogo veče; kakor se različno izrekuje, naj se tudi različno piše. Čemu le množiti abecede, in ločiti Slovence po Dajnčici in Metelčici. Učiti bi se mogli v prihodnje obeh, azbuke in abecede. Toraj vedno le abecede! Da sta bila zoper Metelčico Kopitar in Ravnikar, to je znana reč; ta pa, ki je z njima bil na Dunaju, se razklicevati daje za II. Cirila. Pustite nam lepo latinico! Nikarte prazne slame mlatiti 1 Upati je, da šolske po-skušnje ostanejo le poskušnje. In Zupan sklepa svojo čerkarsko pravdo, o kteri stvari glej bolj na tanko Jezičnik IX—XI str. 32 itd., z naslednjimi besedami:
„S33inben! Saffet eudj ba§ 8Ip$aBet Gicero'§, genelon'3, 2Kilton% grattflitt'3, S3oboni'§ nidjt burcf) Scfjnorfel ber (Serbier entftellen. SMefe foKen unb mollen t>ormart§, ni$t mir jurud. Saffet nidjt Unretfe§ mit SSoUenbetem paaren! Steber ba§ unnadjafjmticČ) (Sdjone be§ latcimfdjeit 2llpfjabete§ itnberfefjrt beibeljalten, at§ e§ barbarifiren, um e§ mieber bebar= barifiren ju ntiiffen. SDiefj miirben Satehter actum agere nennen, unb ©eutfdje: leere§ Strof) brefdjen".
Aetas animusque virilis Commisisse cavet, quod mox mutare laboret
Horatius.

a) V „Illyr. BI." L 1831 št. 2 nahaja se pesem: Njega Blagorodju g. Vocher Gustavu c. k. Polkovniku Krajnskiga Polka Princ Hohen-lohe-Langenburg, Prijatlu Iliršine. V spomin večne zahvale o novimu
leti 1831 vesela Krajna:	
Slovenšino ljubi,	Ti tudi, glavica!
Kdor kolikej pozna;	Za Ilirstvo goriš!
Evropa izgledov	Z' očetovim glasam
Obilno poda.	V dom šotor premniš !
Taljan Apendini	Bič, trinog deželam
Dalmaštvo uči,	Surovi sabljak:
Francoski De-Maitre	Ljubiček narodov
Slavenit' veli.	Mož, Tebi enak!
Jel Gilford Britanec	Pol leta v Iblani,
Po Grecji trobit':	Unameš Ti vse!
Brez Vindov besede	Naproti prijatlu
Ni Gerške isledit'!	Polkovniku vre!
Serbinstvo umelo	Lavdonovo srečo
Nemškute užgat':	Da Tebi naj Bog!
Aginico Gete	Varh Avstriji biti,
Hiti prestavljat'1	Strah vojskam okrog!
V št. 3 pa je pesem: Sentimer Florijanu, Ozdravniku, Krajncu iz Kraj na, pokošenimu od kolere 1830 na Ruskim, v Moskvi.
(Kam Krajnic ne gre?)
Istina! ljudi pešico
Mati Karnija ima; Vender najino žemljico Zemlja kroginkrog pozna.
V	tega Krajna stermovini Sentimer se naš rodi;
V	zlatonosni medicini Van-Svitenija zmojstri.
Lima hvali Malnarčiča; Halerstenija Kant6n;
Čeme uči Sokotoriča, Baraga bo Vašington.
Sedemgrajani častijo Turijaka slavni rod:
Bajgersfeldi še slovijo, Kjer Lond<5n skril Temse brod.
Šel v deželo je Rosiko 'Z Nakelga Gorenc V o g 1 a r;
Najditi glavo Higisko Znade Peter, velik Car.
Katoličit Rosijake K Papežu, zastonj, grede,
'Z Rima obiskal rodjake, V Krajnu imovit umre.
'Z Duneja na Sejno ide Pofrancozeni Ilir,
Z pol miljona tujih pride V Rosjo, svoje sreče vir.
Vidi v Moskvi Napoljona Cesarijo pogoret'1
Sliši ujica Slavona, Veseli se, razumet'. —
Tako nekdaj veselilo Žiga Herberstenija;
Brati letopise bilo Igra ušesu Ipavica.
Po Evropi oznanuje Moskvičov pretekli čas,
Don, Kozake popisuje; Svetu glasi Krajnce nas.
Zupan.
V	Moskvi Florijan ostane,	Serčno brumniga očeta, Poroči se z Euskinjo; Deda brumniga sinu;
Hčire dve sti njima dane,	Živi, ti dušica sveta! Pozabiti moč ne bo. V domovini pri Bogu!
V	št. 4. nasvetuje neki V... K v sostavku: „Das Dorf Gottschach in Innerkrain", naj se po talijanski in furlanski Gozza, kranjski Goča ali Goče, nikar ne piše po nemški Gotsche, marveč po staronemški pravi razlagi iz Gott (Gottes) in Ach (VVasser) t. j. Gottes-Wasser, Gotterquelle — naj se vradno ukaže zopet pisanje Gottschach. — Koj se v št. 6 oglasi nato dr. Zupan v naslednjem popravku:
Gočah, ein adjtteutfdje§ 2Bort!
„33on unfer§ frainifdjen SimatmS ©mmimbmtg in ba§ 3fltyttfd)e Stteer, Bi§ Obeffa am fcfimarjen, unb Slrdjangel arn tueigeit SUfeere, unb bon Nova zemlja burcf) ©iBtrien nad) 9lmerifa'8 tiiften f)initBer Bebeutet goša, goča, gusča, goščava, gošava, unb nodj bieffadfier gemobelt, ettoaž ®itfe§, j. 95. 93obenfa£, ober ®idjte§, 5. 93. ©eljolj, bergtetdjen bet bem oBgenannten imterfraintfcfien ®orfe Gočah, ober Goče ttrirftidj nod) jejjt ©t. 2>antel p, Befteljt, unb bet feiner 2lnfiebelung »tet an§gebefjnter gebad)t tterben tmtfj. SSom bidjten ©emisije Ijeifjt audj Bei @t§ttent in DBetfrain etn fdjottes Xf)ol Dražgoše, v Dražgošah, draga, 5£f>al; goša, ©ididjt. Gočah ift fjattbgretfltd) fo retn <3Iabif<f), trne Bistrica, .^ellbad); danica, SDžorgenftern; iskrica, gimM)eit, mie mof)t atle breje SBorte mit v boratt mit ah fid) fdjfiefjen: v Bistricah, v danicah, v iskricah. @oHen ettoa gar atle ®orfer in Stani, beren Platnen fid) im ®rainifd)=Xeutfd)ett auf a d) en= bigen, £eutfdje ju ©riinbern gef)a6t IjaBen, toie btefj S . . . . in 9lr. 4 be§ bte^jdfjrtgen itttjrifdjen StatteS, oljne allen @rtoei§, ju Betjaupten fid)
getraute. 58____miirbe toaljrfdjeinlid) fogar Hinah, ba§ SBafferlofe,
biirre, Hine, Suhine, bon suh, biirr, trodcn bom teutfdjen Si d) ableiten tooU len, etma fo: Ijtn ift ba§ SBaffer! SlHein bie (šnbftjlBe ah ift feine @tamm= ftjIBe, fonbern Bejeidjnet Blofj bie Stntmort auf bie $rage: K>o? 9lut bie Unfunbe be§ immer unentBeljrlicfjert fid) offenBarenben <3Iabi3mu§ ntadjt au§ Javorje Hffriad), au§ Selce ©eljadj, au§ Mošne 9Dtofd)nacf), au§ Gorje @orjad), auš Duple Supladj, au§ Goricah ©ortfdfjad), auš Cerkle BerHacfj, au§ Koče Sotfdjadj, au§ Ravna fftauttad), au§ Goče ©otfdjadj."
V	št. 7 biva: Mnogoletje peto od Ilirskih Slovencov o trino-šedeseti obletnici rojstva našiga svitliga Cesarja Franca I. — na pr. z dvema pervima in zadnjima kiticama:
Strašno zavihrelo	Narodi šumijo
Serdito morje,	Krog naših meja,
Do zvezd prigromelo,	Oblaki temnijo Pogoltnene bie! Svetilo neba itd.

19
I
Boj drugim pustite!	Bog nukov sinove Nam poje Turin; Ti daj doživet'!
Sardinje, blogrite!	Cesarstva polkove Zet Francov bo sin. 'Z viharja otet'!
V št. 10 je priobčil Zupan: „Vorzug des Krainischen vor dem Russischen und Serbischen von den Russen und Serben selbst anerkannt" — s Herderjevim geslom: Eines Volkes Ruhm hangt grossen-theils an seiner Muttersprache: sie ist der Landesehre Fuhrwerk; fiber sie muss man scharfer halten, fiir ihre Eeinigkeit mehr eifern, als fiir der zartesten Braut Ehre — kar se po slovensko glasi takole:
Podpisanemu je ob času velicega vladarskega zbora v Ljubljani 1.1821 P. L . . ., eden izmed najslavnejših kneževskih rodbin Ruskih, očital, da kranjščina je pokaženo slovansko narečje. V tako tanki reči, kakor Herder predej kaže, napaden, odgovorim sicer užaljenega serca, vendar z vso takemu napadniku spodobno spoštljivostjo: Dovolite mi, svetli knez! namesti odgovora postaviti nekoliko vprašanj! Ktero slovansko narečje je najčistejše? Kaj ne, da ono v Girilovi prestavi svetega pisma? Knez: Noben Rus o tem ne dvomi. Jaz: To narečje se med ljudstvom v nobeni deželi več ne govori. Vprašanje je tedaj: Ktero sedanje narečje slovansko mora pripoznavati se za najmanj pokaženo? Kaj ne, da tisto, ktero je slovanščini svetega pisma najbliže? Knez: To se razume samo po sebi. Jaz: No kako se po rusko reče krava? Knez: Ko rova. Jaz: In kako po slovanščini sv. pisma? Knez: Krava. Jaz: Po kranjsko tudi krava. Jaz: Kako se po rusko pravi mleko? Knez: Mol oko. Jaz: In po slovanščini svetopisemski? Knez: Mleko. Jaz: Po kranjsko tudi mleko. Jaz: Kako pa glava po rusovsko? Knez: Golova. Pa v svetopisemski slovanščini? Knez: Glava. Jaz: Po kranjski tudi glava. T?ko je bilo s konjem, po cirilsko in kranjsko konj, po rusko lošad; s psom, po cirilsko in kranjsko pes, po rusko sobaka. Knez je spoznal, da je kranjščina (t. j. novoslovenščina) slovanščini sv. pisma (t. j. staroslovenščini) bliža mimo rusovščine, in se je udal.
Kakor rusovski knez spomladi 1821, tako je jeseni 1820 pravično sodbo izgovoril Dimitar Krestič, serbski arhimandrit Fruškagorskega samostana Krušedola v Sirmiji med Karlovci in Mitrovico meneč se neki večer z menoj, kedar sem potoval v Beligrad ali prav za prav v Zemun, ker že nisem več utegnil celo v Beligrad. Arhimandrit: Kako se po kranjski reče „die Brucke"? Jaz: Most. Arhimandrit: Ne čuprija, kakor po serbski? Ali pa razume kranjski kmet besedo most? Jaz: Vsak, čuprija pa nihče. Arhimandrit: Kako se pravi „der Nachbar" po kranjski? Jaz: Sosed. Arhimandrit: Kaj ne komšija, kakor po serbski? Pa ve tudi kranjski kmet, kaj je sosed? Jaz: Vsak, komšija pa nihče. Arhimandrit: O vi srečni Kranjci! Pri vas tedaj vsak kmet in vsaka kmetica ve, kar pri nas samo nekteri učeni vedo, kolikor
3*
namreč pri nas učeni biti morejo. — Tudi na Rusovskem pravijo slovan-ščini sv. pisma, ali — kar je eno — kranjščini (t. j. slovenščini) visoka slovanščina, učeni govor, vzvišana pisava.
Nate še kratkočasnico, ktera more vsakega vzobraženega tujca navdati s spoštovanjem do našega kranjskega jezika. Bilo je na Dunaju, kjer je ranjkemu Ricciju, pomožnemu ali malemu škofu Ljubljanskemu, slavni Italijan in cesarski dvorni pesnik Metastazio v neki imenitni družbi rekel: Cul sem tolikanj lepega o kranjskem jeziku, da bi rad slišal kako kranjsko pesem. Ricci mu zapoje neko Linhartovo. Metastazio posluša ves zamaknjen. Kedar Ricci izpoje, reče Metastazio: Noben glas vaše pesmice ni bil neprijeten mojim ušesom. Tako je Ricci sam pripovedoval meni, piše v „Ulyr. BI." 1. 1831 S. t. j. dr. Zupan. (61. Novic. 1847 1. 5. 42; Jezičnik III, 16.)
Tako je ves vesel v št. 11 dal natisniti po francosko in po nemško: „Des Prinzen de Ligne Urtheil iiber Slaven und Slavismus" (v Suite des lettres et pensees du Marechal Prince de Ligne, Vienne, chez Schrambel, 1818, p. 153, 154), kteri glede na jezikoslovje hvali greščino pa ilirščino, češ, ta je najstarejša, ker najširnejša, in graja napačno pisavo „de la langue illyrienne zz esclavonne; c' est slavon, et non pas esclavon", češ, slava je »gloire, Ruhm", in ne sme se obračati na „1' esclavage, Šefovem". Kolika razlika, pravi naposled, in kako sem ponosen, da sem to pojasnil! — V št. 13 je tudi Zupan ves ponosen dal ponatisniti znano: „Herders Schilderung der Slavischen Volker in den Ideen zur Philoso-phie der Geschichte der Menschheit, aus Dobrowsky's Sla vin. Prag 1808, bei Herrl. — V 1. 13 pa preslavlja „0 godu ... Bar. Jožefa Kamila Šmidburga" . . vzlasti njegovo ljubezen do slovenščine — torej zopet bolj občne pomčmbe — v pesmi naslednji:
Ljubi iskreno Te Drava,	Kdor moj kremel zaničuje, Kjer si, ljubljeni Kamil! Dedov, sester glas roti:
Ljubi Blanca, ljubi Sava	Zlo mi dušo prestreluje; Do Uskokovih stražil, Narod moj zatret' želi.
Clovčani tako sprejeli,	Smo gotovi se učiti Tvojo si ljubav dobe; Od zmodrenih glav okrog;
Tebe Jazonci veseli	Al' slovenŠino zgubiti
Takiga cenit' ume.	Je nas, bo nas varval Bog.
Lepiga izgled vedenja	Tujšin koliko minulo
Starišam Šmidburga dom;	Iz med Karnije meja!
Naših mater glagolenja	Bo človeštvo se rasulo
Brambo Tvojo hvalil bom.	Prej, ko naša reč neha.
Nukov nuki od Kamila Nukam radi poreko: Ljuba krajnšina Mu bila; O de več bi takih bl6!
V št. 15 opisal je „Die acht glagolitischen Kloster im KSnigreiche
lll^rien", kjer pravi v začetku na pr.: „Unter bie unbefannteften SDinge ber SSSelt gefjort fiir bie meiften, fogar flatrifd)en Sefer beš il^rifcfjen S3Iatte§, fettft in Stttjnen, bie fletne, nadj Iateinifd)ent fRituS fatfjofifdje Sirije ber ®fago= titen in ben lonigretdjen Smrten, ©rcatien unb ©almatten; fte ift etne tna^re terra incognita, toenn ntan bie attern&djften Siadjbaren unb einige au|erft biinn gefaete Bohoriče, Srubar'», Valvazore, SDobroto§fy'§, Sinljarte, Vodnike, unb 23aron ©igmnnb $oi§e au§nimmt". — Nato razlaguje, da se oni zovejo tako od glagoli t i t. j. govoriti, ker v svojem domačem govoru smejo obhajati službo božjo. Vendar so ti glagoljaši za zapadnimi Evropejci tako zaostali v omiki, da po laških in madjarskih akademijah polatinčeni se sramujejo biti glagolitje, in da duhovske molitve in liturgijo »sim ter tje obhajajo sicer po slovenski (slavisch), vendar ne več v težki glagolici, ampak po knjigah v latinico prepisanih.
Ko sera jeseni 1. 1819 na tretjem svojem glagoliškem popotvanji, pripoveduje Zupan dalje, prišel v Vinodol k nekemu velečestitemu župniku ter sem ga zanimivo popraševal po glagolici, jel jo je grajati tako, da se mi je užalilo in nisem hotel ostati pri njem. Zapazivši mojo nevoljo in premislivši stvar sam pri sebi poprosi me odhajočega, naj mu ne zamerim, češ, da se hoče naučiti glagolice. Na Lošinjih, velikem in malem, potožilo mi je 1. 1817 prosto ljudstvo, da je nekaj let prej umerli biskup Osorski R . . . . odpravil jim slovensko liturgijo ter ukazal latinsko. V biskupijah Modruški in Senjski dotlej še ni prišlo. Kar se ima v liturgiji peti in glasno čitati, to se slovenskemu narodu po slovensko poje in čita, druge molitve pop lahko bere po slovensko ali po latinsko; toliko prostost vživajo glagolitje! Do solz sem bil ginjen jeseni 1. 1817 v nedeljo pri službi božji v Togunju, nekaj ur od Ogulina, ko je župnik Rado čaj, o kterem mi je več sosedov njegovih pravilo, daje »Augustinus Croatiae", svojim duhovnijanom zapel lepi pozdrav: Gospo din z vami! in so mu vsi po cerkvi, ne le strežnik, odpčli: i z duhom tvojim!
Največo hvalo zaslužijo v tem, da obhajajo Ilirom to narodno, iz Rima pospeševano liturgijo, redovniki sv. Frančiška ali Franjevci. Po primorskem poglavarstvu nahaja se še osem glagoliških samostanov (mo-stir), kterih nektere sem že po večkrat obiskal, in ktere naj tu opišem v abecednem redu... Knjižnic v njih nisem našel nobenih. Služebnik Missale, časlovec Brevier, trebnik Ritual, ispravnik za ispo-vidnici Directur fiir Beichtvater, molitve Juraničeve so njihova navadna glagoliška književnost.
1) Dubašnica Eichau, dub ~ dob Eiche; na otoku Kerku, Vegla, prav pri morju nasproti Reki, ktera se lepo vidi. 2) Glavotok, glava otoka, santa Maria da Capo, Cao, pri srednjih vratih, porta mezzana,
med Kerkom in Poresino. 3) Ker k, veliki grad in stolnica biskupova ima dva samostana, glagoliški moški pa neki ženski, pravil se ne spominjam več. Nunam pravijo kaludre, kaludrice, po gerški kalogeri, gute Alte, po ruski in starokranjski (staroslovenski) menihine, monahine, toraj Mekine namesti Menihine, Miinchendorf, pri Kamniku; na Ruskem tudi černice; odtod pregovor: Bjesi ne plačut, kogda černice skačut t. j. Besi ne plačejo, k' nune poskačejo: Die Damonen weinen nicht, wenn die Nonnen tanzen. 4) Kosje lono, Amselbusen, talijansko Valle di Cas-sione, na majhnem hraščevem otoku, med mestom Kerkom pa Kanajtom, pristavo škofovo. Lono, čisto slovansko, v sv. pismu lono Avraainlje sinus Abrahae Schooss Abrahams. 5) Martinšica, Valle di S. Martino, Martinsthal, na Cresu (čresu), med Ljubenico in Osorom, s prijazno, jako svetlo cerkvico. 6) Naresfna, Narečina, na rečini t. j. mali reki, edin samostan na Lošinju, morebiti po prekopu ločen od Osora, ali od loš elend. 7) Porezina, Faresina, kakor narezin, na gornjem Cresu pri velikih vratih, porta grande, proti Istriji. Primeri na Kranjskem hrib Porezin, einzeln da stehend, med Bohinjem in Tolminom. 8) Vir, malo korakov to stran Osora, Osero.
V št. 16 je spisal „Erinnerungen aus lllyrien", kjer terdi, da razun Italije je v našem cesarstvu glede na starine, stare poslopja, razvaline, spominke — ni nobene dežele tolikanj znamenite, kakor je Ilirija na pr. Aemona, mirje, gradiše; Pulj; Oglej; Poreč, v cerkvi stara ker-stilnica, pokorilnica za čvetere razrede nekdanjih očitnih spokornikov, jedilnica ali triclinium za agape itd. itd. —
Da jezik kranjski ali slovenski ni ubožen, marveč premožen, pokazal je nekterim poptujčenim davkarjem v 1. 35, kjer je sostavil „Hundert Ausdriicke, dieVerzehrungssteuerbetreffend, aufVerlangen mehrerer dabei Angestellter, in's Krainische iibersetzt von**p** t. j. Supan, na pr.: Slbfmbuttg pogodba, pobot; Sluffidjt paz, ozor; 9£uf= tttcmb trošik, potrata; 2lu§funft uk, svet; S3i£tig prav za prav; Siirger grajan, meščan, deželao; 58ufd)enfd)anf taberna o shodeh; Somoine lastina dežele; ©infetterung uklada v pivnico; @rto§ uteržik; (Sfjtoaare jestvina; g-eilfdjaft prodaja; ginanjtierhmttung vardev denarije; @egett< ftanb predmet, reč, stvar; ©emeinfdjaftfid) opčinsko, skup; ©ruitbfa^ pravilo; ©ut^err gosposka, lastnik; §anbfja6uttg vardev; SČlafftftriren zverstiti, v red postaviti; Sontrolle nasproten ozor; Srebitgebert zaupati, na brado dati; ^rebitit) spričilo; SJiautf) mota, mito; 9Jfietf)e najem; 2Hifjf)cmbetn gerdo ravnati; SJtittetbar sredinsko, po komudrujmu; ^erto= bifdj od časa do časa; 9tealijiren dognati, spolniti; 9tedjt§fraftig velavno po postavah; SRegatien kraljeve pravice; 9?ecur§ prošnja, tožba do viši gosposke; ©el&ftftanbig sam za-se, svoboden; Strafe kazen, kara, pokora; Umfang ohvat, okolje, okrožje; Uttct&fjangig sam za-se, nepodružen; Utt«
tettteljmett lotiti se, prevzeti; SSetljattmfc okoljšina, memo; 93erjd)Ietf5
rasprodaja; SSerjeljrung užitik; — fteuer užitija;--artifel užitilo;
28ieber^oIett ponoviti, povzeti, povtoriti; SBiffentlidj kar vem, vedoma; IJufcitt priključilo itd. itd. —
V št. 37 je kot učenik sv. pisma ali pravi pismar povedal v „Notiz", da se izraz cholera dvakrat nahaja v njem, in sicer dvakrat s pravili in opomini k zmernemu in treznemu življenju, kar je res najboljši pripomoček proti tej kugi, t. j. v Sirahovih Bukvah (Ecclesiasticus XXXVII, 32 — 34; XXXI, 22. 23). V nemških meni znanih prestavah bere se „Grimmen im Leibe, Baucbgrimmen", kar je tej bolezni lastno znamenje itd.
Iz spoštovanja vsled grozne učenosti zapčl je v 1. 35 „D e m D o c-tor und Professor Jakob Supan" sloveči »Franz von Her-mannsthal" in v 1. 42, 43, 46 oglasil se mu je dr. Jaka Zupan, kjer je iz unega nemških pesni „XII Gazel Prijatlu" prevel Z. (t. j. Zupan). Ker kaj tacega dotlej v slovenskem slovstvu ni bilo, in je še sedaj premalo znano, naj se ponatisnejo najprej gazele izvirno nemške potlej pa za primero slovenske.
XII $0a|efett ait ettten gfrcunb
bon
granj § e t m a n n »on §ermannžtfyaf.
1.
®u fdjtobrft, bafs bit jur Quat bet Dccibent ift, Unb betneš iie6ett« giet ber Drient ift. SBettburger, fpridj, toie !ommt'3, bafj 3iel be§ Sebenž ffiir bon ber SBelt ein toinjigež ©egment ift? SBift bu ein $ifdj, ber in bet £uft ba^inftirbt, Unb bem nur SBaffer Sebenžetetnent ift? ®efyft bu auf'§ SSStifen <m§, fo mufit bu totffen, ®afj bort, hrie fyier, betn SBirfen nur fragment ift. JSaš un§ begludft, tiegt einjig nur im Senfen, ®a8 ja bom £ier unb Sort nic^t bepenbent ift. Sftid^t baburd) ttrirb 3lrabien bidj 6efrteb'gen, Sa| — feine ©onne ettoa§ »element ift.
XII Gazel Prijatlu
prevel
Dr. Jakob Zupan.
Ti bogmaš, de veččr za te neslan je, De tebi proti jutru kraj odbran je. Kosmopolit'! kako, govori drugu, Sveta drobtlna majhina tvoj stan je! Si riba morde, v zraku koj mertvena? Potoka žlebik ribi svet volan je. Ak misel tvoja delati široko, Viš, rama tvoja letu, tamkej dlan je.
Kar te osreči, je edina misel, Enako tu, no tam, steber močan je Arabija ne bo te osrečila, Tam sonca žarik za-te presilan je.
2.
3ie§t'§ bidj fo madjtig ju 2Jlofdjeen f)in, llnb nac£) ber ^erfer Kanapeen £;ttt; gtie^ft bu bom bic^tBelaubten ©idjentoalb §n glutberfengte S|8almalteen f)in;
jur Dafe btdj in iriiftem ©anb S o ti ffitefe, Serg unb Strnt unb Secn J)in — ©o gibft bu fur baž SBaffer aud) ben 2Bein, %ixt ffarre 2Bir!Kcfifeit Sbeen |tn; ©o gibft bu ftir beš DemantS faiten 5)3run! ®ie ©djdn^eit griedjifdjer Sameett E)tn, tlnb etnež ©ottertempelš £>errKd){eit giir feine leeren ^ro^Iften fiin.
Te vleče tak močno k mošejam tje, In k Perzov kanapejam tje; Proč od zelenolistjenih dobrav Bežat' k sežganih palm alejam tje; Od jezerov, planine, travnikov, K oaz pešenim vleče žejam tje; Si gotov dati vino za vodo, Za šego ubežat' idejam tje; Za blisk nečemernih demantov ti Helenov kos uit' kamejam tje, Iz tempelna prelepiga pihtet K njegovim praznim propilejam tje.
3.
®J>rtd), finbeft bu benn nur ©fiafeten f$on? llnb reitet fidj'ž nur auf ftameeten fcfion? ©djeint bir ber SBeften arm an Son unb Steb, llnb ift nur ^erften im ©rjd^len fdj&n? 3ft unfre ©itte jilump, unb leM man nur 3n bež Sfialtfen tetdjen Saten fdjbn ? <3dmtdt)ft bie freien grau'n, unb f^einen bir 3!ur bie gefang'nen jutn ©rtodljlen fdjdn? ®ibft bu fur SBuftenfanb ben beutfdjen §ain, Ser bid) begriifit auž taufenb fie^len fdjfin? 9Bie ^errlidj g[itlj'n bie SBeben nid)t am ©tod! ©$eint bir ein Šanb, too Srauben fefden, fdjon?
Govori, mar le pev gazele lep? Mar jezdic verh same kamele lep? Zahod sladkosti glasov mar ne zna? Le kremelj mar Perzjank dežele lep? Mar šega naša gump? mar snaži le Obnos kalifove kardele lep? Huliti proste sprugel mar pogled Same zaperane Rahele lep?
Za vreli pesik dati zelenjad? Ni log mar trope žvergolele lep? Berhko na kolku loža dozori! Mar kraj, braneči moskatele, lep?
4.
93<SgeI treiBt mig tf;rcm 9Jeft bie Sc^nfucfit, D, Jemte, bie bi«f> prejst, bie ©efm[ud)t! fflarft im fetnen Dften bu geBoren, ©tcfyer trieB bidj nad) bem SBeft bie ©e^nfuc^t. ©<$laf toerfdjlingt beg SJicnfdjen l)aI6eg SeBen, llnb beg SeBeng anbent SHeft bie ©e^nfudjt. ©djatten fmfdit, unb an SRutneit juBelt, ttnb in Sraumen f>at $eft bie ©e^nfudjt. ©te§ft bu tt>o ein Sluge fjeiter ftra^fen? Sebeg Sluge trilBf unb nafst bie ©e^nfudjt. 9htr bie .gliicKidj felber fid> gefunben, Ste bie ©eltgen oerlafjt bie ©e^nfudjt.
Tičice spodila 'z gnezdov želja, O, znan mi tiran človekov želja! Bil bi ti rodil se proti jutru, Gnala bi te v stran Algarbov želja; Spanje nam požre dni polovino, Drugo polovino žre dnov želja. Senc lovica, razvalin vesela, Sanjanih vesela tronov želja. Kjer oko ljudem se kolj jasnilo, Vsim solzenih bo vir virov želja Blagor srečnim, sebi zadovoljnim! Popusti serce le ranjkov želja.
5.
®idj fd)eint ju berbre^en beg DrientS 9!eij, ®enn idj mufj tjerfdjmafjen beg Drients SReij. Sort BtiiJit feine SJebe, bort fdjaumt !ein SBein, 3ft bran ju erfefjen beg Drientg Sfteij? ©te grau'n finb in SSatiben, bie SieB' ift'g mit, 3ft braug ju erfpaljen beg Drientg Sieij? ©er £errfcfier tft .6err, ber Tlann ift Mned)t, @i6t bteg ju toerfteljen beg Drientg Sfteij? ©ieg lofe mir, greunb, unb bann tocft a ti d) tnidj, 3Kidj brin ju erge^en, beg Drientg žfteij.
Zmotila te, vidim, vostoka prelest, Gnusoba je meni vostoka prelest. Tam loža ne cvete, tam vin prepovd Mar 's tega se vidi vostoka prelest? Sopruga v okovih, ljubav ž-njo vred; Al' 's tega se kaže vostoka prelest? Silač tam gospod, korenjak hlapčon; Spričuje to morde vost6ka prelest? To reši, prijatel! mi, potlej grem Uživat jez tudi vostoka prelest.
Zup*ll.
4
6.
9$on Dft nad) SBefien gic^t ber Stoeifler, Som <3itb jurn SJorben flieftt ber gtbeifler. SergeBetts fudjt fo ^ier ate bruben ®ie fiir fein ©etraitfy ber Stbeifler. & tbeint, tu o ernft ber SBinter ftarret, llnb h)0 bie Sftofe Miiljt, ber gtoeifTer. ©ž ftii^nt in bunfler Sladjte Šdjauern, llnb Ido bie 6onne ber Stbeifler. ©8 trouert in bem $eidj ber ©rftber, llnb tbo baž Seben fprtiljt, ber gtbeifler. 3Sergeben§ irrt bon SBeft nad) Dften, Umfonft nadj 9iorb unb Sub ber 3l»eifler.
Do večera gre 'z jutra sumeč, Do severja gre 'z juga sumeč. Zastonj tam iše, iše tukej Notrejniga pokoja sumeč. BO jokal, kjer skamnela zima, Kjer cvetnik cvete, joka sumeč, Izdihal bode v temni noči, O sonca zoru zdiha sumeč: Zdihuje sred gomil grobiša, Zdihuje sred gostenja sumeč. Zastonj do večera gre 'z jutra, Zastonj do burje, juga sumeč.
1.
®er junge Drient ift alt getborben, ©ein Ijeifger geuerftrom ift falt getborben. Ser buft'ge §ain, bon 3tym^en boli unb ©ottern, ©r ift ein einfam ijber SBalb gemorben. Stumtn ift ber ©turm be§ SiebeS, ber bom §immel 3n feinen 9pa[men einft ge^attt, getborben. ,gerf<§Iagen ift bon rofier gauft bie 2aute, Senn §err im Dften ift ©etoalt getborben. Sa§ rege Seben boHer Stilt' unb Sugenb 3ft jur berfteinten ©reiggeftalt getborben. ©nttotirbigt ift ber 2Jlenf(§, ber ©inn beg Snerfjtes Sft fein ente^renber ©e^alt getborben. D, lafj tnidj toeinen, aus ber fdjonen $ungfrau 3ft eine graufe fBJumie 6atb getborben!
Mladost Azjank startiha je postala, Ognjena reka merzla je postala. Dišav dobrava, polna Vil, in Bogov Samotna pustoš gerda je postala. Gromela pesem kdej tam iz oblakov Med palme, dovna muta je postala. Razdrobil arfo topor je divjakov, Gospod vostoka sila je postala. Živlenje živosreberno mladosti Ledenih sivk podoba je postala. Obresčasten je človek; strah služanstva Ljudi lastnost nevredna je postala. O, daj mi plakati lepo divfco! Prevržd negudna mumja je postala.
8.
23om Dften ging bež ©eiftež £ic§tftra§I auž, Unb burdj ber Srbe ioeiten ^runffaal auž. Kun aBer IjiiKt er ftdj in bunfte Kac^t, Unb giBt ben ei»'gen ©djtaf alž SaBfal auž. 5iRit aJJauern giirtet er ft$ ein unb fdjreit ®te SBelt im greien alž ein Sdjeufal auž. Sie fiičme SRiefenfraft ber alten 3eit ©ing in ber ©c^taff^eit bumpfež SErtiBfal auž, $ež ftarfen SlblerS gtuget finb gelaljmt, Sež 2lugež gtamme lofdj in SOJiiEjfat auž. Sudjft bu bež Drientž alte §errlidjfeit, ©o graBft bu ein bertoittert ffienlmat auž. Srurn, jie^ft bu nac£) ber 2Renfcf)[;eit SBiege ©o jie^ft bu autf) nacE) i^rem ©raBmaf au§.
Od jutra prišlo duš vedrilo je, Vesolno zemljo ozalilo je. Zavija se v temnoto jutro zdej, Noč večno pokoj prekerstilo je. Zidove si pripaše krog in krog, Svet imenvalo prost gnusilo je, Moč velikansko smela starih dni Poglotnena v duha gruzilo je. Postojn kerpka peruta ohromi, Oči se plame v plač gasilo je. Ak' išeš jutra nekidajno čast, Starin skopavano trohnilo je. K zibeli šel človeškiga rodu Na človečije šel gomila je.
9.
®u magft in Siitten, magft in ^tjramiben tto^nen, 3n SBiiften, in bem §ain ber §ežperiben iuo^nen; Su magft in ftitter Slauf', in |e§rem ©flttertempet, SJiagft in bem §auž bež glucffž, gteicfj ben Sltriben, tso^nen; ® u magft auf breitem Pan, bom ©turm ber SCelt umBraufet, 9Ragft etnfam auf ben bon it)x gemieben, too^nen — @ž tfieilt bein Sager ftetž bie SeFmfucfjt unb bie ©orge, llnb nie hrirb tn ber Sruft bit fiifier grieben too^nen. ®rum, Biž nicfit ftitle ftečjt baž §erj, baž affju laute, llnb foir in ©raBež Sdioofs, »on SGunfcf) gefdjieben, toofmen, SEBa^nt nic£)t, i^r Seufjenben, bafj 9tu|e ttrir erringen, 3Benn iotr an anbrem Drt, a(§ fonft, Ijiernieben tooljnen.
Daj sreča ti v piramidi, na tleh bivati, Naj da v dobr&vi, Hesperid lofeh bivati; Daj v tihi sobi, daj v pojatine svitlosti, Enako daj Atridam v rot gradeh bivati; Daj na široki ravni, sred sveta viharjov, Naj da ti na samotnih gor verheh bivati; Skerb, želja tvoje vedno spremla ti bivanje, Ni dano tebi pod miru stropeh bivati.
De s6 ne bode vstavilo serce preglasno, De v brezvošilnih jamemo grobeh bivati, Ne mislite, zdihvavci! bit' upokojeni, Na svetu jeli v menjanih straneh bivati.
10.
@leidj ber (SelieBten jieljt bidj an bie getne, ®u fudjeft in berftebtem 2Bafyn bie gerne. @g lodt mit bunftem Silicf auš bic^tem Sdjteier 2>idj Bu^Ienb in »eriueg'nen bie gerne. 2Jiit gauBertiebern beinen trunfnen Sufett ©tiirmt mit ©irenentMe bann bie gerrte. @8 ruft in ifyre ©taBer unb entfenbet ®te ©cifter fdjmeidjelnb bir fyeran bie gerne. 3Cie ®imeit fprob, um fidjrer ju berfiifjrcn, ttmraufdjt fid) mit bem Ocean bie gerne. Srau' tridjt ber SBufjterin, fte loirb bict) fKefien, 9lie irirb betn 3lrm in Sieb' innfa^tt bie gerne: 35om Dftett oftlic^ Itegt eitt anbrer Dften, So lodt bid> auf cnbtofe Skljn bie gerne.
Kos ljubi, tebe mikala dallna, Upaljniku prelesnica dallna. 'Z derznih oči bludilniga popela, Na barko tebi vablenka dallna. V obrazu vertoglavija cepetec, Lobudov pevšina dallna, Te kliče v grobe, duhe prot' pošilja, Tako se ti prilizova dallna. Sirenski sredi m6rja zapelivka Okrognokrog pen-šumnasta dalina. Ne upej klami! pobeži prej tabo, Ni tvojga drug objemanja dalina. Od jutra k jutru vidim drugo jutro, Klamlla bo te vekoma dalina.
11.
®u J>aft bie Spradje ©tceto'ž ftubirt, $omer'ž ©efang fiir eicig grofs, ftubirt. Srauf rijj bie SKobe ma^tig btcf) ba^in, Unb eitigft tourbe ber granjoS ftubirt. „S)3etrarca! Sante! Saffo!" Hang'8, ež foirb $ie Spradje 2JJetaftafio'ž ftubirt. ©^aJfpeare Mingt Beffer im Driginal, ®rum tourbe Balb er felBft, ftatt Sofi, ftubirt. SBafamen beš ^artrt tuurben faut, ©leidj ftrirb in feiner ©pradje tožftubirt. 2Baš f)itft'ž, tuenn bu, ftatt beutfdj, araBifdj Kagft? Sag grernbe tnadjt bein Ičlagen BIoS ftubirt.
Ti kremlja Ciceronskiga se včfl, Omera se prepetiga se včil. Po tem vabila šega močno te, Si jaderno francoskiga se včil.
„Petrarka! Dante! Taso!" pravjo, si Besede Metastasija se vfiil, Šakespeare se bere 'z matice lepo! Šakespeara naglo samiga se vfiil. Harirove Makame razglase; Si Korancov nategama se vfiil. Po kaj! ak Nemec Arabam jefiiš; Jefiat si vfieno 's tujiga se vfiil.
12.
forfdjen bie SBetjen, iuer §emmt e§? ®te 3usb0sel reijen, tter Ijemmt e§? @S fa|t ber STOagnet tme lebenbtg 3n Siebe baž ®ifen, trter fyentwt ? ®ž bonnetn bafytn bie ©eftirne 3n eto'gen ©etetfen, toer fjernmt e§ ? Die Sugenb beioegt trt gtammen, ©rlofdjen ben ©reifen, ioer fyemmt eš? @§ freut fidj ber plumpe ©efelte 33ei SSedjer unb (speifen, mer fyentmt ež? ®en Sic^ter biinJt 3lbter unb £aube •Kur fetig ju ^reifen, tter tyemmt e§? Ser grit^ling mujj Slutnen erjie^en, Ser aCinter beetfen, l»er fjemmt ež? Srunt idj nidjt ettna gefdjrteben, 3u tjemmen bein Šeifen, toer |emmt es! 9Jtujj 2lKeš nadj feiner Statut fidj 3iun einmal ertueifen, t»er ^entntt e§?
Zmodrijo se pravi, kdo vbrani?
Preseljo žerjavi, kdo vbrani?
Objemec magnet skoro fiuten
Železja ljubavi, kdo vbrani?
Okoli derdrajo se zvezde
Po vefini postavi, kdo vbrani?
Mladina je gibka, gorefia,
Merzlijo gerbavi, kdo vbrani?
Dovolenj junak ne obdelan
Pri miru, kurjavi, kdo vbrani?
Le srefia postojne, goloba,
Kojila bo pevcu po glavi, kdo vbrani?
Spomlad poganjati cvet more,
Led zima pripravi, kdo vbrani?
Prijatel! ne pišem, se tvoji
Upret udaljavi; kdo vbrani?
Vse more ravnati le vender
Po svoji naravi, kdo vbrani?
V št. 50 jo je dr. Zupan zapel nimu Gospodu Gospodu Ravnikar perske Cerkve" itd. na pr.:
Verhu Adrija likvajte
Koper, Opčina, Duin! Oču takimu ploskajte 'Z mander, logov, bark, solin!
„Jega Milosti visoke časti vred-Mateju, Škofu Teržaške-Ko-
Mej sodniki rajni sije
Vam Potočnik patricjen; Bo mej Sigmonde škofije Vaju Kavnikar versten itd.
Dasiravno sem k slovesnemu obhajanju stoletnice tolikanj zaslužnega moža vzbujevaje opisal ob kratkem njegove zasluge v našem slovstvu (pr. Slovenec 1. 1876 št. 89—91: Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem); hočem vendar po tej pesmi o njem nekoliko še spregovoriti v opisovanji druzega našega Mateja Ravnikarja Poženčana, pervemu vrednega naslednika v književnosti slovenski.
Zupan sam je čutil, da so vzlasti vezani spisi njegovi manj učenim težko umčti, torej je časih pojasnoval jih s potrebnimi razlagami in o-pombami, kar se storilo bode tudi na koncu pričujočih sostavkov. Vendar so grajali njegovo slovstveno delovanje nekteri skrivej nekteri javno, in nanj tudi meri v „Illyr. BI." št. 53 spis: „Bildung der windischen Sprache". V njem pisalec pravi, da se po jeziku vidi, kako visoko v omiki je kteri narod; da so v sedanjem veku živi jeziki, med njimi tudi slovanski, posebej slovanski ali vindiški po Kranjskem, Koroškem in Štajarskem, močno napredovali, jako se povzdignili. Bilo je pa res potreba. Da se je slovenščina znebila mnozih privzetih ptujk, morali so pisatelji sezati v starodavnost ter poiskati že skoro popolnoma pozabljenih besedi in izrazov. Mnogo več bi se še storilo, ko bi pisatelji delovali z zedinjenimi močmi, pa se ločijo v stranke in drug drugemu oporekajo. „@Ben jo i[t ju Bebauern, bafj geleljrte 9KGnner, bte jur SJtlbmtg ber minbifdfjen ©pradje mtgemof)nIicf) trie! Beijutragen faljig finb, ftdj mit nicf)t36ebeutenben tleinigfeiten, mit leerett felBft geBilbeten SBinben ganj unberftanbficfjen ©ebicfjtcfjen, tacfjerlicfjen SBortfangereien, unb lotEfufjrftcfjen (£rftarwtgen, *bie bon Sltemaitben angenommen, molji aBer bon Sebermamt Beladjt merben, aBgeBen. SBenit folije in ber minbifcf)en ©pracfje nerfafjte, trofc aUer (šrflarmtgen fiir Seben un&erftanblidje 9Iuffa£e offerttlic^ erfcf)ei= nen, jo merben fte mit SBibermillen angefefjen, unb bie minbifdje ©prodne mirb ban« afe etne ttrilbe Sprane gefdiotten. Qu Bebauern ift e§ auc^, bajj man, ftatt mit ber Stlbung ber miitbtfdjen Sprane bormarts ju fcfjreiten, nun einen argen SHptiaBetftreit erf)oB, ma§ ben 9lnfcf)ein Jjat, al§ molle man burdj @infu§rung einež neuen SltpljaBetež ba§ bi§ nun trt ber minbifdjen ©ptadje miiljfam 2lufgeBaute borfa^Iidj nieberreifjen, unb bie minbifdje ©pradje in ba§ SDunlel ber. SSermirrung BegraBen. S^ic^t bergeffen follen mir ba§ Befannte ©pridjtnort: »Concordia res parvae crescunt."
Winde.
' b) Vsled dopisa v „Illyr. BI." št. 53 in vsled mnogih druzih očitanj ustmenih in pismenih je dr. Zupan v »Krajnski Čbelici" 1. 1831, kjer se pervikrat bere Prešernova zabavljica »Nova pisarija", zapel v duhu slovenske pa celo slovanske književne vzajemnosti pčsem velike pomembe:
1. Krajnec dolžen hrovatenja.
Tine! meni se dozdeva, Mika te rod hrovatit';
Gode, ropota, veleva
Krajncu krajnsko govorit'.
Peter meni se dozduješ Polž v lupino zakopan,
Krajnski glas koj hrovatuješ, Ako nima tvoja stran.
Preudarite, Gorenci! Šalobarde niste vi!
Kol'ko hranijo Dolenci Vam hrovaških besedi!
Kaj še le Knežak, Planina, Podnanosci, Lož, Tomin,
Cirknica, Ipavk dolina, Materija, Kras, Berkfn.
Nimajo nikjer Slovani Prav slovenskiga glasu,
De ne imeli Ilirjani Karnije Slovenk rodu.
Tre'ba stresene slediti
Po vaseh, veliko let: Vse mogoče nam dobiti, Knjigam povsoditi spet.
Le kar Serbam pokvarili
Turki, Moskvičam Tatar, Sisku Mažarji skalili, Nad Bregano tuja stvar.
Bukve glagolic berimo!
Dedov kremlja bister vir! Zraven krajnskih poišimo Lep Cirilovi psaltir.
Vuka pesme pridenite,
Naj Dobrovski 'z rok ne gre, Lindeta ne pozabite!
Vse djat' svoje Krajna sme.
Od Skiaptrov do Šamanov,
Od Kitaja do Udin, Sodit' jezik Ilirjanov Petri! zlezite 'z lupin!
Nato poje šesto - in petomerjevec o solnčni in senčni strani: »Biti kaj tel bi volit'? — Biti kaj ne bi hotel?" v življenji, kakor se preso-juje strastno ali brez strasti, na pr.:
2. TadlepoPozidipu. Biti kaj tel bi volit'? ne neha od pravdanja pravdar; Bodi krotek, miran, davil te lakomnik bo.
Leta mladine nore, koj prebrihtane hirati vidim —
Kamor pogledam okol', najdem obilno nadlog. Bolje bi bilo desetkrat devet pot in troje po trikrat Nikdar ne biti rojen, ali dan pervi umret'!
3. Hvale po Metrodoru. Biti kaj bi ne hotel? podajala mi hvalo bo pravda: Bodi krotek, miran! blager perjatlu miru!
Hvalimo lahko mlado kri, hvalimo tudi priletno,
Mlada daje pogum, pamet priletna modri. Kamor pogledam okoli, dobrota natore obilna. Bodem naj uno al to, mater nikol' ne rotim.
4. Tominski pastirji. — 5. 'Z deža pod kap: »Peruanke kdej rodile, — Kar na zemljo se rodi, — Dete so ogovorile, — Mu je treba, de terpi itd."
Za temi pesmami streljajo naslednje Zupanove: Pšice: 1. Dobrov-ski Kalistru, Bukvišarju v Ljubljani, od Pivke, jesen 1820 na Duneju.
—	2. Noč ob moč. — 3. Govorunu. — 4. Kača rotena, gad prost. — 5. Černe dvorniku. — 6. Tepena žena: »Nič nisim storila, — Peklenska pošast!" — „Z tim ravno služila — Si leskovo mast." — 7. Lahi se radi slovene. — 8. Cojzova hiša krajn-šini zatišje. — 9. Hrast posekan. — 10. Lesica volku.
Za „Pšicami" opeva se: „Desetka rodovine Baron-Galov", in sicer 1. Gal Ditrih, 1. 1250. — 2. Gal Juri, 1300. — 3. Gal Andrej I., 1444. — 4. Gal Henrik, 1383, 1390: »Gal-Hajna, koplana — Dva vedno slov'ta: — Ma en'ga Ljubljana, — Podpečje en'ga." — 5. Gal Andrej II., 1480. — 6. Gal Janez L, 1462. — 7. Gal Martin, 1529.
—	8. Gal Janez II., 1552. — 9. Gal Leo, 1590. — 10. Gal Žiga, 1673: »Gal Žiga ne čerti — Knjig, dober, učen; — Sleparskimu kerti
—	Dan škodi roten." —
Str. 55—59 se ponaša: „Krajnski Nestorček" po Dolničarju, in Predgovorček se glasi: »Nam Nestor slovini — Pergodeb versto, — Iblanske latini — Dolničar lepo". — 1. Avgust od Metljanov ranjen 32 let pred Kristusam. — 2. Punt rimskih soldatov v Iblani 16 let po Kristusu. — 3. Cesar Trajan verh gore Trajanske 102.
—	4. Cesar Konstantin v Iblani 331. — 5. Svet Jerom rojen v Zdrenji sredi Istre 341. — 6. Cesar Teodoz prepodi Maksima od Emone 388. — 7. Atila Emono razvali 452: »Emone cvetilo — Nam Atila kralj, — Evrope strašilo, — Popalil, razdjal."
—	8. Sora, boj na Sorškim polju 461. — 9. Narzes, cesar Justinianov vaj vod, Iblano gradi 554. — 10. Samo, slovenski vajvod, umeri 662: »Bil Samo slovinski — Je vajvod močan, — Strah Franski, Turinski, — Široko slavan". —
Str. 60 do 73 natiska II. se čitajo „Serpske pokrajnčene", ktere je dokaj dobro poslovenil ali pokrajnčil dr. Jaka Zupan, in sicer: Serp-ska deklica. — Fant z dekletam. — Mlad vzel vdovo. — Rada pela bi, ne morem sama. — Ne gledaj me, bom naj majhina. — Fant kolne dekletovo mater. — Mož pijanec.
—	Dekle fanta zbira:
Sanje lom'jo, sanje trud'jo, Sanj zaspat' ne morem! Misleč, mene mati moja Komu bode dala. Ljuba hčer! vzami kožarja! Dobro za-te bode.
Ljuba hčer! vzami ovčarja! Dobro za-te bode.
Nečem, ljuba mat'! kožarja, Ni to dobro za-me: Gre kožar po skalovini, Zna si vrat zlomiti.
Nečem, ljuba mat'! ovčarja! Ni to dobro za-me:
Gre ovčar u gojzd, planino, Znade volk ga vjesti.
Ljuba hčer! vzami tergovca! Dobro za-te bode.
Gre tergovec križem sveta, Se domu ne verne.
Ljuba hčer! vzami krojača! Dobro za-te bode.
Pri krojaču tanka igla, Pa otroci gladni.
Sanje lom'jo, sanje trud'jo,
Ljuba hčer! vzami ratarja! Dobro za-te bode.
Hočem, ljuba mat'! ratarja, Dobro za-me bode: Pri ratarju černa roka, Pa pogača bela.
Mladeneč prosi Mater. — Časa ne zgubljati. — Uteha v spomini. — Slavec kregan. — Prirojena svoboda: „Berhko poje slaviček — U zelenim gojzdiku, — U zelenim gojzdiku, — Na pretanki vejici .... (Iz hišice izpuščen): „Koj zapoje slaviček: — Težko ribi brez vode! — Težko ribi brez vode! — Slavčiku brez germiča." — Nar strašneji zlo: „Sarojevo, kaj te potemnilo? — Ali, reva, si mar pogorela? — Ali te povodenj potopila? — Ali te je kuga pomorila? — Sarojevo tiho pregovarja: — Ako bila jest bi pogorela, — Bele dvore bi si ponovila; — Bila bi me voda potopila, — Bila bi mi ulice oprala. — Kuga me je revo pomorila! — Pomorila stare ino mlade, — Razločila drage ino ljube." — Molitev uslišana. — Deklica si umiva lice:
c) V »Carinthia" 1. 1832 št. 9 je s pomenljivim letnico kažočim naslovom po slovansko in nemško zapel:
FranV CraLIV ILIrlanoV
Deklica si lice umivala,
Umivaje licu govorila:
Vem naj, lice! de te star bo kušnil,
Iti hotla bi v goro zeleno,
Ves bi pelin tamkeja pobrala,
Iz pelina bi vodo 'zcedila,
Vsako jutro se z vodo vmivala:
Kader star kušuje, bo mu grenko.
Vem naj, lice! de te mlad bo kušnil,
It' bi hotla na cveteči vertek,
Vse bi rože tamkeja pobrala,
Pa vodo iz rož bi izcedila,
Vsako jutro se z vod6 vmivala,
Kader mlad kušuje, bo dišalo,
Naj diši mu! naj prijetno bode itd. —
Zupan.
MnogoLetle PrIDraVLIanoV.
5
(Franz, dem Konige Illyria'8 Wiinscht der Drave Volk der Jahre viel.)
Od Matraja tje do Pole
Tebi god obhajamo: Marki v hrib, otoke, dole
Kar nam kronike povejo,
» vUUiiC,
Virni vajvodam, Bogu, Od Budolfldov pojejo:
Tebe mnogoletijo.
»Ni dobrejiga rodu,
Kak narodi ropotajo
Nam okoljnokolj meja! V eno mer Dravljani dajo
Ne med vodji Alemanov, Ne med juga vladiki,
Mirniga primir duha.
Ne med kralji Gal-Britanov, Ne med jutra emiri.
Nehajte okrog valovi
Nemiriti Franov dom! Med blagrenimi bregovi Vedno tekla Drava bom.«
V št. 12 pa je spet po slovensko in nemško sostavil umetno vezilo: O godi Jega Ekscelencije Gospoda Gospoda Baron iožef Kamilo Šmidburga, dedniga Točaja Trierskiga, c. k. skrfvniga Svetvavca, Poglavarja Kraljestva Ilirskiga, itd. itd. itd.
DraVI . sLoVInCI . saMI . Lel . pILI . LIV . saVI Ioš . plelO.
Reke slovensko ime, derflo pomeni valovoV:
Ali bi Gerki, , Latfn kaj boljga povedati znali?
Vi, mi ljud ene kervi, široko rasjanih Slovenk troP!
Ali mar bilbi Ljubelj ljubezni branilo sestramA?
Crajne, Karintje cele, Kamilo Ti Šmidburg! vezilniC.
Dado Franc Tebe, Baron! edinit' sosedov deželE:
Ej I ej! ljubimec obeh Točaj Tvoj predrimljanski TrieB!
Jožef Ilirji glavar, sin Čehije, slava SlovencoV,
Sebi da v Kočni poslop zidati obojim vabilO;
Ali ne bode tako Savljanov z Dravljani celjiveC?
Vam poverniti želji, Celovčani! žlahtin ljubeziN:
Ali mar Krajna ne ve sprejetja toljkajne lepotE?
V pervo k Vam z dali poslan, tuj, bil je koj sredi prijatloV.
Enkrat Vas vidim, serce Vas moje se precej ovilO.
Duh Vaš krotak, ljudomil, komu se ne bode prikupiL?
Nek dej bil je Korotan Vajvodski raširjen celo leS.
Ondi Karnersko morje kerstili krog Istre, krog BekE.
Ljuba Ljubljana slovi, kar Marku Beneški lev nehaL.
Ena zdej mati Krajnic, Ziljank, oh! razdruženih dolgO.
Sežimo, bratje! v roke si! bode naj zavet naš večiN.
Lave, Kerk naju vode zedinjene zopet, ko najpreD.
Obedveh primik sloven iz desčikov naših besedE.
Vindam je lava mostik, so kerki ikriša potokoV.
Eniga bili kardel smo Svete — Gospejniga stolA.
Naši tam vodja dobe sred polja, sred Vaših očakoV.
Dravljanam Savljant.
Cenit' kdo more dovolj starine toljkajno pomenA?
Oh! oh! unuke budi, ak našim podobin ded viteS!
Vidi rad Emin obraz rod vedno pokorin, Bog! tebi:
Rad Valvazorja spomin ponavlja rod gorejne DravE:
Ega dni naš bil patron Vaš nikdar pozabljeni UngnaD.
Cadar bo Jožef Baron Kami! o, Ilirje dobrotniC,
Abramu v Ioni sedel, s Karintijo bode še KrajnA
Pela za-Nj hvalo Bogu, unukam unukovih 'nukoV!
le li, vsim gotov služit', ražalil, Ilirci! Vas, kogA?
Vekome rod naj cvede Šmidburgov, Jehova let vladaR!
OhLagroVatl . poVsoD . Cjer . bVde . V ostroVIV CoLj, naroD!
,gur ©e6urt§[eier <5x. ©Ecettenj beg £errit §errn Sofcplj Samitlo greifjerrn con #<0mt&Bttt0, ©rbfdjeitfg tjoit Srter, !. !. geljeimen Slatfjž, ©ouberneurš bes ČŽbnigreicp 3ttt)rieit, jc. zc. ic.
®eit &tat>ettt bte §avct.
®rabe'ž Kafj tranten el/bem nur ©laben, bidj, ©abe! ftetž toe^renb. ©tabifdj Bift, Srabe! Benennt bu, ©tromung ift beine Sebeutung: Sdnnte bidj h>o!jl ber Settert, ber Komer genugenber beuten? Sraber finb einež ©efc^Iedjtž mit ©abern fo ja^treidjer ©laben! ©oflte beg SoiBelž 2luftourf bie ©djtoeftern einanber entfremben? 6raina'ž, Sarint§ia'ž Sanb Btft, S d) m t b B u r g S8aron, ®u! getoorben. SSater granj einet bur<$ gtuet Sanbet toesBrubettes Kac^Barn. 3a! ja! in Beiben BefieBt ift, £rier! bein erBtidjer SJlunbfdjenH Sofeplj, 3Ifyria'ž ©l?ef, ©oljn	©fjre ber Štaben.
Kotfc^na erBaut ©r ein §auž ju labetj Bin fiarntner unb Srainer. 38irb @r ni$t fyeitenb £)ieburd) fo ©aba'§ alž 3)raba'ž 2lntoo§nern? Siebe ertoiebern h>i(l Gr, ber ©bte Str, ©tabt an ber ©trna!
ift'S ber ©raina Beiuujjt, tote fdjori bu ©amitlo empfangen, gern^er nad) Sarnten gefanbt, fjaft Su Beitrilffommt fo freunblidt! Stagenfurt! einrnat gefe|'n, IteB I;aft ®u geinonnen mid) etoig! Sein jubotfomtnenb ©emut§, tten foltte ež tooljl nidjt entjittfen? ©inft ging bež £arntner'ž ©eBiet toeit itBer bie ©ranjen 3lemona'ž. Sftra'ž 3Jieer gegen Xerfat fyat'S bamat Satnero Benennet. SatBad), baž tieBe, erBtiiljt, feit, 3Marco! bein Sotoe nidjt Ijerrfdjet, fiarnten, $rain, tange getrennt, finb Briibertidj loieber toereint. Keidjen einanber bie Sanb it)ir, etoigež Sitnbntfi ju fdjtiefjen. Seibe ©urfflitffe, Sabant finb hrieber in (Sinem ©eBiete. 3ltten ben breien Befa^t ber ©tabenruf alfo ju Betfjen. Sava ^eifjt ffabifdj ber ©teg, £erf gliiffe boli Koggen ber Duacfer. 33eibe geljorten tnir an bem furftlidjen ©tuljle ber ©otba! §erjogen ^ulbigten bort Sratnž SJdter inmttten ber ®einen. ©d)a|en toer Jann ež genug btefj Senfmat ber toinbifdjen SSorjeit, SBarmt ež ber (Mel ©eBIiit nid^t, benJen an foadere Sl^nen! ©erne fe^'n §emma'ž ©emttlb gH^ritfž fromme Seioo^ner: S$al&afor'3 Kamen bergiep ber oBern Srabe Sanb niemalž:
©uet £anž tlngnab Saron l»ar unferer SruBer 2ftacea§.
6$mib6urg ^ofep^uS ©atnUl, 3a^ricum'š Su ©Bergete!
SBerbe foftt, fpat un§ entriic!t! Ste Grama, GarintBia toerben
Se^ren bet ©nfet ©efolg', tote beibe ®u jartlidi BeBanbetft,
9tffen ju bierten bereit, gen Sebermann I;o(ben »eneBmenš.
<3<$mibBurg'ž ©tamrn KSfdje nie au§! ©ctt! unferer Sdjtcffale Senfer!
2Bo Su audj Deft'reic§ Begliitfft, toirb unfer Sanf, ©djmibBurg! Sir folgen.
a) V „lllir. BI." 1. 1832 str. 4 nahaja se naslednji dovtipni prevod:
pesmi pod imenam: Kita cvetja razniga.
O de znal bi te v čebelo prestvariti! De bi 'z cvetja vsakiga med mogel piti; O de bi nikolj ne bil ne pajk, ne kača! Spaki cvetje nar se slaji v strup obrača: Pustil bi na kito mojo ti leteti, Pustil bi se naserkljat' na vsakim cveti. Kdor bo kolj enakih misel, pridobiva Si povsod sirup medeniga izliva. Ali ako bil bi kača sam na sebi, Ako dano bit' mi ni premenic tebi, Prosim te na kito ne hodit': ni zate; Vam cvede, vam obrodi, čebele! nate!
pred sto letmi po dalmaško Ivan Ivaniševič,
plemenitnik, obojih jur doktor, korar, teolog, trikrat vikar - general itd. Pokrajnčil Pr. — n.
Mnogi so čestitali Prešernu, češ, on je dal ta krasni prevod na svetlo; ali — v št. 2, kjer je natisnjena njegova Romanca z ženskimi asonancami (»Klel učene filosofije — Pust na pepelnično jutro" itd.) s podpisom D/. Pr., v posebni opombi pravi Prešern: »Da dem Verfasser der gegenwartigen Scherzromauze mehrere Lobspriiche wegen der im letzten illyr. Blatte vorkommenden trefflichen krainisehen Uebersetzung eines dalmatinisehen Gedichtes zu Theil geworden sind, solehe ihm aber nicht gebiihren, so findet er sich veranlasst, die Leser dieses auf die Verschiedenheit der beiderseitigen Namenschiffern aufmerksam zu machen.« —
Koj v št. 3 da nato Zupan — tedaj že v pravdi — na svetlo pesmico z naslovom:
Slovencu željnimu brati
moje
Pel
Btodric a.
Krajnci! lepiga pišite Dosti, kratko pa polno;
Pesmic radi se učejo:
Hrani majhine spomin; Koljko ih zbere Odisejo? Ali tebe, velik Plin?
Oporeki ne umolknite! Zbrihtana hvalila bo.
Pravd za čerko vam ne branim:
Um obojim prevedre; Srejn miru nikolj ne ranim, Ako pravd ne bizante.
******
©rtauterungen.
1. Modrica, 2Kufe. 2. Oporeka, 9Biberi>rud). 3. Odiseja, fiomerš fiSebidjt bon lltyffe§ Sfteijett unb ©djidfalen. 4. Plin, piniuš ber Steltere, ber 9taturgefdjicfjtžfcfyreiber. g. Cerka, SBu^ftabe. 6. Srejna, ©emeinbe. 7. Bizantiti, b^jantinifclj be^anbeln, aujier= i/atb ber ©d^ute ftric^tig ma^en.
V	„Illyr. BI." str. 12 omeni nekdo, da so v Remih bile posebne bukve slovanske, na ktere so prisegovali kralji francoski. Francozom so bile neznane, in v Parizu se med kineškimi listinami nahajajo tudi glagoliški pisane slovanske. Morda je oni evangelij pridobil bil že Karel Veliki od Čehov ali severnih Vendov t. j. Lužiških Slovanov. — Nato se oglasi dr. Zupan v 1. 5 str. 19 v spisku: „Ueber das slavische Evan-gelium zu Rheims", kjer terdi, da je omenjena knjiga prišla na Francosko med 1. 1250—1270. svetemu Ludviku v dar od serbske kraljice Helene, kteri je bil soprug veliki kralj, Uroš Dragoslav, Nemanič V. (od 1. 1237 do 1272; cf. Kopitar. Slavisch. Bibl. I. str. 83; Metelko. Jezičn. XI. str. 118—120 i. t. d.). Ker je bila Helena vdana cerkvi latinski, lahko da so jej dali spisati spominek poleg Cirilice tudi v Glagolici, v kteri so od 1. 1248 katoliški Dalmatinci in Bošnjaci zopet smeli obhajati liturgijo. Uroš, pravi Zupan v opombici, to je gerški Kosmas, ures Schmuck, urešiti schmiicken; Dragoslav, komur draga je slava; Ne-manja zval se je Štefan, začetnik Nemaničev (ime po Metliškem navadno), češ, da ni ne manj i v oblasti mimo prednikov i. t. d. —
V	št. 10 priobči prof. Seidl v Celju cesarju letopisno čestitko latinsko ; a v št. 10 sostavi prof. Zupan koj naslednjo slovensko pa latinsko (in to v Bohoričici):
FranzV. perVIMV	PranCIsCo. I. aVgVsto
fhterDefet. Let. CraLV	qVaDrageslMo. regnl. Vere
sVefta Cralna Vhš.	Camlae. pla. oVatlo.
V' Iblani. S.	Aemonae. S.
V	št. 11 je zapel jo spet »lega. eXeLenCIJI. baronV. loshe. Ca. fbMIDbVrg. VesILo":
Od Juvavje do Metlike	Ladana krotko Ljubljana
Se blagre o Jožefu:	Menj ljubila Tebe nej.
Nemci, Vindi brez razlike, Vredni, ljubi Šmidburgu.	Voši Krim Celovcu biti
Dalje raka Tvojih det;
Tebe kosmopolituje	Ve, ljubav si tel verniti,
Duh visoki Herderja,	V' pervo tak lepo sprejet.
Vindov sercu prikupuje Narod Grima, Honthejma.	Savi Tebe pobratila
Labe, Čeh ljudmil Baron!
Vidil prej ljud Korotana	Krajna vekome slavila
Tebe, jel ljubiti prej:	Bo Te, krajnšine patron!
Bojo Tebi naj enaki
Sprug, rodltel, poglavar, Zagrajen bi svet napaki Spet bil čednosti altar:
Mnogo, mnogo let ohrani Te človeštvu Gospod Bog!
Brez ropota, brez kesnenja Radi bogali oblast.
Spet veseli bi živlenja Uživali mirno slast;
Po Kamilu rasprtstrani Imovitje, red okrog!
©rliiuterungen.
1. Juvavje, <Satjfcurgif$. 2. Blagriti, gtucftidj preijen. 3. Razlika, Untecfc^teb. 4 Kosmopolitovati, junt 2BeItbiirger bilben. 5. žerber, ber in feinen 3been jur ^fnlofojj&te ber ©efdjtdjte ber 3Kenfdjf)eit btc eine§ Kožmojjoftten toiirbige ©djtlberung ber Štaben [ie= ferte. 6. ©rimrn, ber eiftige ©tabifi ju (Sotttngen. 7. §onttyeim, ber Beriifjmte (?) 2Bei§6j= fd^of ju Srier. 8. Korotan, Mrnten. 9. Ladana, regiert. 10. Krim, 33erg Bet Saibacfi, ftatt Šrain. 11. Raka det, ©ruft fitr Stnber. 12. ljubav, ljubezen, Siebe. 13. Labe, @06e' 14. Čeh, S3ofyme. 15. Ljudmil, ^itantrojj. 16. Sprug, ©emal. 17. Roditel, 25 a ter, ©t? jeuger. 18. Slast, SBonne. 19. Kesnenje, gaubern. 20. Oblast, 2Jiad)t, 3Jiad)tt)a6er. 21. Mnog, biel. 22. Kamil, nad) geftus: ingenuus, freige&oren; auš tbeldjer Sprane tuo§l ? nic^t etoa auš ber ftabifdjen? itn Stabifdjen bebeutet smil, smel, luEin, frei; smeti, bitefen] toagen. S irmrbe in ca beritmnbelt, hrie in calamus auž ber jlabifd)en slama, Satrn, Streti' SRo^r. 9iacfy Graf ©ilforb unb ^rinj be Signe fattn man toeber baž Sateinifdje no$ baž ©riec^ifdje ot;ne bie flatoifd^e ©pradje ergriinben. 28et$e 2lufforberung, biefež aušge6rei= tetfte unb aHerattefte gbtcm auf ©ottešerbboben ju ftubieren, toemt man ein greunb beg erfdjflpfenben 3Diffen§ ift! 23. Rasprostraniti, ertoeitern. 24. Imovitje, 22oI)lftanb, fiabentjett. 25. Red, Drbnung.	Z.
Ravno ta list prinese izverstno priklado: „500 slovenskih pregovorov", izmed kterih naj se znamenitnejši nekaj po pomenu nekaj po obliki ponatisnejo tu naslednji:
1. Ak drušina ne bode besna, toII, — Gostem ne bode hiša tesna. 6. Ako ti dobro na skali, pomikni se gori! 9. Bes, SDcimon, te lopi! 10. Bes te plentaj! tteljme gefaitgett. 11. Bil bi hleb, zobjd se dobč. 12. Bla-godat, ©egen, božja pada za zemljo. 15. Blagor meni! glejte kuma, ©e= Datter, — Meni bode dal dva ujma, 2Jiiif)tergeMf)r. 16. Blagor meni! glejte kuma! — Meni bo somlel brez ujma. 18. Bob cvote, gospodarja pes ne zna. 21. Bodi v družbi, bodi sam, — Bodi sramniga te sram! 23. Bog edin, prijatlov skedin. 24. Bog ljubi trojico. 25. Bog ne zedfni Vlahov! Turška molitev. 26. Bog oblači, Bog prevedri. 35. Bolji danes kos, kakor jutri gos. 37. Bolji dober beg od boja slabiga. 43. Brez denarja do šolarja, brez soli domu. 45. Brez gnoja ni prosa. 48. Brez potu ni medu. 53. De se človek dima ne nadimi, — Ognja se ne bo nagrel. 59. Do-brimu vinu vehe ni treba. 60. Dobro blago se hvali samo. 63. Dokljer prutje mlado, viti lahko. 65. Dolga ljubezin gotova bolezin. 68. Dosti prijatlov, dokljer jedo. 72. Družici družica, lisici lisica. 74. Dva loša, eleitDe, izbila Miloša, §etfule§. 75. Dvoje psov na kost eno — Koljeta se mej sebo. 77. Ena domovina, ena gospodina. 78. Ena glava srejn postava. 82. Enkrat z' kopo, enkrat z' golo. 88. Glas rase gredč. 93. Gospodina tri vogale podpira. 95. Gre skoz les, ne vidi dreves. 97. Hleb za trebuham ne hodi. 99. Hribe hvali, v' dol se vali.
102. Iz pevnice v' pivnico, @I)or, ČŽeHer. 106. Jalovi, gelt, kozi mleko spiti. 107. Jest z okam, Sluge, on skokam. 110. Kadar zlato govori, —
Vsaka beseda slabi. 111. Kader vse krave bezlajo, še keba. 119. Kakor ogovor, tako odgovor. 125. Kar, božji dar. 126. Kar kolj od lože, je bolj 0d vode. 130. Kar omili, lieb totrb, ne omerzne, etelt. 132. Kar se ne stori, — Se ne razglasi. 133. Kar se odloži, — Se ne opusti. 136. Kar se rodi, smerti zori. 139. Kar te ne peče, ne gasi. 143. Kdor denarje ima, — Lohka moško ravna. 148. Kdor jezik ima, v Rim zna. 150. Kdor maže, mu kaže. 151. Kdor mater ne boga, — Ga tepe nadloga. 155. Kdor po veliko pije, — Prenaglo spije. 159. Kdor za pečjo ni bil, ne hodi drugih za peč iskat. 161. Kdor se enkrat zlaga, — Se mu več vera ne da. 162. Kdor se enkrat venča, traut, — On se ne razvenča. 163. Kdor se kuja, mu je huja. 167. Kdor skusi, zna druge učiti. 177. Kjer te ne serbi, ne praskaj. 179. Kobila rita ovsa sita. 181. Kodar sonce teče, kruh se peče. 183. Kogar piči kača, — Se boji martinca. 189. Kopito po nogi! — Ne nog po kopiti! 192. Kraje skri! kožel pokaži! 193. Kratka večerja, dolgo živlenje. 196. Kravi tele ne smerdi. 197. Kri ni voda. 199. Kropiva ne pozebe.
200. Krotkih ovac mnogo v hlevac. 201. Kruh, sol jej! pravico govori. 205. Lačen dober kuhar. 207. Lenart Mihav stergan rokav. 208. Lenka za Lenarti brenka. 213. Letal visoko, padel globoko. 215. Lisica potuhe svarica. 222. Majhin sim tičik, tode slavičik. 225. Mala tica prepelica, — Tode vpeha konja in junaka. 226. Martin v Zagrob, Martin iz Zagroba. 227. Mati kregaje hči nevesto svari. 229. Mej dobrimi sosedi
—	Dobro živeti, dobro umreti. 234. Mi od volka, on primaha. 236. Mlad mesic ne sveti vso noč. 239. Mnogo hertov zajčja smert. 243. Može! možč! ne najdeniš! 246. Mošnja zgine, mož mine. 249. Na božjo pot, Bogu na pot. 250. Na lice priljudin, — Na robe ostudin. 251. Na serci treznih,
—	Ne jeziki pjanih. -252. Na sonci toplo, — Sinu pri materi dobro. 254. Na volka kriče, — Lisico rede. 258. Ne hodi k vajvodi z enim nošam! Pojdi k njemu s prinosam! 260. Ne stoji na zemlji dom, — Stoji na ženi. 262. Ni vsakimu verjeti, — Kripčeji dvor zapreti. 263. Ni prav, de medved kravo sne; — Ne prav, de krava v goro gre. 269. Odkladki odpadki. 271. Od leče klepeče. 275. Od soka trebuh 'klempa. 276. Od vola uči se orati vole. 282. Ozunej diši, oznotrej smerdi. 285. Oči slepi. 289. Pava lepša perje, ženo mož. 298. Petica moži.
300. Pevci pivci. 302. Pijanca se seneni voz ogne. 303. Pi! tode uma ne zapi! 311. Pot leden časti — Hitro z vodeni. 316. Posel osel. 317. Pozni otroci gotove sirote. 318. Po mestih ljudje — Besede cukre. 320. Povernil mi bo, — Ko vrabic proso. 326. Pravic veliko, pravice malo. 327. Prav reci, pa teci. 328. Prebirač najde otirač. 330. Prevel, iiberfafjren, bi ga žejniga preko vode. 332. Primaš! derži, kar imaš! 335. Raji junaško umreti, — Kakor babinsko živeti. 336. Rak zajca lovi. 337. Razvaline živlenja novine. 339. Reži se kotel loncu. 341. Ribo plavati učiš. 343. Zakon brez otrok brez sonca dan. 344. Sam za-se, ko prase.
348. Zarečeniga kruha veliko se sne. 349. Za to kovač kleše ima, de z golo ne prime. 353. Začetik unetik. 360. Se nosi ko serna, — Pa nima ne zerna. 361. Serce veselo kodelo prelo. 362. Zet zna vzet', ne dat' 365. Ženi se bližje, ko moreš, — Botri se dalje, ko moreš. 366. Ženi sine, kadar hočeš, — Ženi hčire, kader moreš. 368. Še pes na spolovini cerkne rad. 371. Žganci streho dero, — Štruklji po sveti ženo. 373. Živi prosto, doživiš let sto. 374. Živlenje žulenje. 380. Silni premožni, zviti ubožni. 382. Sin moj, um svoj. 384. Siti miši moka greni. 392. Zla koča temnica. 395. Smert zastonj. 396. Z mladi se ternj ojstri. 397. Snočnje vode ne izljf, — Dokljer donašnje še ni. 398. Sonce prigreva, bo dež.
400. Sova skola ne zleže. 407. Star dvakrat otrok. 408. Stariga kozla rogovi kripčeji. 414. Stiskana jače, — Višeji skače (voda). 415. Stoječ malin, molčeč jezik, ne hasnita nič. 419. Zunej lepota, znotrej praznota. 420. Suhi panjovi lahko gnetilo. 424. Taka se godi, de ga vsaka ne dobi; — Pa se tudi taka piše, de ga vsaka si ne iše. 426. Tatiče obešajo, tatove ispušajo. 427. Terma kerma. 429. Ti gospod! jes gospod! hlapec kdo? 430. Tiha voda brege bere. 435. Toplo, pa ne, ko leto; — Dobra, pa ne, ko mati. 439. Tri dni mele, pol drug dan poje. 442. Tudi modri možje v časi greše. 444. Tudi štete ovce volk poje. 445. Tuli z volkulo, — Kruli z basulo. 446. Ubožen kardelj, — 'Ma vsega dovelj. 448. Uboštvo kruši moštvo. 449. Uma mnogo, dnarjov nič. 450. Um za morjam, smert za vratam. 452. Veleva, kdor more, — Uboga, kdor mora. 454. Veliko še imajo ljudje, le dosti nikolj. 455. Veselo serce pol zdravja. 456. Vid hromih ljudi — Hrometi uči. 457. Vidila konja kovati uzdignila žaba nogo. 458. Vince kiselo serce veselo. 459. V nebo ni lahko. 460.
V	nebo ni perut, na zemljo pot blizo. 462. Volk te česni. 465. Vreme nosi breme. 466. Vsaka krava svoje tele liže. 469. Vsake sanje pol resnice. 471. Vsaki pravi: daj! daj! daj! nobeniga ni, de bi rekel: na! na! na! 474. Vsak svoje sreče kovač. 476. Vzemi ženico sebi verstnico. 477.
V	šolo hoditi muke prebiti. 481. Vsi smo, de se vsmili Bogu. 482. V sredi v zlati skljedi. 483. Včeraj skrito, — Dnes očito. 484. Čemu slepcu zercalo ? Spiegel. 485. Če ne moreš pomagati, saj ne odmaguj! 487. Če-sar Ivče se navadi, — Se Ivanic ne odvadi. 489. česar se Anžik uči, — Anže stori. 490. česar v glavi ni, peta namesti. 491. če več bab okoli otroka hodi, bolj je kilov. 492. Černa dobriga zerna. 494. čič ni nič, delovic kruhovic. 495. človek ni človek — Dokljer ga žena ne kersti. 496. Človek človeku Bog. 498. Človek človeku vrag. 499. Ciganka nima obraza, — Tode polno torbo. 500. Ciganka rodila je tebe lepo, — Mo-žiti se bode za tebe lahko!
D o d a d e
Ilirskimu Listu Ljubljanskih novic 17. d. Sušca 1832.
Z.

V„Illyr. BI." št. 13. nahaja se spisek Zupanov: „Beitrag zur Kunde beriihmter Krainer", kjer se (po Engelberti Klupfel Necrologium. Friburgi. 1809) opisuje Georg Carl Staravasnig (Staravasnik t. j. Altdorfer), kteri je roj. v Kamniku 1. 1748 postal na Dunaju doktor in 1. 1774 profesor zdravilstva na vseučilišču vFreiburgu, kjer je obče spoštovan in ljubljen umeri 1. 1792 in so mu pristojen spominek postavili prijatli.
L. 16. prinese njegov
Vskers.
Odama dobriga ustvari,
Doda mu sprugo vsmilen Bog; Hudoba koj oba pokvari,
Zemlje kraljica krog in krog.
Zastonj tope ljudi valčvi,
Rešili sam pravičnih brod: Množili zopet se rodovi, Rode poredni spačen rod.
Stvari, gerdobe omolili,
Zabljivši stvarnika Boga: Zastonj preroki krivavili; Neboljšan Izrael neha!
Kadilo trinogam kadijo
Egipet, Babel, Rim, Aten: Stezo prirode popustijo Možakov slasti, slasti žen!
Boga svet reven k' serci ide,
Pogleda Ijubiga sinu: Sin po divici 'z neba pride, Zveličpr Evniga rodfi.
Svet" narode soedini,
Pregreh tiranstvo ukroti: Strah smerti mej neverne zgini! Kristjan se vskersa veseli!
Izjasnila.
1. Vskers: vstaja od smerti. 2. Spruga: žena, zakonska. 3. Pokvari: pohabi,
popači. 4. Brod: barka. 5. Priroda: natura. 6. Slast:	razujzdanje, scer veselje, sla-dost, sladkost. Z.
Pesem: „Juga, severja vezilo — Bla si vedno Kraj na mat! i. t. d. (gl. str. 11), ktero je bil zložil že 1. 1830 Francu I. in Karolini o petem prihodu v Ilirijo, dal je posebej natisniti tudi o njunem šestem prihodu 1. 1832, in z dvojno cesarsko pesmijo v nemški besedi vred priobčil je še naslednjo napr. v pervem in zadnjem odstavku:
Francu I. Titu svojimu hvaležna Emona.
Kdo more išteti	Še Tita Rimljana
Očetne dari?	Dohvalil ni svet;
Kdo vredno zapeti,	O srečna Iblana!
Kaj meni deli? i. t. d.	Tit vlada me spet.
Ilirski List k št. 21 v prikladi prinese v slovenski in nemški besedi tole:
O svitliga cesarja Franca Perviga prihodi v Iblano 1. 1832:
Ljubil, ljubil ljud Ljubljane, Dobrodelni Varh Ti moj !
Rodu Rudolfa udane: Ni koril arhiv me Tvoj.
Zupan.	fi
Ne o bojih Otomanih, Ne o dobi Trubarja, Ne o dneh Bernadotanih, Ne o tednih Evgena.
Gledala derhal Plavfnov Me po Tebi hrepenet': Gledal letu dvor Nevljinov Hvalo, vero mojih det.
Karel dedov tovarfjo Do Petuja, premeni V terg do v Japon, do v Bahijo: Kralj Ilirjo v pervo Ti
Vidil, ginjen koj me branil,
Uk vindlje mi dodal: Laterman-Kamile hranil, Gline, Lave brod pridjal:
Ti banatil mi pontine ;
Pridi gledat njive, Rim! Derdru kol bobne rupine: Kaj klobuk ti gine, Krim?
nPrulam gologlav bit' volim,
V pili moj budi me Tit: Neprenehom Jova molim Tita dol to mi darit'!"
©rlouterungen.
1. Ljud, ljudstvo, ©emeinbe. 2. Koril, getabett. 3. Doba, 3«talter. 4. Bernado-tan, Bernabottifdj. 5. Evgen, Stcefflnig bon gtafien. 6. Plavin, Slauer, granjofe. 7. Nev-ljin, 9lebaantoofyner, H$eter3burger. 8. Petuj, ^etau. 9. Bahija, ©eeftabt in Srafilien. lo Ginjen, gertt^rt. 11. Vindija,. bnž SSinbifc^e. 12. Kamile, ©ouberneure, tote Se. ©rcettem §err greif)err ^ofe^cj ©amitlo bon ©djmibfiurg. 13. Gline, Lave brod, Magenfurt, Saba' ntitnbe. 14. Banatiti, prit Skrtate umftalten. 15. Pontine, ©iimjjfe. 16. Rupina, rupa ©eefenfter. 17. Gine, fdjtoinbet. 18. Pil, ©tatue. 19. Neprenehom, unauf§6r[itf;. 20. Jova' Jehova, ©ott, ber (Sto ge.
Po nemški glasi se na pr.: ©u lieBft, ©u (ieBft bie Satbadjer, — 3Retn toofit-. t^atiger Sef^tifcer! — ©ie bern ©ef$led)te 9tuboIf'S ©rgebenen — 3tie f$alt mid^ ©ein 2lrc§it> — SCeber pr geit ber £itr!en!riege, — 3iodj in ber Sruberifdjen @podje. . . — Uk vindije mi dodal t. j. ©abft mir bie totnbifdje Se^rfcmjet ju se.
In k št. 22 ima v prilogi spet po nemški in slovenski vbrano
pesem:
Todor- Milutinoviču Višnjagora.
Slava Serpskiga imena, Milutinovič Bogdan! Hvali križov treh Te stena,
Hvali Višenj Te Goran. Polkovodja Gradiškanov, Videnih spet vitezov, Strah Frankonov, Italjanov,
Kralj - namestnik - Evgenov! V Zalog jezar Ti Slavonov
Od Plešanov pridervi Sedem ilijad Frankonov: Kralj v Iblano pribeži. Kak Martini, Jurkoviči Tujim plašijo uho!
Šmarje, Dedindola griči
Od junakov si pojo! Pet sto ranjenih skrivali
Plavi nam so Iliram; Mertve Iliri vkopali,
Ne vbraniti kos volkam. Tvoji se sami 1 -naknili
V tami do Medvedjeka: Lohka tuji Te sledili Do gorice Vančeta. Ondi dvakrat prenočijo, Skoro vse Ti poloviš: Tvoji tuje nam spodijo, Ti z Gradiško nam večniš.
©rlftuterungen.
1. Todor, Bogdan, S^eobor. 2. Križi trije, bie brei Sreuje bet Šmarja, ©t. 3Ka= rein. 3. Polkovodja, Siegimenižcommanbant. 4. Vitez, junak, §elb. 5. Frankon, granjofe. 6. Zalog, ©orf tiber bem getoet^ten SBrunnen. 7. Jezar, taufenb. 8. Plešan, S3etoofyner beš ©orfeS peše, iiber ©t. SKarein. 9. Ilijada, taufenb. 10. Martini, im 3a$re 1813 .'pauptmann, je|t Dbrift ber ©rabiSJaner. 11. Jurkovič, aud) ein fef)r aušgejeidjneter ©rabižfaner §au})t..tann im unterfrainifcfjen gelbjuge 1813. 12. Dedindol, S^al bet ŽBetjelburg. 13. Plavi, SStaurMe, granjcfen. 14. Medvedjek, Sarenberg, jtoifdjen ©t-
bet
Po nemški na drugi strani pričenja se na pr: ffiu beg ferBtfdjett Stamenž ©totj unb Sietbe, — 2JlitutinoBitfdj 2I)eobor! ©g ftinbet — Semen 5tutym ber bret Sreuje jCanb, ri^men — 15eicJ>fel6urgg ©Bfyne it.
«icit unb Sreffen. 15. Gorica V/mčeta, Vanča gorica, §iiget 3oI?anniS, Bor ©ittidj, an bet Sanbftrafje. 16. Večniti, ehrig, unfterBUd) fct;n.
Vzlasti sloveča iz tega leta pa je njegova slovenska:
Lik Noviga Mesta	^eu/kbtfs §>it0effteb
Voskersji Zbora Svoje Fare.
Berdo vojvoda Rudolfa Avstrijanskiga slavim,
Vladika Antona Volfa Z Francam, zopet zbor, večnim.
Trideset pomlad minulo, Kar žalujem Cirhejma;
Društvo kora se rasulo O vremeni Marmona.
Naj pogine z letopisa Kervotočnih dni spomin!
Mesto svetiga Felisa Žaril palen si Beršljin!
Rijoveli-so kanoni V kmetiče razljutene:
Dnarjov lakomni Frankoni Spuntali Kočevarje.
Vodja! korarji! vživajte Dedov priliko daru!
Enoglasno prepevajte Jedutuni! lik Bogu!
Lepiga komun živlenja Zopet gledal bo primir:
Milostin, dobrot, učenja Naj nikdar ne vsahne vir.
Beij
SBieberfjerftellung beš Gapitelg fetner $farr!ircfye.
§fymnen Bring' idj meinem ©riinber
9iuboIpIj§ SEBertI) Berfftnbenb bar, ^retfe granj unb SBolf nidjt rninber, Seren žftuf mtcf) neu gebar.
Sre^fjig Senje finb entflogen, ©eit idj Sir^eimen Berlor, llnb in SŠarmontS Sagen jogen 3Jleine ^riefter aus bem Gf)or.
luggelofdjt auš ben Slnnalen
SBerb' bie blutgetimc^te Sa aSerštjin bie 23ranbe8ftrafylen SiS jur geli£=©tabt geftreut.
gurdjtBar BriiHt ©ef^fifceg Sonner
3n bie aufgeregte ©i|ar: granjmann'š §aBfudjt bem Setootjner 31u§ ©ottfdjee emjjorenb toar.
greuet, fSropft, Gapitufaren!
grommer 2lfynen ©tiftung ©udj ; ©ingt mit §eit'gen ©dngerfdjaren SuBeltieber ©ott gugtei^.
©djonen 3Banbefe 33etyffriel feljen
SECirb bie §erbe fonber SBeifer Se^r, ber 3lrtitut§ gte^en 9lie Serfieg ber ©penben duell.
1. Lik, 3-uBetgefang; likan, gegttttet. 2. Voskersje, ©rtoedung; kresati, excitare. 3. Zbor, SSerfammlung, ©oHegium, GapiteL 4. Berdo Rudolfa, SRubotfShjert, Sleuftabtf. 5. Avstrijanski, ofterrei$ifcfy. 6. Slaviti, preifen. 7. Vladika, »ifdjof. 8. Večniti, Ser« etoigen. 9. Cirhejm, SReuftftbtler ^ropft, geft. 1802. 10. Društvo kora, Ganontct. 11. Vreme Marmona, Seit SRarmontg, beg 1. fran$oftfd>en ©ouBerneurg in SMjrien. 12. Letopis, 31nnale, Saijrbud). 13. Kervotočen, BlutBergtefjenb. 14. Felis, gelir, beffen fiorjjer im šoc&altare ber 3teuftabtler Gapttelfirdje ru^t. 15. Zariti, rot^en. 16. Palen, angejiln* bet. 17. Beršljin, Sorf bel? 9ieuftabtl. 18. Razljuten, erbofit. 19. Frankon, granjofe. 20. Kočevar, ©ottf^eer; kočiti, fjetumjie^n. 21. Vodja, gul?rer, ^ropft. 22. Dedi, 2lfjnen. 23. Prilika, ©elegenljeit, Stnftalt. 24. Enoglasno, einftimmig. 25. Jedutun, ©anger, bet) ber SSunbegtabe auf ©ion ju Serufatem, Bom ^onige SaBib angeftellt. 26. Komun, ©e= tneinbe 27. Primir, Se^tel. 28. Milostma, 3ttmofen. 29. Usahniti, Berfiegen. 30. Vir, Duette.
9teuftabtl, gebrudt Bet) Seinrid) 3M£>. SEanMer.
b) V »Krajnski Čbelici" 1.1832 priobČen-je najprej že po „Illyr. « ponatisnjeni I. Predgovor dalmaškim pesm a m Ivana Ivaniševiča imenovanim kita cvetja razniga:
O de znal bi te v čebelo prestvariti!
De bi 'z cvetja vsakiga med mogel piti;
O de bi nikol' ne bil ne pajk, ne kača! i. t. d.
V III. Bukvicah rojijo dr. Prešernovi Seršeni, in razun Pušj. čarjem velja dr. Zupanu še 3., pa vzlasti 9. z ozirom na nektere posebne pesmi njegove, namreč: „Heksametristam";
3.
Kdor mi v heksametru namest spondeja
Al daktila posluži se troheja, Ne ve, kam se cezure dejo, Uprega Pegaza v galejo.
9.
Pevcu brez s in brez c.
„Brez četo v teče vir mi Hipokrene,
In esov v pesmah mojih najti ni!"
Zatorej nimajo nobene cene,
Zat6 so pesmi tvoje brez soli.
Ravno v teh III. Bukvicah pride pervikrat na svetlo Peršernov sonet „Čerkarska Pravda" in po Zupanovi pesmi: »Krajnec dolžen hrovatenja" priklicani „Ptujo-Besedarjem": „Ne bod'mo šalo-bardel Moskvičanov, — Gorenci moji! knjige mi berimo. . . Iz kotov vsih od Skjaptrov do Šamanov" i. t. d. — V njih ponatisnjen je dalje Zupanov 2. Vskres po „Illyr. BI." —3. Bratoljubje: „Rad gledam doline — Obilno polja, — Še raji rodine — Bratinskih serca" i. t. d.
—	4. Berlinskiga koplorja ura: „Pohvalen, prijeten — VBerlini (Barovljin, borovlje, stolno mesto Prajsovskiga kralja) koplor, — Trinpet-krat pet leten, — Na torbi roklor (plajš)" i. t. d. —
Za temi pesmami nahaja se po 2. nat. str. 43—46 njegov „Krajn-ski Plutarčik": Desetka škofov, Krajncov. 1. Lamberg Žiga, pervi škof Iblanski: »Ljud cerkve Iblanske — Sigmunda ima, — Kos Akvilejanske — Rad biti neha". — 2. Zladkonja, po greško Krizi p. — 3. Urban Tekstor, škof Iblanski, umerje v Donaverti med Švabi. — 4. Hren Tomaž, škof Iblanski: Jblana rodila; — Tibinstvo krotil: — Mat' Krajna ljubila; — Slovenstvo častil". — 5. Bobek, škof Petinski v Istri. — 6. Knez Hohenvart Žiga, veliki škof Dunejski. — 7. Hohenvart Žiga, škof Linški.
—	8. Kavčič Anton, škof Iblanski. — 9. Mikolič, škof Gra-cijanopeljski. — 10.BaronRajgersfeld, škof Derbljanski. —
Za „Plutarčikom" glasi se »Krajnski Nestorčik": 1. Cirilj in Metod Slovence učista, 868: „Nam biblijo dala — Cirilj in Metod,
„Slovenšino znala: —Ne vemo od kod." — 2. Ogri v Iblano pri-hruše, 900. — 3. Ogri na Iblanskim polji pobiti, 944. — 4. Sinagoga Iblanska prezidana, 1213. — 5. Sicilije žito.na grajnsko voženo, 1312. — 6. Turki v Polhovim Gradcu, j416. — 7. Šemklavška šola, perva v Iblani, 1418: »Dot Miram skrovitih — Bil sveti Mikol — Dajavec, očitih — Iblani je šol". — 8. Turki pri Novim mesti tepeni, 1430. — 9. Paktgeding v Iblani, 1441. — 10. Cesar Fridrik v Celji zapert, od Krajn-cov rešen, 1457: „Udova Celjana — Fridrika zapre! — Odganjat Iblana — Trop Vitovca gre". — Za „Nestorčikom" streljajo pa naslednje dr. Jakopove„Pšice": l.Žal Krajne po Cojzu baronu Sigmundu: „Kdo bukvarje mi vmiruje? — Kalepina kdo budi? — Tuje kdo tako gostuje? — Mene kdo tako slavi?" — 2. Baron Cojz, Vodnikov Mecen: „H6rac brez Mecena bi patrona — Javalne do Kvebeka slovil:
—	Brez budil Sigmuuda Cojz Barona — Vodnik znan Slovencam bi ne bil." — 3. Umetalnikova. — 4. Ameriki najdeni: »Lepo, de najdena si zdej; — Gerdo, de bla zgubljena kdej!" — 5. Nekdajni pisar memo sedajniga. — 6. Ostrogar: „Naj žep, um praznuje,
—	Serce ozajči; — Ostroga pričuje: — čern mati mi ni!" — 7. Čer-njak: „Ne nosim ostroge, — Se v bajti rodim; — Neštete si proge — Na vojski dobim." — 8. Kerčan iz Beške, o tergih v Senji, dvakrat Krajncam. — 9. Turki od Mekarjev. — 10. Cepetec Ilirske pevke: »Naj sliši me Gete! — Naj Fortis opat! — Na Aginke pete
—	Mi mora ceptat'!" — In koj za njo je v Zupanovi obliki natisnjena »Serpska pokrajn-
čena" — tolikanj sloveča:
Asan — Aginka.
Kaj se beli v g6rf tam zeleni? Ali sneg je? ali so labudje? Ako bil bi sneg, bi bil že skopnel; Odleteli bili bi labudje. Ni ne sneg to, niso ne labudje, Ampak šotor Aga Asan Aga, Tam leži nevsmiljeno izraijen. Obiskale l^ati ga, no sestra, Žena ni zamogla od sramote.
Kadar je od ran mu bilo bolje, Je poročil svoji zvesti ženi: „Ne počakaj me u beli biši, Ne u hiši, ne u rodu mojim!" Ko gospa lete besede sliši, Še u grozno žalost zakopana, Jeli teptat' konji po dvoriši: Koj pobegne Asan — Aglnica, Vrat si lomit' 'z line previsoke; Za njo teče dvoje hčerik milih:
„ Verni se preljuba mati naša! Niso to naš oče Asan — Aga, Ampak ujic Beže Pintorovič." Tu se verne Asan — Aginica, Krog vratu obesila se bratu: „Gledej, bratec! toliko gerdobe! Od peterih me otrok proč goni!" Beže molčal, nič ni pregovoril, Ampak v židano je mošnjo segel, Dati sestri pismo razločila, Grede k materi naj svoji stari, Znade naj se zopet omožiti.
Kadar pismo je gospa prebrala, V čelo kušnila dva sina svoja, Hčerik dvoje v ličica rudeče: Al od maliga v zibeli sinka Mati kar ne more se ločiti; Ampak brat za roko sestro prime, Komaj je istergal jo od sina, Komaj vergel pršd-se na konjiča, Ide ž-njo prot' beli domovini.
Malo časa je pri svojih bila, Malo časa, ne nedeljo celo, Dobra žena, in od hiše dobre: Dobro ženo hoč'jo na vse kraje, Tudi vel'ki župan Imoščanov. Ona brata svojiga prosila: „0, moj bratec! tega le nikari! Ne omoži me z nikomur dalje! De serce ne poči revi meni, Vidim potlej naj sirote svoje!" Ali Beže ni za prošnjo maral, Da sestro županu Imoščanov.
Ondi brata svojiga naprosi, De napiše pismo, listik bčli, Ter županu pošlje Imoščanov: „Prav lep6 nevesta te pozdravi, U pisanji te po meni prosi, Kadar bo gospoda v svate zbrana, Iti po nevesto v hišo belo, De prineseš dolgo pokrivalo, Z tim se bode ona vsa pokrila, Kadar poj de memo hiše Aga, De sirot ne vidi reva svojih." Kadar beli list županu pride, Je gospodo v svrte si nabiral, Svate zbral po ljubico si ide. Srečno svatje pridejo k nje domu, Srečno so z nevesto se vernili.
Kadar memo Aga hiše grejo, Jo iz okna vgledaste dve hčerki: Dvoje sinov teklo ji naproti, Materi sta svoji govorila: „K nam zavi se ljuba mati naša!
De mi tebi južinati damo." Ko to sliši Asan — Aginica, Starašinu svatov govorila: „Za Boga, brat, svatov starašina! Uniraj dvora konje mi ustavi! De sirote obdarujem svoje."
Up kraj dvora konji so obstali: Vse otroke berhko obdarila; Sinam dade čižme pozlačene, Hčerama da celiga mezlana, Nar še manjimu v zibeli sinku, Njemu pošlje židane bregeše.
To zagledal Aga Asan — Aga, Koj pokliče dvoje sinov svojih: „Pojte semkej, ve siroti moji! Kadar se usmiliti kar neče Mati vaša duše kamenite."
Ko to sliši Asan — Aginica, Z licam belim je na zemljo padla, Tam na mestu dušo izdihaje, Vidit' žalostna sirote svoje.
Po gazelah Hermannsthal-Zupanovih zložil je Prešern gazele svoje, natisnjene posebej k Ilirskemu Listu in v Kr. Čbelici 1. 1833 Bukv. IV., v kterih se poleg narodnih staročeskih, ruskih, nahajajo str. 71—74 naslednje „Serbske poslovenjene"menda še iz peresa Zupanovega: 1. Poserci zima (Sarajevska). 2. Skerb. 3. Dekliška kletev. 4. Deklica rožici. 5. Roža sim dokler nimam moža.
L. 1832 spočne se mu sitna pravda z višo duhovščino, in vsled nje doktor Jakob hudo oboli ter omolkne v književnosti. „Illyr. BI." 1. 1833 prinese v št. 20 naznanilo o knjigi: Episcopi ecclesiarum Tergestinae atque Justinopolitanae, insertis notitiis historicis de Patriarchatu Aquilejensi, Comitatu Goritiensi, aliisque provinciis adfinibus. Cura et studio Stephani Terpin, Prof., Tergesti. 1833. pod naslovom: „Ein vvichtiger Beitrag zur Kirchengeschichte des Konigreichs lllyrien". — Kaže se v njem, kolike pomembe je omenjena knjiga za vso Ilirijo, in posebej pove, da je verli kranjski rojak Matej Ravnikar bil 91. škof Teržaški pa 43. Koparski (Capo d' Istria, Justinopolis). L. 1834 v št. 24 pa prinese: „Nekrolog", v kojem se ob kratkem opisuje umerli Goriški nadškof Walland. Oba sostavka sta podpisana s Pr. S.
Dr. Zupan polagoma okreva in koj prične spet svoje znanstveno preiskovanje in potovanje, kar se najbolje kaže v posebnem spisku: „Dr. Jakov Supan", kteri je bil pretiskan iz »Horvatzke, Slavonzkey Dalmatinzke Danicze, br. 15, leta 1835". Pri Franyi Supanu u Zagrebu. — Ker je spis ta jako znamenit z ozirom na Zupanovo prejšnje delovanje in poznejše namerovanje, in ker je prav lahko umeti, naj se ponatisne v pervotni besedi toda v novejši Gajevici. Glasi se:
»Pred nekolikimi dnevi bil je u našom glavnom varošu visokovučeni slavijanski domorodac, gospon Jakov Župan, doktor i profesor bogoslovja u c. kr. vekšom učilišču u Ljublani. Ov velikim narodoljubjem i nenavadnum znanostjum odičeni Slovenac je, uzbudjen Sla vin o m pokoj-noga opata Dobrovskog, vre leta 1817 u jeseni pervikrat putoval na naše horvatske otoke C res (Cherso) i Kerk (Veglia), da glagolsko slovstvo i knjižestvo onde na mestu obilneje spoznati može. Taj isti put je ponovil u letih 1818 i 1819, da može takojer na otok Rob (Arbe) dospeti, što u letih 1817 i 1818 zbog kontumacie dopuštjeno bilo nije. 1820 je do Zemlina potoval, i to vse na svoje stroške, največ pešice, z vnogimi težkočami, večkrat i z pogibeljum živlenja. V Zagrebu je več bil najmanje šest put, a vu občinskom u Horvatskoj, u Primorju i Slavoniji preko dvanajst putah, i vsigdi je polag mogučnosti vsakojačke knjige pokupoval tak, da njegova osebna slavenska knjižnica za velikum slavenskum knjižnicum negda barona Zoisa, koja je sada z občinskutn vekšega učilišča u Ljubljani zjedinjena, u čelom gornjem Ilirju pervo zaisto mesto uzimlje. On negledeč na trude i troškove vse udilj nastoji z razširavanjem horvatskih i serbskih knjig, ljubav k horvatskomu narečju i slovstvu povsuda razprostraniti.
Njegova tersehja za obdelavanje i izobraženje slavenskoga jezika vu občinskom, ilirskih pako narečjih vu osebnom jesu zaisto nasleduvanja vredna. Ako igdo, tak zaisto ov verlo vučeni Slovenac previdi potreboču, duhovnoga zjedinenja vsih ilirskih Slavijanov, ali premdar vnogi možbit nemanje ovu istu potreboču spoznali su, malo se ih je vendar žalibog dosada našlo, koji bi tak pomnjivo, tak neutrudljivo vu činu k tomu ve-likomu poslu štogod doprinesli bili, kak gospon doktor Župan. — Zna-juči, da je težko razumno obdelavati ono, što človek zevsema nepozna, putuje po čelom Ilirju, da vidi duhovno i telovno živlenje naroda, na kojega korist dan i noč svoja mišlenja ravna. On pobira oposred pro-stoga puka starinske reči, izgovore, prirečja; on si zabiležuje običaje — i posluje vu razredjenju zemljozpisa i krajobraza (mape), da s tim bolje utemlji svoja pisma, koja sverhu dogodovščine ilirske spravlja. Samo ako vnogi toga putnika nasledovali budu, samo onda duhovnim načinom pod-kopati se mogu ružne zidine, koje bratju od bratje lučiju, i koje se samo na sramotu našega stoletja jošče kano ostanak stare predsudje od koga podpirati mogu".
Kakor se opisuje dr. Zupan v Danici Horvatski, Slavonski i Dalmatinski 1. 1835, tako je po nemški opeval že velikega učenjaka in prego-rečega rodoljuba, ,kteri je pripravljen bil vse žertvovati ilirski svoji domovini in bratom jugoslovanskim, vdani mu prijatelj Franz von Hermanns-thal v „Illyr. BI." 1. 1831 št. 35 na pr.:
£em 3>ocfor unb ^tofeflot ^aco6 ^ujmit.
3tt eiiter 3«t/ fo laum fid) 3BeiB unb 2Jtann, 2Bo faum baž linb fid) unb bie 2Rutter lie&t, 3tt einer gett, bie ju berfdjolfnem 2Bafyn ©o Sortti^Jeit alž greunbeštreue fdjieBt; 3« einer geit, bie nad) ^rocenten f<§afct, Unb ffungernb fudjt, toaž fic^> mit §anben greift, SCBo auf ben S|ron fein ein jeber fefct, Unb fiieb' alS fetfne 2tfyenblume reift;
3n fo£d)er S«t tie&ft Su baS ganje Sanb, Saž Sidj geBar unb Seine ©prad&e fpridjt, f(5flegft jebež Slumdjen Su mit treuer §anb, Saš f)ier unb bort auf §eim'fd)en Soben friedjt, §aft Su ein HeBenb Slug' fiir jeben Saum, Ser jung auž ber »ertoanbten (Srbe fteigt, Unb ift S ein $Sc§fter ffiBunfd) unb fd)onfter Sraum, Sa§ ©liitf, baS $o!b ftd^ Semen »ergen jeigt!
3n foldjer geit f)aft ®u ein offneS §erj giir jeben filang auS Briiberlidjem SRunb; ©ety'§ 3Jlenf$ unb SSerg, fet)'š SBiefe, 23a$ unb ©rj, SlUfaffenb giBt fid^ Seine Sie&e funb! SiefelBe ©eele, bie in freub'ger Suft ©i4 in bie ©djbnljeit ^eim'fd;er 2lfyen fenft, git^It feinen ©$Iag in t^rer toarmen Sfruft, 55ei bem fie nid)t ber §eitn'fcf)en SBriiber benft!
®rqui(!enb ift'8, ju fd)au'n in folc§e ©Iut§, Sie auž gereiftem SKannežbufen f^ric^t, 3n foldjen SiebešBorn, ber SBunber tfjut, Unb mit »egeiffrung felBft ben grcft bur$gtiifyt, 3n foltft ein §erj, ba§ burc^ bie latte Sie »immelžtoarme feinež Urfprimgž tragt, Unb frei unb tiiljn, toaž fie atž 9Jid>tž berfdjreit, 33 o t altec SBett mit ${5rieftertyanben pflegt!
©etoaljrung tta§ Seine 28unfdje Irbnt! Sie ©pradfe bliiEje, bie Su Bilbenb IteBft; Son i^ren Siebern fet) baž Sanb burdjtiint. Sem Su Sein Seben ganj ju eigen gibft; Sebtoebež Sfml, unb jebe §iiit' im X|al, Unb S9erg unb 2BaIb fott leBenSfrifdj gebeify'n, Su aber foHft tn langer 3a&re ga^t ©enoj;' unb gorbret biefeS Se&enž fetyn!
ftatt} tinn $tntmttttstl)al.
Še bolj znamenita pa je čestitka, ktero so tiskano svojemu profesorju 1. 1832 —• tedaj že v pravdi — o njegovem godu poklonili dijaci bogoslovci. Zložil jo je bil umetno, prav v duhu .učeniko vem, verli Ema-nuel Jožef Kovačič, kteri je še učenec skušal se že s svojim učeni-kom tudi v Čbelici (gl. Jezičn. str. 5, 9.), z naslovom:
Visoke časti vrednimu Gospodu Gospodu Zupan Jakopu, Doktarju S. P. itd. itd. itd. Duhovšna mladost perviga leta. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik, 1832.
Zupan.	7
Skres obhajal' skoz Te Krajne dedi, Vnukih svojih vence Teb' plet6, Skrito večnost Teb' odperti sledi Ečnost Krajne drage zvižajo.
Anez, Henrik bratje, Kerke sini, Menitni dednih vladik' cvet, N Mand-Šef prijatel Krajnic v' Kini Me večnijo skoz Te na svet'.
Odnika kar černi čoln Karona Mir Sumana večni odpeli, Krajni revni dvice Helikona Idle dolgo niso Pegaza.
Li, velko čudo! brez Mecena Lkuina Krajna mat' ima; San-Aginki Serpja sestrena Drije pol-otok ga pozna.
Amno, kar čez stotin več je bilo, Amno, kar b' ostal' za vnukov svet, Voj' nevtrudno delo nam odkrilo, I veš naše visokosti sled.
o v
fin >9voq ■I .v —GE; ar
•nma
lOfflt
' ' i i s
to
Hakespeare kar otoku Albiona, Adi jutrovi Perzepoli, Tari Graji večni pevc Djona, I tud' oča ljubi! Krajni Ti!
Sta jmeti mogel Demostena, Lnjačice mojstra visokost, Čenika pesim deb' ognena Čitelna poštovala dost.
tu iuD| ornj
ii
rinfoi) tjdmi*
pL* rmot ift &
i jjjf jfski rr M HM (bi?
jtfod.
pimtt^iicdS ^hdnbfS ittpi js® .tntb"
Rosim Tebe velki Bog Jehova Usti, Ljubiga! na zemlje svet' It z' miru studenca, — in Njegova Ot po rožah naj obhaja sled.
•JfiJOdM^ 3(iw3
JtStTMff H3| }| ,3$(i(b3nfi
[3
Ehal pred Ljubela verh bo stati, Ehal biti sosed Kum nebes'; E pozabi nigdar Krajna mati, Evmerjoči oča! na Tvoj: Vskres!
[V E. J. K.
Ko more grenki pelin piti, Ba! preoberni mu ga v' med; L Eražma druz'ga, cenobiti Postelna, pusti dolg' živet.
Vojsko zoper Metelčico je javno pervi pričel dr. J. Zupan v „Ca-rintbia" 1831 št. 20, kar je na kratko omenjeno v letošnjem str. 16, bolj na drobno popisano v Jezičn. IX. str. 32 i. t. d. — Ondi je str. 38 povedano, kako je po Prešernovem sonetu „Čerkarska pravda" v III. gukv. 1. 1832 sprožila se bila abecedna vojska tudi na Kranjskem, in str. 39—40, kako je Čelakovski v Čas. Česk. Mus. 1. 1832 presojeval perve tri Čbelice in Čbeličarje, in da je vse to pe nemški opisal po tem v „Illyr. BI." 1833 M. Čop.
Iz tega opisa naj se pove tukaj, kako je čelakovski sodil na primer pesmarico Zupanovo: „Unter bte frudjtbarften 9Kitarbeiter an ber fraitttf<f)ert Stene ge|ort aujjer bem §erau§geber fetbft, etn getoiffer §errJ3. unb Dr. Prešern . . . Sen @ebid)ten bež §errn Kastelic fann man jttmr Seidjtigfeit unb SJžannigfaltigfeit nidjt abfpredjen; t>od£» bermiffen mir barin oft (Sinljeit ber (Sebanfen, 83iinbigfeit unb Ijotjeren ©cfjttmng. SSiet mentger Ioben§wertf)e ©genfdjaften finbet man in ben SBerfen be§ §errn S., weld)e burd>au§ nic^itS anbere§ finb, atš gereimte sprofa (rymowana prosa). 95efonber3 aber mteber^oft ftcf) ba§ ifjrn, fo ttrie aud) anberen biefer ®id)ter fo fefjr gefallenbe 2ftetrum u-uo-u gar ju oft, unb fallt unangenefcm iitš Dljr. gabeln, (Spigramme, fc^erg^afte unb befcfjreibenbe, iiberljaupt ©ebidjte jeber ©attung bremen fic£> um biefeš gacfernbe (kdakawe), ben gefdjmacftofen ofterretc£)ifc£|eu unb beutfd) * ftei)eri= fdjen Siebern entlefjnte 93er§mafj bt§ prn Ueberbruffe, unb mir erflaren fcf)on biefš fiir ein gute§ getdjen be§ @efd)made§ bei §errn prešern, bafi er fidj biefe§ SUJetrumS ganjlidj ent^atten fjat. UebrtgenS »erbient §err S. roenigftenS baburdj Sob, bafj er in bieten feiner ©ebidjte auf ben 9tuf)nt feineš SSaterlanbeS bebast ift". Str. 24: „Unter ben Ueberfe|ungen »erbie= tten (Srttiafjnung . . Asan-Aginica unb fedjjeljn ferbifdje ffiolfglieber... Sm jtoeiten SBiinbdjen 41 unb 42 berfudjte ftc^ ber Šidjter in flomenifcfjen Siftidjen. Ser Slnfang lautet alfo:
Biti kaj tel bi volit'? ne neha od pravdanja pravdar;
Bodi krotek, miran, davil te lakomnik bo i. t. d. .
Stefj fdjeint un§ nidjt ber mafjre unb au§ bem @eifte ber flotoentfdjen Sprane {jer&orgeljenbe SSerSbau ju fet)n. 2Btr ratfjen ben fratnifdjen @an= gern, bafj fie ficft, menn e§ tfjnen etnmafjl gefaHen foEte, nad) antifen 93er§= mafen ju gretfen, nicfit nadj ber SBeife ber Seutfdjen ridjten, fonbern auf bie grtedjifdje, lateinifdje, j|a fetbft auf bie boljmifdje ^Srofobie fRiicfftc^t neumen mosten te". —
Nato piše Čop o Zupanu po opombi, naj se ljudstvu v knjigah njemu namenjenih nikar ne dajo — grammatifdje unb lejicalifdje Siinfte® letjen —: „ŠergIeidjen ^iinftele^en finbet man freitidj and) tn ber Čbelica, namentlidj in ben mit S. bejeidjneten ©ebidjten. S)er gelefirte SBerfaffer berfelben Ijat too^l |in unb miebet fetne Spradjgenmtt ettcaž mipraudjt".
7*
— Str. 29—30: „2Ba§ bie a it ti l en SBerSmafce betrifft, fo fomten biefeffien in unferer ©pradfje mof)I nur ungefafjr auf bie Strt, mie in ber beutfc&en nadigebilbet merben. 9flit Unredjt tabelt baf)er nadj unferer SKeinung ber boljmifclje 0?ecenfent bie Siftidfjen be§ S., (bie mir fonft aHerbingš fdj0„ megen ber @infi>rmigfeit ber (Saefur — 6eina|e aHe ^ejameter Ijaben bie britte mannlt^e — aucf) nidjt loben fonnen)". —
Po pojasnjeni dotični razmeri med jeziki pravi Čop naposled: „3Sa§ ber Bofjmifcfje SRecenfent fonft UngiinftigeS iiber bie@ebid)te bež S."fagt fonnen mir jtoar nidijt gerabeju miberlegen, bod) bemerfen mir, bajš feine ŽBeitrage grofjtentfjeil§ au§ Ijiftorifdjen ©ebacTjtnt^oerfen (versus memoriales) beftefjen, »on benen man eigentticf)e ^oefie nidjt molji »erlangen fann; au§ Slnecboten, bie tljren .Smetf erfitHett, menn fie nur gut erjaljlt unb ftiejšenb »erfificiert finb; au§ ©pigrammen enblid^, bie ben Sefer Befriebigen, mettn fie nur 2Bi| entfjalteit. ®ie f|iftorifd)en SSerfe fjatte freilicij ber §etr SSerf. fitr ben groben £f)eit ber Sefer trie! intereffanter madjen fonnen, menn e§ iljm gefatten Ijatte, biefelben burcf) Stnmerfungen au§ ber reicfjett giiHe feitteS SBiffenž ju erlautern. SDa bteg nic§t gefc^efjen, fo biirften mancfje Sefer nicfjt einmal bie Site! feiner ©ebidjte »erftanben Ijaben. §ft j. S. mo|I »orau§jufe|en, bafj jeber Sefer ber Čbelica miffe, ba| ein SKondj in ftiom, 9iamen§ Sleftor, um ba§ 3af)r 1100 ruffifdje Safjrbttdfjer gefdjrieben, unb bafj baljer bie Ueberfdjrift: „Krajnski Nestorčik" (K. Čb. III. str. 55) fo »tel bebeutet, ats fleine frainifdje (S Ijronif? jc. ©rlauterungen biefer Strt »ermifjt man »orjitglidč) in ben jtoei erften S3anbdjen ber Čbelica, afier audfj bie im britten gegebenen finb nid)t t)inreidjenb".
Tako je zaznamenjal Zupana Čop tudi malo poprej, kar se bere na pr. v & Šafarif'§ @efc^id^te ber fiibftam. Siteratur. . »on 3 Sirečef I. ^rag. 1864. ©.45: „3: af o p 3 up an ... ein 3ttamt »on »ietfeitiger ©eteljrfamfeit unb ein fef)r etfriger @la»ift. ©eine mit S. mtterjeidjneten @ebid)te in ber Čbelica jeidjnen fid) burd) ^atriotižmuž unb ©pracfjfiiljnfjeit au3. Slufjer ben Seitragen jur Čbelica finb meljrere frainifdje ©ebidjte »on iEjm im „8llgr. 931." erfcfjienen." — Čopova sodba o Zupanu je istinita in pravedna. — Malo drugače glasi se J. Terdinova, kteri je v Ljubljanskem Časniku 1. 1850 pisal o njem na pr.: Jakop Zupan — njegove pesmi so le slaba, vezana proza — bil je vendar goreč Slovenec, ki je svoj narod na vsaki način v pesmah hotel povzdigovati. „Brez obzira na zgodovino je bilo pri njem vse slovensko, kar je od Noeta sem na zemlji, ki jo zdaj Slovenci imajo, prebivalo, živelo in slovelo. Metulo je bilo slovensko mesto in sveti Hiero-nim terd Slovenec po rodu in duhu. Take misli je že Vodnik v svoji »oživleni Ilirii" oznanoval, pa ne kot notranje prepričanje, ampak kot domišljije, ki so na videz zlo pripravne bile, mu v prepevanje hyale
Napoleona služiti", — kar je pokazal na pr. v zgodovini svoji. Zupanu pa je bilo vse jasna resnica, kar je na eno stran smešno, na eno pa ni njč posebnega. „Brez pravih dokazov se nam je v pesmah in prozi velevalo, na slavne dede Ilire ponosni biti, se njih del navduševati in jih v neskončno čast slovenskimu narodu šteti. . . . Klativitezov smo tudi Sloveni nekoliko imeli; de se pa v naši zgodovini le malo tistih roparjev znajde, ki so pri Ilirih divjali in deželo ob svobodo pripravili, smemo gotovo še veseli biti". (Pretres sloven. pesnikov št. 77.) —
Res je, kar pravi Čop, da pisarij Zupanovih mnogi niso umeli, torej jih tudi niso čislali po njihovi vrednosti. Redko je prideval jim pisatelj sam kake opomnila ali izjasnila (©rlauterungen). Da se lože umejo tudi pričujoče, naj pristavijo se iz Ilirskega lista 1831 najprej k pesmi A) »Vocher Gustavu" in potem kpesmi B) »Sentimer Florijanu" (gl. Uč. Tov. 1. 8 pa Jezičn. str. 17. 18.) njegove lastne izjasnila.
A) 6 t ( j u t e t u n j e n.
■PC 1. Francesco Maria Appendini, ber geleljrte parift in Sftagufa, ein geborner montefe, geitmnn baž $almatinif($e fo Ueb, bajj ež noči) nie einen grftfjern Gmtčmfiaften ffir baž 3Htyrifdje gab, alž biefer StaKener ift. Sr $at unter anbern 1808 eine 3lltyrifdje ©rammatif ^eranžgegeben, bie er bern bamaligen ©oubemeur »on Salmatien, 2Rarfd)att HSarmont, bebicirte, ber baž ©labifc^e, in ber gegeniuartigen ©tedung ber ©taben ju ben ii&rigen SSfltfern Surova'«, fitr ben SKititarftanb fo ndt^ig fanb, bafj er jtbei 3at;re fpater ai§ erfter ©oubemeur bon SHtirien, eine eigene schola palatina slavica ftir feine ©tabž= r ^cfftciere ju Saibacb erridjtete, einen Se^rer auž Siagufa, Slbbate ©ibritf), ©anonicuž an ber flabifc^en Šattonalfirdpe bež i). |>ieronljmuž ju 3!om, fommen, unb eine flabifc^e ['(I sMtung ju Saibadj erfdjeinen liefj. 2. ©raf be SJlaitre, jtoar ju Styamberty in ©aboijen geTioren, bod? franjbftf^er Slbfunft, laž alž farbinifdjer ©efanbter ju ^Jeteržburg, alte fla» - grie^ifdjen Sird&enbii^er burcfy. @in Seifpiel o^ne Seifpiel fiir einen granjofen, ■Jtic^tgeiftlidjen, ©rafen, Siplomaten. 3n feinen Soiršes de St. Petersbourg unb in anbern ©djriften lann er nidjt auf^dren, baž ©tubium ber fdjtfnen, reidjen, originetlen, aužgebil* beten, atten ftabifcben ©prac^e bem tteftlidjen Surova ju embfe^ten. 3. Sorb griebridj SRott$, ©raf bon ©ilforb, ber ©ol)n bež gleidjnamigen $remier=2JUnifterž bor 50 ga^ren, ber ©riinber ber jonifdjen ©iebeninfeln=llniberfttat, ber ©djiiler bež feligen Paul Solarich trn ©tabif^en, ift feit tne^reren Sa^ren bemti^et, ben 2attniflen unb ©raciften bie SBaljr* $eit beijubringen, bafj ftcf> otyne ©labifdj, toeber bem 2ateinif$en, noct) bem ©ried}if<$en, not$ bem Seutfdjen auf ben ©runb fetien taffe. gn einem tjo^ern ©tnne fe^en biefe bier Spradjen nur Sine. 3um Setncife titer nur fiinf SBorter: 1. Matere,	mater,
? 'SDJuttcr. 2. Pefh, nov?, pes, gujj. 3. Mifh, /tvg, mus, SJiauž. 4. Vino, oivo?, vinum, -ffletn. 5. Olje, elaiov, oleum, Det. ©ben fofoie ber SBritte, badjte ber Selgier, ^rinj ke Signe, ber berutjmte dfterreid)ifctye getbmarfc^all, ber greunb ber 3toeiten 3ofe^, Sa-,$arina unb griebrirf). @r Ejiett bie flabifd&e ©prac^e fiir bie erfte in Sinftdjt auf etijmo--'togifdje Stuff^tflffe, unb fiir bie alleraltefte ©^ratfie auf ©ottež ©rbboben, toeit fie bie aužgebreitetfte ift. 4. $ie ferbifd^en JlationaHieber mat^en feitbetn Vuk Stefanovich, auf= I fftemuntert bon bem ferbif^en gurften Milofh, beffen ©taatžfecretdr er i^t ift, bem ferbif^en $inbar, Lukian Mufhizki, i|t SSifc^of bon Sartftabt, unb bon unferm Sanbžmanne So^itar, §0f s 8i6tiot^ef 5 EuftoS ju SBien, im 3af;re 1815 befannt ju mad^en anfing, ganj Suropa auf baž audj in ^olitif^er $inftd^t fo intereffant getoorbene ©erbien aufmer!fam. Ueber 18,000 SBerfe ftnb bereitž gebrutft, unb no$ fo »tele burften gebrudt trerben Ifinnen. 'Seutf^e, §rauen fogar, lernen biefen Siebern ju lieb baž ©erbtftfie. 5. ©fit^e, ber 2eut= f(^en afiotto, bem einen Sempet ju grantfurt am 3Kain, feiner Saterftabt, ju bauen, nur baž djriftlidjsreligiSfe ©efu^t ber^inbern fonnte, ©otfye berteutfc^te baž fobiel gepriefene fer= bifd^e 2ieb bon bež 2lga Slfan Siga grau. ©ot^e ttberfe^t auž bem ©labilen! SBeld^e ®ijre fur unž! SBenn einft au^ ben ©taben i§r ^piato, ®ante, i^r genelon, spope,
t
i§r @dtf>e erfd&eint, toeld&er 3unge Siteratur barf fic^er fe^rt, bon bet ©labilen nidbt eflipfirt ju iocrben? Reposita est spes haec nostra in sinu nostro! ©d)on bor ntebr alg 100 Sa^ren tourbe 'peter ber erfte, ber grofie ©labe, entjiicft bet bern ©ebanJen, bajj bie SRufen aug ©rie^ettlanb, i^rem erften l)tftortfdj=befannten ©i£e in Surova na<$ Stalien, aug gtalien nad) granJrei^, auž granlrad) nad) Sngtanb, aus ©nglanb naij Seutf^tanb roanberten, bon bort i^re JJeife ju ben Slaben unb unter flabtfdjem ©d)u$e toteber ju ben ©riedjen jurudgefie! ayadij S' eQtg rfde fcoroisi. Stefer ftampf loftet ber 2Kenfd>t)eit fetne ©eufjer! feine JE^ranen! fein 33ruberblut! er beurfunbet ben gfittlidjen ^unfen tnt SKenfdjen! er titgt bag Stiebrige auž bern Kopfe unb §erjen, er bitbet bie Stefan-Borgia's in 3(om ju greunben ber 2Jtiinter in Sopen^agen unb ber ©pergeg in SBten, unb bie §erber unž ©nteln ber bon iljren SSorfa^ren auigerotteten polaben unb Dbotriten in ©acfifen, ju SRuftern ber §umanitat unb beg Sogmopolitigmug. 6. 2Beber ein frii!)erer, nod) ein fjiaterer, toeber ein ofterrei$ifd)er, no d) irgenb ein frember ©eneral čmt ftd) beg ©emutfiež unb ©ebacJitniffeg ber ©ubflaben fo fiemad^tiget, alg Soubon, ber p^ilant^ro)) in Uniform. Ser ©erbe ftngt bon il)m, bon Drff)oba big jum abriatifdjen 3Reere tragen ntefjrere Drte fetnen 3lamen, unb mit ben Satbadjern mad)te er fd)on alg Dbrift S3efannt= fdjaft, j« mit bem §anbelgl)aufe SBeiten^iiHer, bem ^n^aber ber bamatigen £u$fabrtf ju ©elo aufjer 2aibad), fogar eine engere, fur bag ganje Sanb erfreuli^e, beren l)eiligeš Slnbenlen im Jperjen ber Sratner ttid)t erlifd)t. Deus omen bene vertat!
B) glorian ©entimer, ein geborner Srainer aug Srainburg, ftubierte auf ber ^of)en ©d)ule ju SBien bie 2Kebicin, tourbe Slrjt, unb madjte alg foldjer unter 9lapoleong §eere ben nad) Sftufjlanb im S. 1812 mit. Sort btieb er, felbft nad) bem Siutfjuge ber granjofen, unb iibte, bie ruffifcfje Spracbe alg geborner ©tobene leicf)t berftel)enb, feine prajtž aug. 3m berfloffenen Sa^re 1830 fiel er alg ein Dpfer feiner Pflidjt, fyinit>egge= rafft bon ber fur^tbaren e^olera ju 3Kog!au. ©rlauterungen. 1. Istina, SBafr= loafjrlicb. 2. Malnarzhizh, ein geborner £aibad)er, ju Lima in ©ub=2lmerifa reid) geroorben, ftarb bor tbenigen Sa^ren ju pariž, nadjbem er lurj bebor no d) einmal feine SBaterftabt, Saiba^i, befu^te. 3. Saron §allerftetn, Sluguftin, Sefuit, feit 1730 beinalje burd) ein Ijalbeg Ša^unbert SJliffionar unb !aiferlt$er §ofaftronom ju $e!ing in ©|tna. 4. Pater Zherne, E^riftof)^, aug ber SSorftabt ©t. peter ju Saibadj, granjigfaner unb SMiffionar tn ©g^ten unb ben Jlac^barlanbern, geftorben auf ber 3nfel ©olotora, itn arabifdjen SReere. 5. Baraga griebridj, aug Sreffen in llnterlratn, boHenbete bie juribtf^en Stubten tn 38ten, »enbete ft^ bann jur ^eologte in Satbac^, trat in bie ©eelforge alg Kaplan juerft ju ©t. SRartin bet ftratnburg, bann ju 3Jl5ttling, unb fc^tffte fidj am 1. Secember 1830 ju Havre in granfretd) alg SKifftonar nad) ben bereinigten ©taaten bon Siorbatttertfa ein. 6. ,Sedemgrajan, ©iebenbilrger: ^edemgrafhko, ©iebenburgen. 7. Turijak, Slueržberg; giirft, 9Jiatta Qofe^E>, toar in ber jtoeiten §alfte beg 18ten 3a§r--^unbertg ©ouberneur in ©iebenbilrgen. 8. Saron 3taigergfelb, Sucag, {aiferli^=6fterrei(^i= fdjer ©efanbtf(|aftgrat^ ju Sonbon noč} ju Slnfang beg 19ten Sa^r^unbertS. 9. Voglar, Carbonarius, ein geborner Dbertrainer aug Naklo, bag i^m bie ŠHSafferleitung unb anbere milbe ©tiftungen berbanft, Seibarjt Peter beg ©rofjen, attc§ in ben Šird^enangelegen^eiten fo betoanbert, bag 5(5eter t^n nad) 9Jom fd)tdte, um bie SBereinigung ber ©rtec^en mit ben Sateinern ju berfuc^en. 10. Higifka glava, gefdjtdter 2lrjt; higija, ©efunb^eit. 11. Ka-tolizhiti, mtt ben Šat^oltfen bereinigen. 12. Rodjak, rojak, |ier: 2lnberWanbter. 13, Imovit, too^l^abenb, retc^. 14. Van - ,Svitenija, SBiener llntberfttat, beren mebicinifc^e gaeultat burcfy ©er^arb ban ©tbiten fo berit^mt tourbe. 15. Smojftriti, bie 2Jlagifter= ober Soctorgtoilrbe berlei^en, grabuiren. 16. Na tSejno, nad) pariž. 17. SJaron Jper= Berftein, ©igmunb, ofterreic^ifdjer ©efanbter ju SiJoslau um bie 2Jiitte beg 16ten 3a^r= ^unbertg, unb ©efdit^tfc^reiber Siutilanbž, ein geborner SStpbadjer. 18. Letopif, ©fjrortif, Šlnnale. 19. Mofkvizh, Mofkovit, polifd^, Mofkal, mtt bem Kebenbegrtffe beg beradjten* ben |>affeg, eigentlid) nur bie @init>ofyner ber ©tabt Mofkva. 20. Kosak, nad) Ginigett fobiel alg Hircanus, ein ^irfanier, etner au§ §irfanien, in 3lfien: hircus, kosel. S.
K spevu „XII. Gazel Prijatlju" (gl. Učit. Tov. 1. 9. 10; Jezičn. str. 23—29.) dal je bil Zupau sam tudi nektere izjasnila v Illyr. BI. 1831; na pr.:
@rtauterunge«.
1. Gazela, arabtfdje SSeržart mit Sfteitnen, loie in biefen jtoolf 33eifaieleti. 2. Bog-niati, fdttoorcu. 3. Dragu, bem greunbe. 4. Pev, ©efang. 5. Obnos, SBene^mett, Setragen. 6. Huliti, fc6ma£>en, tobeltt. 7. Loža, Jžebe. 8. Moskatela, SJIožfateterttJein. 9. Algarbi, bie fiibtoeftticlften ^ortugiefen. 10. Rajnik, SBetoo^ner be§ ^arabiefež, raj. 11. Vostok, gteidjfam istok, ishod sonca, 2tufgang ber ©onne. 12. Prelest, 3iet§; prelestnik, pre-lesnik, prelesnica, SSerfu^rer, SSerfii^rerittn. 13. Sopruga, spruga, Sebenžgeplfinn. 14. Silač, Stoingl^err. 15. Sumeč, gtoeifler; sum, Stoeifet, 2lrgt»o|n( ©iferfu^t. 16. Skamneti, okamneti, ju ©tein toerben; okamnilo, ^etrefact. 17. Cvetnik, Stumengarten. 18. Gomila, mogila, SraBFiugeL 19. Gostenje, ©aftmatit. 20. Vesolna, vselena zemlja, bie beit)cf;nte @rbe. 21. Ozaliti, jieren. 22. Smel, fiifm, mutfiig. 23. Poglotniti, berftpngen. 24. Gruzilo, Siefe. 25. Plač, Srage; plakati, toeinen. 26. Človečija, 2Jtenfd$eit. 27. Soba, gette, im ©erbifc^ett. 28. Pojatina, ^allaft. 29. Rota, Sdjtour, @ib, ; rotiti, fludjcn. 30. Brezvošilen, ttmnjc^eloS, — teer. 31. Kos, Srofc. 32. Upalen, entbrennt. 33. Bludilno popelo, unjiid^tiger Scf)Ieter. 34. Cepetec, 2ie6rei§. 35. Sirenski, auf ©irenenart. 36. Klama, 3&ufd)er, Saufdjertnn; klamiti, tiiufdjen. 37. Drug, ©fiegenoffe. 38. Prepeti, ber ju fe$r geru^mte. 39. Matica,v Original, im ®a(matifdjen. 40. Koranci, fiorartžartljanger. 41. Objemec, Umarmer. 42. Čuten, empfinbenb, fii^lenb. 43. Ljubav, Siebe. 44. Gerbav, rtmjelig, greiš. 45. Dovolenj, jufrieben. 46. Kurjava, §eifcung. 47. Rojiti, fdjiuarmen. 48. Udaljava, ©ntfernung. —
Pravi mož, pisal sem o Nečasku (Jezičn, XIII. str. 2), se ne spozna le po obličji, ampak tudi po govorjenji in dejanji, po pismih in prijateljih. — Da so Zupanu dopisovali veliki učenjaki in da jim je tudi pismeno odgovarjal, to vem; vendar njegovih pisem dobiti kaj nisem mogel, čital pa sem nektere pisma njegovih častiteljev in prijateljev. Med pervimi bil mu je Janez Ne p. Primic, r. 1.1785 v Zalogu poleg Šmarije, od 1. 1811 pisar v licejski knjižnici, potem pervi očitni učenik slovenščine v Gradcu, u. 1. 1823 doma. Ta je pervikrat pisal Zupanu, tedaj kaplanu pri sv. Petru v Ljubljani, 13. novembra 1810 iz Gradca na pr. :
nVisoko Častitlivi Gospod Jakob! Prosim nar poprejd za zamero, de se podstopim, Njim z svojim pisanjam nadlego delati. Pak vem, de so goreč Slavist, ino Slavisti si tkoj brez vsih posvejtnih per-klonb ali ceremonij eden drugimu pišejo ... prosim, de bi mi perpustili, Njih včasi za to al uno reč, kar Illyrijo zadene, pobarati. — Zahvalim za pozdravlenje, kteriga sim bral na Duneju v listu Jerneju (t. j. Kopitarju) poslanimu. — . . . Kopitar zdaj prav dobro stoji, kar me prav veseli, de si je svojo srečo tako dobro vstanovil. Njegove ^atriotijcčje pjantafien JC." so mu veliko prijatlov perdobile. — Prosim Njih lepo, naj mi kaj kmalo pišejo, kaj se kaj noviga zdaj v novorojeni Krajnski deželi godi. Štajerci mislijo prihodno lejto v Gradcu slovensko vučnico napraviti: to bi bilo pač dobro za slovenski jezik. — Vodnikove novo skovane besede sim si iz Njih lista prepisal: bistvo, izjem, podmet. predmet, sostvo, v v o d i. t. d. bi pač žiher (segurno, sit venia verbo!) drugači prenaredil . . . Naj povejo od mene lepe strežbe Njih Gospod Stricu, morde me še poznajo . . . Eilett <3ie mit ber §erau§gabe einer neuen 93ibeI«Ueberfe|ung, f)ter mirb fefjr fjaufig barnatfj gefragt . . Zdravi!
Njih	podložni
Janez Nep. Primitz. (L r.)
Iz druzega pisma 18. svičana 1811 posnamem naj na pr. tole-»Njihov list mi je veliko veselja sturil, sosebno, ko so mi ga tako lep0 po slovensko pisali; zanaprej, prosim, naj mi li vselej v maternim jeziki pišejo, de se bodem vsaj enmalo na pravo, terdo, nespačeno slovenšino navadil; zakaj, vidijo, tukaj imam malo perložnosti terde Slovence govoriti slišati. Mene še zmeram z težko stane, se nemškuvanja zderžati kadar kaj slovenskiga pišem; pa njim bom odgovoril nar bolj ko boni mogel. Njih tedaj smem prositi, de bi številce vudov slovenskiga tovar-štva povekšali .... Vse Slaviste naj mi lepo pozdravijo, posebno Sker-binca ino Bilca . . . Za božji čas., naj ostanejo na Kranjskim: post nubila Phoebus . —
Tretje 14. junija je nemško, le sim ter tje slovensko ali latinsko. Po besedah: „Me močno veseli, de so v mojo rojno (ali rojstno?) faro za kaplana prišli," — nekterih jezikoslovnih in domačih opazkah — pise na pr.: Veselo, prav veselo je, kar ste mi pisali o gosp. Ravnikarju; od njegovih redkih dušnih darov sme si slovenščina mnogo mnogo obetati; utinam inveniat plures imitatores. Prijatelj! Po Dolenskem poglejte nekoliko, morebiti izbudite kterega doslej nemarno dremljočega duhovna iz brezslavne njegove oterpnosti; budite jih, naj nabirajo za slovar, kakor delam jaz pri svojih Korošcih in Štajercih. Pohvaljeni so nato Jarnik, Schneider, Modrijak, Jaklin, Cvetko, češ, snujemo spet slovensko društvo. Kopitar bi to reč najlože sprožil. Pišite mu še Vi, jaz sem mu že. Ne bi li mogli napraviti na bogoslovnici v Ljubljani stanovitne slovenske učilnice? Brate! spregovorite na pristojnem mestu kako besedo; tuum verbum permultum valiturum, non me latet. — O razvpitem in justo plus ograjanem patru Marku sem quoad essentialia i. e. ejus novitatum fictiones praematuras et absurdas z Vami istih misli; prehudo pa je, kar pravite: „Vsi vsi moremo vpiti čez Marka, de ga bodo tudi drugi za to deržali, kar je, za sleparja. Le to je Krajnšini k pridu sturil, de je z svojmi sleparijami druge iz spanja zbudil, de so mu rekli: počasi pater!" Čemu to? Razvpit je plus quam sati s. Adnauseammiježe Kopitar dokazoval, da je Marka slepar. Kaj to koristi? Nekteri dobro voljni delavci se ostrašijo. Da je vedoma ali nalašč sleparil, tega mu ne moremo spričati. Njegovemu brezumnemu slovarjenju naj bi se bilo nasprot ravnalo realiter potius quam verbaliter; vana est sine viribus ira. Delati, delati — strenue pro viribus —, čemu le vpiti in zabavljati. Naj bi bila Japel in Kumerdej slovnici svoji dala na svetlo, pa bi bila na en mah zadušila nesrečni studenec. Kako lahko bi imeli zdaj že pripraven slovar, pa — naj jo tudi nam pove Primic po vseh ustih s svojimi besedami, kakor jo je povedal 1. 1811 Kranjcem rojakom v pismu do Jak. Zupana, namreč:
„Unter ben Srninem gibt e§ fef)r mele gute Sopfe, aber nirgenbž
farrfdjt bodj bie 3ntoteratij fo fef)r, tbie i« Shraitt, u. too rii^rt ba§ tjer, per gtBt biefeS fJattbaldfe »etjftriel? 9tatljfet ift traTEirltc^ ntdjt fdjtoer
ISfen. — Si) Bin jefct fc^ott bal 4te 3aljr im SIu§laltbe unb fjaBe 9ftu&e unb @etegen|eiten fo mandjerfet) Strt bie bielfaltige SBeoBadjtung ju madjett, e§ ben Vratnem bet) atten iljren trefffidjen ©eiftešftnlagen bocfj nori) feljr ijaufig an jener IjiJfjent Beffern Silbung gebridjt, bie eine SKutter ber $ulbfamfeit, Sladfjfidjt mit Srrenben unb maljrer SDlenfdjentieBe ift, unb bie atfo ben SKenfcfjen ju bem mac§t, ma§ er feinen SMagen nad) fet)n farin, unb bermog feiner SSeftimmung merben foll. (SJlan ben!e nur an bie oielen 5BerfoIgung§gefd(jid)tett ber tterifer in unferm9Sa= terfanbe! Exempla sunt odiosa.) Unb ber ©runb babon fcfjeint mir meiftenS bartn ju tiegen, bafi bie ftubierenbe Sugenb Bi§f)er eine nitf)t§ jueniger al§ jtoecfma^ige Silbung in ben @d)ulen ertjiett. §ier er£)iett man mo$l UnterricE)t in SSetftanbeSfadfjen, aber in ber Steftfjetif, mobon bie 83il* buitg be§ §erjen§ unb bie Sefeftigung be§ moralifdjen Oefii^tS f)auptfad}= aBpngt, ma§ fonnte tnan auf ben 2at)Bad)er=@d)ulen bister fiir einen Unterrtdjt erljalten? Satjer bie 3tof)f)ett ber meiften $Bolf§lel)rer, batjer if)re SfaSfdjtoeifuttgen, baljer bie tlnbertragttdjfeit berfelben. SJJian menbe ja ntdjt etn, baf? bie SagBadier Sluten biSEjer immer unter bie Beften gefjorten. Concedo, ja, gute SRedjenmeifter, aber aucfj Btog biefe fonnteri, ttrie fonft nirgenbš, fjier gebitbet merben; allein ftttb benn mit ber 3)laif)ematif fdjott aUe SBiffenfdjaften aBgetljan? ®ie Silbung be§ ©efdjmaciŠ, Šbicijtfunft, JR$etoriI berBunben mit ben eroften 2Biffenfd)aften aHein bermogen ben ©ruttb ju einer maljren STufftarung ju geBett. Stltein iti ber beutfcfjen Sprane fonnte BiS jefct biefer ,8mecf unmoglicf) erreidjt merben, unb mirb e§ aud) nie ffimten: ein beutfd^=gebilbeter Slame Bleibt immer ein 3WitteI= bing jmtfdjen einem ©eBilbeten u. UngeBilbeten, ittitfjm ein 3 m it ter, ein monstre. ®ie SBilbung be§ Slamen ntu| flafoifdj fegn, meitn er ba§ merben foll, ma§ er merben fonnte bermflg feiner flerrttdjeti ©aBeii ber Sftatur. — S)i.e§ finb alfo rneine ©ebanfen, lieBer greunb, bie icf) Sljnen Ijier (tnie <Sie fefjen) ganj aufrid^tig, kakor so mi na sercu zrasle, f)tnmerfe, Sljnen, alS einem 9Jtattne, ber bie 2Baljr|eit tieBt unb nad§ ber= fetBen raftloS ftreBt. 93el)erjigen <Sie, ma§ id) S^nen fage, unb fuc^en @ie ba§, ma§ Sie barin @ute§ finben, in unfernt atmen 3II^rien ju realifireu. ©treBen mir borjiigtic^ bat)in, ba§ unfere 3Solf§Ief)rer eine Beffere 93ilbung er^atten, caetera adjicientur vobis. D ^atte nur an ber ^eologie ju SatjBacE) fd)on frii^er, ma§ fo leidjt mogtid) mar, eine Se^rfanjel fiir bie ©lamifc^e Siteratur ejiftirt, mafirlid^ mir maren nid)t fo arm an ®eifte§* probucten! SGBie Ieicf)t fonnte Srain je|t nid)t fdjon eine fIomenifc^4^eoIogi= fdje 2RonatBfd)rift aufmeifen nad) bem 5D?ufter bon jener, bie ber Sinjer= 2)ti)cefe fo btel ©|re ma^t. 3lber id) mei§ molji, mo ber fatale ^e^ter ftecft, bafs bie frainifc^en ©el^rten fo itenig Suft jum @cf)reiBen in fic^
Zupan.	^
fiifjten. ®ie 33erfe|erung§fu<f)t unb Sntoterang,-btefe gtoei) tjoHtfdjen Un9f= Ijeuer finb eS, bie fo mandjeS Beffere Salent enttoeber fcfjon im Jetrne et= ftitfen, ober in tfjatenlofe SSermobermtg berfenfen. SBie tote£ ffinnten nidjt fot^e SKamter, tnie £>. SSaltanb, Slaimidjer, §tabnif, u. a. tljun! 9I6er eitte ju grofje 33efdjeibenl)eit ober gegriinbete gurdjt nor imkredjtigten 93efritletit u. StnBeHern be§ SRonbeS mag fie non biefem fto^en a&^alten. Solang bie Siteratur, ber fretje SBedjfel ber Sbeen in unfetn fianben mefjr in Umfdjtoung fomrnt, Meiben mir, tt?o toir ftnb, ober potius, ba jeber ©tiHfianb in ber @eifte§Bi!bung gugleicfj ^iicfgang ift, ttrir toerftnfen aHmiiij= lic£) in tenebras cimmerias. D foVtnte icfj mit ber Štimme etne§ ®emoft§e» ne§ u. Sicero aCen SRamtern in tram, in beren §anben bie Slufflarung ber ©lotoenen liegt, pbonnern, bafš fie alle 3ftittel ergreifen, alle 2Rafdjmen in ŽSetoegung fe£en mosten, um bie »aterlanbifdje Siteratur imrner meljr u. meljr empor §u Bringen . . . Unfer einjigeS 93eftreBen foG nur ba^in aBjielen, ba§ mir bie Seute, Befonberg bie ^3rtefter, gum fteifjigen <3cf)tetben Bemegen. Omne initium arduum; multi peritura tractabunt. SlHein unter ber 9Wenge toerben bocf) @at$en, ber UnfterBIicEjJeit toiirbig, jum 5Borfd)eute fommen: ba§ @d)Iec£)te toirb »ergeljen, ba§ ©ute toirb BleiBen. . . 3Kacf)en <5ie nur, ba§ 3|re Slmtšgenoffen fdjreiBfeliger toerben, u. bann fonnen toir bem Slvpiiiljett unferer fdjonen Spradje getroft entgegen fefjen . . Pak le samo vpiti ino križem roke deržati, — to ne pomaga ni«; fonbern fdjreifien, fdjreiben u. aberma^I fdjreiben, baš ift ba§ ŠKabicaI*3Rit= tel gegen foldje Seute . . £>a§ 9?eidj ber fflSiffenfdjaften fott freg fep unb feinem S5eft>oti§mu§ unterliegen. — Soteranj foll suprema lex feijn: ex diversitate et conflictu opinionum lucratur veritas . . 9JčenfdjenIie6e, £mmanitat, Sladjfidjt mit ben Srrenben, fanfte Sele^rung ber Untoiffenben, biefe Sugenben foHen unfern tjeitigen Sunb jieren u. alle unfere §anblungen teiten. Sem aber biefež nidjt gefaHt, ber ift eine§ toaljren ©latoen nidjt toertlj." — Proti koncu ga prosi, naj izverši svoj namen, posloveniti Kosegartenovo „Življenje Svetnikov", naj da na svetlo kaj svojih gotovo izverstnib pridig, naj k temu prigovarja Paskala; koroški in štajerski duhovni večkrat poprašujejo po njih; naj brez zamere ohrani ga v prijaznosti, ter naj piše mu pogostoma, palepokrajnsko!--
V listu 15. sušca 1812 obžaluje Primic, da na zadnje veliko pisanje njegovo ni še odgovoril Zupan, ter pravi: „Ko bi vedili, kako grozo-vitno težko na odgovor čakam, bi mi vže bili zdavnaj pisali. — Kolko mi dajo, ko Jim nekaj noviga povem ? — Slovenska Učivnica (Sefjrfangel ?) je — est, existit — v' Nemškim Gradcu — jaz (jez, jest) bom na-njo stopil, morde taki (precej) po Uzmi (Veliki noči), sem že (vre, pravijo Ribničani) dekretiran". — Zdaj vas zarotim vse, quibus meliori ex luto finxit praecordia Titan; posebej prosim Vas, qui habetis venam vereslavicam, delajte, pomagajte, pošiljajte opominov rojaku,
kteri goreče želi »zapušeijo, sirotno, zaničvano, pozableno Slovenšino v lepih veselih Podravskih ino Pomurskih pokrajnah en malo kviško v Živlenje perpraviti . . Bog bo vam platil" . . Proti koncu poprašuje: Quousque jam perventum est in revisione Bibliorum ? Pomagajte, da Pa-sljal da svoje pridige skoraj v tisek; ali dajte Vi ktere! Ste-liKomen-skega (Comenius) že pretolmačili ? . . „De mi bodo skoro odgovorili, prorsus nullus dubito; ko vem, de so možki Župan .. Naj mi za terdno pišejo, če ne, jih bom o vakancah pretepel". — K; V pismu 26. julija vesel poterjuje, da je prejel pismo njegovo, omenja nekoliko o Kopitarju, češ, on se še zmirom kavsa z menoj, hvali jarnika, zahvaljuje se Zupanu za poslane opazke k njegovemu delu ter ga prosi, naj mu piše kaj o glagolu, o Dobrovskovih glagolskih verstah, o slovenski skladnji, o Vodnikovi slovnici i. t. d. „$rof. (Smeiner unb $rof. S3eno (ber ba§ SBibelftubiunt trabirt) geben ben @eift ber faif)o(ifcf|ett S^eotogie t)erau§. — Eh bien! Sraiuer, beriifjmt bon StlterS f)er, merbet ifjr eudjj nte erntuntern au§ bem tragen, Itterarifdjen ©djlafe! 2Bte teicfjt fgnntet tf)r nidfjt in ber Scmbežfpradje aucfj eine afjnlidfje @c§rift t)erau§ge= ben. Supan! Supan! macte virtute, korajža vela! „£>erSDtettfdj fonn »tel, menn er nur ernftlidj mili"; ben Srainern feljlt nur etn menig ju fe^r an einem feften, aušljarrettben guten SBillen. — 3« jeber ®i8cefe ift fdjon fur ba§ ttriffenfdjafttidje gad) metjr gefdjefjen, afe in ben neuern f ^eiteu in ber Satjbadjer: Kaj drčmlete, al ne veste, kaj s. Pavel pravi: ura je prišla, de se enkrat iz spanja zbudimo! Qualesreges, tales greges! — Sie Srainer fiinnten e§ in jeber §infid)t »ie£ meiter bringen, ; roemt fie mottten." —
'' 1 „Lubi pobratin!" ogovarja ga v listu 15. novembra. — V Gradec sem spet srečno primahal ... V kratkim pridejo moja nova Nem-ško-slovenska Branja (tako sem Sefebudj imenoval) na svetlobo; kadar bodo gotova, ti bom že en eksemplar poslal, de ga boš presojval (kritiziral); pa te bom lepo prosil, de mi boš po pravici tvojo misel čez moje nemšovanje povedal . . Lubi moj brate! al mi ne moreš na ene tedne tvojiga Kiizmiča poslati? . . pošli ga do Vodnika, on mi ga bo vre poslal . . Al bi ti ne bil tako dober, de bi mojimu bratu iz prijatel-stva proti meni včasi kaj pokazal, de se bo prčd doma petelinsko/al po K-nemško brati naučil, saj fant ima prav dobro butico ..ZRavnikarjam sem v Lublani govoril; mi je od Biblije ino od drugih pisem nekaj naprej bral, kar mi je silno dopadlo. Le delajte, gospoda, sej še nejste na Kranjskim vsimu na konec prišli ne; veliko več bi se pri vas imelo še zgoditi, ako bi tako oterpli ne bili: bukvarji so mi sploh tožili, de so vaši p6pi eno malo preveč negudni (komod). Pri Biskupu sem tudi bil, ino sem ga pričo Golmajerja ino Prelesnika z gorkimi besedami prosil, de naj napravi kakor ve ino zna, de se bodo vaši bogoslovci (teo-
8*
logi) bolj na obdelovanje svoje materne besede podajali, h čimur je posebno vedna učivnic^i (katedra) v teologiji potrebna . . Še enkrat prosim za Kuzmiča" L t. d. —
„Gradec 11. d. svičana 1813. Lubi moj Brate! No, pa dajva spet eno malo, pogofičvati, saj že dolgo nejsva nič pokremlala. Kako je kaj? Kaj začneš, Jaka? — Si že kaj bolj zadovolen v Šmariji? — Vidiš, ti jo prav iz sercg,. po. prijatelsko na vse usta povem: Empirsko pamet moreš včasi bolj poslušati — svet nej bil ino ne bo drugači: man ntnfj bte ajienfdjen neumen, mie fie finb, nidjt, mie fte fetjn follen; ftubiere Snigge'§ unb 2Wei^ner'§ SBerfe iiber bie SDtenfdjenfenntnifj. Sd) t>erft= djere ®tcf), S3ruber, aud) idj fjabe bie niimltdje ©djute fdjon mitgemadjt; aber je|t btn icf) fdjon um SStelež gett>i|iget ttmrben. Pa mi ne smeš zameriti: vidjiš, jaz ti prav po pravici povem, kar mislim, de bi za mir ino pokoj, tvojiga serca dobro bilo. Sploh pa bi si jaz prav iz serca vaši), de bi ti ne bil na deželi, je škoda za te; vidiš, se mi zdi, de bi bilo veliko koristneje z a-te, za človeštvo ino za vednosti, ako bi ti b e t) m ©eleljrtenfadje kej bil — za kaplane so drugi . . dobri . . — ti jo še enlfrat prav na ravnost povem: ti nejsi za kmeta, non habes sensum rustfcum; razun ti bi se mogel za kmeUvse — ves prerodi ti. — Sed jam plus q,uam satis de hisce odiosis! — Jam paullo majora canamus!
—	Zdaj odgovor na tvoje sladko pismice od 17. decembra ... Ravnikar že ve, de so meni njegove novo skovane besede znane; sem Vodniku pisal, pa nejsem povedal, od koga sem zvedil. V. mu je dal moj list brati, V- nji je tako odgovoril: „R. je tkoj obduhal, de ste pervo polo mašnih bukev brali; tedaj je rekel, de per njemu na Vačah pravijo otnem; popisba pa mu samimu ne dopade, pa pravi, de ga je Rezar naganjal, de je hitel, de mu popisvanje ni bilo prav, in de je v naglici namest popis svojo bo perstavil. Per Biblii ne bo nič sam znešel, kar bi drugih enajst ne pervolili". So že tvoje bukvice natisnjene? pošli mi jib skoraj! — . . Tu ti pošlem moje to zadno delo; preberi, presodi ga prav ojstro, kar narveč moreš, z tim mi boš narbolj vstregel, ker goreče želim se pobolšati, kar je narveč mogoče. Vem prav dobro, de je še silno veliko nemšin notri, pa si ne morem kaj, sem na samoti, odločen od terdih Slovencov. Piši mi tvoje opomine (note), pa precej na dolgo. Kaj kaj praviš k mojim novinam (Sieuerungen) i. t. d.?" V tem pismu se nahaja, kar je pisal M. Schneider o vojski med Francozi in Rusi slavnemu Jarniku, in Jarnik s tim vred Primicu (gl. Jezičn. str. 3.), pa v dostavku: „Timu mladimu Rudežu sem tudi ene bukvice poslal; veš, kaj se mi sanja, de zna morebit sčasama R. Sloveno-Kranjski Mecenas biti — treba bi ga bilo — kadar Cojza ne bo. Spod-badaj ga spodbadaj ino derva na ogenj prikladaj, kakor veš ino znaš.
—	Z Bogom!" —
',i Drugi, kteri je Zupana jako čislal in pogostoma mu dopisoval po sVOje, v raznih jezicih, največ latinski, bil je Kopitar. Iz premnozih pisem, kterih nekaj od 1. 1809 do 1821 hrani Slovenska Matica, posnamem naj le nektere kratke znake, na pr. 1. 1809: „Quid de spe patri i jdiomatis? ^rimifc f)at eš iibernommen, ben Gruber lexici faciundi causa ju ejjerpiren! SBerben ©te, spes nostra! benn gar nidjt§ tljun pro bono pulcerrimae dialecti linguae pulcerrimae (d. i. ber Ijerrlirfjfte ®iale!t ber Ijerrlidjften aEer lebenb Drigtnatfpradj!); fammetn ©te bod) adagia, proverbia unb — in quo certe tu vel maxime proficies — ^šrofeltjten fflr unfer ©tubium! §at @ie SSobnit nid)t artcE) angefeuert jum SKitmirfen?
—	1810: Veliš nolis. ©ie miiffen am @nbe bod) audj ein ©lamifte merben; benn ©ie finb einmafjt enrolirt bei ®obromff»), unb id) mar ber 2Ber= ber . . Ergo noli me confundere! . . Ne bodite tako Župansko štiman! . . gnbeffen merben ©ie 2)o6romfftj'§ $rafent, unb tesseram slavophiliae (Slavin) fdjon erfjalten Ejabett: id) |abe mi d) fiir ©ie in tiorauS oerbiirgt, unb adagia, proverbia, novam bibliorum versionem etc. bei ®obr. uitgefagt: ergo fac veliš, nam potes unus omnium maxime... Sacrosancte Doctor! Bodo hudi na-me, ki sim jim oblubil, de proxime habebis res
: bestellatas, ino še zdej tukej leže! . . I kaj pa Oni delajo, dulcissime
Iamicorum? Quid de novis bibliis? Quid de proverbiis? Accepistine Do-brovii munusculum (Slavin)? Sit tibi hoc baptisma slavismi! Meni gre po glavi, de jih bodo za Notariusa postavili: to mi ni prov: id) miti ©ie nid)t al§ ©efdjaftšmann, fonbern al§ ©ele^rten, cujus et post fata aeterna existat memoria, miffen. SSBte fte^t e§ mit ber SHljrifdjen ©ptadjfanael? . . Vale, dulcissime rerum! — Lop! id) laffe midj nid)t jtueimatjt bttten, ut te tikem! scis voluisse me, sed non audebam doctorem provocare ipse indoctorrimus! Oblatam autem ultro humanitatem quare non accipiam!? Ergo vivat Gospod Jaka: Bog Te sprimil Tikantem tikato!
—	Nescis, quantopere de te gaudeam, sed cave ne alii tibi subrideant ob slavismum. Est enim opus tibi dignitate quadam gravi tanquam pa-stori ovium.
i V L- 1812: O te impudenter negligentem! Nihilne mei meministi? Nescio quid de te cogitem. Num te collegarum corrupit exemplum, fruges consumere natorum? . . Si non succenserem, mitterem per te salutem dissimillimo tui Ravnikaro etWallando et Guntio et Hladniko: sed vix dignus es . . . Perpende antequam quid dicas; nam soles leviš esse in prodendis secretis et pene puerilis, nil reputans quid scintilla possit . . Ergo nec mihi succense, si quid verius dixi, nec in socordia persevera . . Si te offendi, ignosce poenitenti, mer' nij me^r faaffeni! nam scribo tibi, non aliis; magnus autem pater (Zois), čredo, omnia nostra potest scire, immo debet .. Vodni k um saluta, est Primitzo decies melior . . Primitz sit Gottsched noster! — Humbold nune slavicas
linguas adgreditur me duce. O quin tu rure marcescis? nonne in urbe posses esse, et circa baronem? ut et ipsum juvares, et ab ipso juva-reris! — Est, ut fait, ambitiosus in malam partem, respondi de te. — Ravnikarum aut Ravniharum (— har enim itidem est plane nostrum) saluta meo nomine amantissime, et de bibliis, quae ubique farna laudat gratulor. — Ravnikar est spes mea!
L. 1813: Totum hoc koplanarstvo tuum mihi jampridem non ita probatur; quid propheta inter Saulos hos? relege initium Sallustii et vide, an recta moneam, qui te etiam atque etiam flagitem, ut rure relicto in urbem redeas et cum barone sies, apud illum discas et illi subservias ut ego et Vodnik olim. Nullane in civitate fara pro doctore aut notariatus, qui censum certum praebeat et otii aliquanto plus quam ruri est, et amicos dignos te, et libros? perpende rem, et cum barone delibera et effice! . . Sollicita Rauniharum et tu ipse cooperare, coope-rator ut sis vere . . Redeo ad Nr. 1, ut Sallustium relegas et cum Barone (Zois) liberrime et apertissime deliberes. Ego, quamquam onrnes isti vestri Athanasii me suspectum haberent, sperarem et confiderem plenam ipsorum fiduciam mereri (non subrepere); cur non et tu, Augu-stine, nepos cum sies. S)en f)alben SEBeg toerben fie bir fetbft entgegen* lommen, sed emcpgooiSvn opus est . . De koplanarstvo videbis, ut te ex-pedias. Sallustii locus est: Omnes homines, qui sese študent praestare ceteris animantibus, summa ope niti decet, vitam silentio ne transeant ut pecora . . —
L. 1814: Gaudeo quam maxime, et alias dialectos slavicas tam inter vos foveri, et amo Jerinum, cujus pueri tjirtter ben tlofterfrauen perbene memini, cum adhuc bos letaret, et ego smerkov: erat jam tum fein glavica. Amo et Vodnikum, quod tam bona mdtica sit, et vos mladas čebelicas ducat ad gore visoke ut ait . . Ravnikar: sunt enim in illo aeque divina velle et nossel — Quam vellem te esse in urbe, ut cum illo esses et communibus consiliis rem gereretis i . . Vale et sis minus rejen, et magis reden et poreden i. e. diligens, orbentlidj. —• Tu cave, ne gula te corrumpat et potentiorum limina! —
L. 1816: Carantanica dialectus poterit brevi deduci per fontes seculi IX. X. XI. XII. XIII. etc. et gaudeat Valentinus (i. e. Vodnik) et sapiat. Cur nemo vestrum carniolice vertit „Dies irae, dies illa", quam omnes dicunt esse rem protestantibus inassequibilem? — L. 1820: Ergo — pace! . . Raunicharo facis injuriam multifariam. — Velles ne . . tua Slavica omnia (HItflamifdj, e§ nun glagol, ober ctyriH. gebrucft ober gejdjtieben) . . huc mittere . . Mea omnia Dobrovio dedi domum (habitat in altera urbis parte). Omni vespera simul slavizamus—Dobrowsky.te resalutat et mecum est cupidus videndi Glagol, et Cyrill. tua. — Audio te fuisseBelegradae ConstantiniPorphyrogennetae! — L. 1821: Ecce..
macerat me tuum silentium, ne imprudens te offenderim! — An quod communicari cupierim tua slavica. Equidem mea omnia Dobrovio com-municavi, nec poenitet. Nec te poenituisset 1 Cum honestis enim viris est negotium, non cum lutheranis Vossiis! Et vel si non vis, dic verbo et sanabitur anima mea, laesa silentio! Ipsa gloria, quam tibi times (for-tasse) praeripi posse, non deerit, situis thesauris potuerit utipatriarcha Dobrovius . . Gaudeo quod summum magistrum etiquettae aliquando derwischerim! heus tu? nonne mihi debes responsa duo aut unum? Qui te excusabis apud dominam etiquettam! Nam de amicitia vidua video te non multum curare . . . Sed tu, quo minus tibi placemus, eo magis nos deberes amare ex mente Xsti, nam si amas qui placent, quid facis me-lius quam publicani. Vale et corrige te amico Veteri . . — Naslove na pismu narejal mu je časih nemške ali latinske, navadno francoske na pr.: A Mousieur Mr. 1' abbe Jaques Soupan (Supan, Suppan) Docteur en Theologie et Cooperateur a Ste. Marie (Šmarje) pres Satbadj; . . Dr. en Theologie et Professeur a Laibach; in v pismu časih po cirilski na pr.: Župano Doctori K. Legista, Censor, Scriptor in v sklepu: Vale; vale animamque redde veteri amico; vale et fave Veteri vetus hospes amico. i. t. d." -
c.
Matej Ravnikar.
Ravnikar est >pe> mea: tunf enim in illo aeque divina vpile et nosee.	Kopitar.
Tretji mož, kteri je duhovitega Zupana jako čislal ter mnogo občeval z njim, bil je Matej Ravnikar. Rojen je bil 20. septembre 1776 na Vačah poleg Save; sicer ubožen, toda bistroumen je prišel v Ljubljano v šolo, postal po dokončanem modroslovji bogoslovec, po naukih v treh letih doveršenih za mašnika posvečen 1. 1802 koj učenik pravo-verstva ali dogmatike v bogoslovji, 1. 1805 verozakona v liceji in nedeljski pridigar, potem vodja Ljubljanske duhovščnice, 1. 1809 v dobi francoski kancelar (Chancelier) vseh šol, poznej voditelj sedme in osme ali tedanje liceje, 1. 1817 korar Lamberški, 1. 1827 sovčtnik, duhovski in šolski opravnik pri c. kr. primorskem deželskem poglavarstvu, 1. 1830 izvoljen za škofa Teržaško-Koperskega — umeri v Terstu po neutrudnem in blagovitnem cerkvenem pastirjevanji 20. novembra 1845. I Po francoski dobi ostane verli Ravnikar na kermilu v tukajšnjih šolah, in za njega ravnatelja pride dr. Jakob Zupan z dežele v mesto za profesorja v bogoslovje 1. 1817, in zdi se mi, da prav on je bil, ki je ponosnega Zupana krotil in vladal; vsaj — dokler je Ravnikar bival v Ljubljani, ni bilo čuti o kacih posebnih razporih njegovih. A tudi Zupan je Ravnikarja jako spoštoval. Vidi se to iz tega, da mu je, kadar
je postal bil vladika ali škof, zložil slavno pesem ter jo priobčil v „Ii]yr BI. 1831 št. 50, ktera (str. 29 pričeta) se popolnoma glasi:-
Jega Milosti visoke časti vrednimuGospoduGospodu
Ravnikar Mateju, Škofu Teržaške-Koperske Cerkve, itd. itd. itd. ,,
Verhu Adrija likvajte
Koper, Opčina, Duin! Oču takimu ploskajte 'Z mander, logov, bark, solin!
Revnim stotine slovijo Tvoje milosti roko: Kmetov majhini bledijo, Tvoj odhod skerbni zved6.
Mej sodniki rajni sije
Vam Potočnik patricjen: Bo mej Sigmonde škofije Vaju Ravnikar versten.
Omagvali blagorvaje Redi Akademikov: DA primorju Te jokaje Sava, Ezdraz Ilirov.
Božje pismo ukazuje
Dela dobrih razglasit': Misel nukam povzdiguje Ded široko imenit.
Se Tagaste veselile
Avguština Monike: Tebi Vač gore bistrile So glavo, sin Karnije!
Brez opor, brez pergamena
Blagorojen sam cvede: Čast za čast nepoželjena Srejnam dvem iskala Te.
Tujstvo krajnšini ukrotil, Nedotečen Ti povsod! česar bodi, nam se lotil, Kažeš, Vodja! pravi pot.
Slavno spremi Te Ljubljana,
Cenit' vajena moža: Verhnika poslovljovana Plače, tažit' se ne da.
Kamer kolj Te posadista Svitli Dunej, sveti Rim, Enoustino prosista Davno Te pred Okra, Krim.
'Z Tvojih ust med pil resnice
Bogoslov trindvajset let: Ljndu hranil uk dušice 'Z nekalenih vrel zajet.
Tebe viditi živeti
čednostam dobi serce: Tebe krotkiga prevzeti Povikšila prešibke.
Poštovali Te, ljubili
Rasadnika zborniki: Tebe vsim izgled častili Viši, niži, druženi.
Jaderno sveta tergiše
Glas Tvoj slušati hlepi': Vsih rodov zemlje sejmiše Za-Te, Vladika! gori.
Vkoreniniti korista
Mnogo, mnogo, krog in krog, Janeza Evangelista Preživeti daj Ti Bog!
©rl&uterungen.
1. Koperske, Sapobiftrifdj. 2. Likvati, juBeln; lik, Sobgefang; likan, gegISttet. 3. 'Z mander, auž ben SKanbrien, SSitlert. 4. Rajni, ber feltge; raj, ^arabteš. 5. Potočnik, 3ofepfy, ber ebte ^rafibent bes 2Bed)feI = unb š>anbelšgeridjte§ ju Srieft 1808. Patricjen, unter bie $J$atririer aufgenomnten. 6. Sigmond, ©raf .gofjentoart, Sifdjof ju Erieft bon 1791 bi§ 1794. 7. Ded, 2IČ)tte. 8. Blagorojen, toot)(ge6oren. 9. Srejna, ©eraeinbe. 10. Bogoslov, S^eotog. 11. vrelo, vir, Duette. 12. Rasadnik, ©emtnarium. 13. Zbornik, Eoltege; zbor, Sotlegium. 14. Druženi, ©tetcfje. 15. Stotine, Sunberte. 16. Blagorvaje, gratultrenb. 17. Redi, Keinen. 18. Ezdraz, ber biblije ©ef$i$tf$reibcr. 19. Tujstvo, grembartigfeit. 20. Poslovljana, Slbfdjieb ne^ntenb. 21. Plače, toeint. 22.
Euoustino, eittftimmig. 23. Okra, Okraj, o kraju, Sufte. 24. Krim, SSerg !6ci 2aiBač£(. 25. Povikšilo, SBeforbcrimg. 26. Tergiše, Sergefte, Srieft; Jpanbelžptafc. 27. Sejmiše, 28. Vladika, Sifdjof; vladati, teiten. 29. Korist,	30. Mnogo, biel. Z.
Življenje in dejanje Ravnikarjevo je popisal bil najprej neki časti-telj njegov v Ljubljani ter poslal v Terst s pristavkom, da to je le življenje našega Ljubljanskega Ravnikarja, in prinesle so ta spis ^Novice" 1. 1845 k 50. listu v posebni prilogi. L. 1846 pa pišejo: „Smert visokozasluženiga Teržaškiga škofa so zvedili kmalo tudi v Parizu. Vred-ništvo francoskiga mesečniga časopisa, ki se imenuje „Le necrologe universel du XIX siecle" in ki popisuje samo življenje umerlik imenitnih mož tekočiga stoletja, je 13. Grudna pretečeniga leta prosilo, de bi mu iz Tersta poslali popis Ravnikarjeviga življenja. Vikši vrednik imenovaniga časopisa gosp. Saint-Maurice Cabany sklene ta dopis s temi besedami: „Noben človek ne zasluži bolj ko ranjki Ravnikar priti v te velike bukve, v kterih so vse imenitne osebe sedajniga stoletja zapisane".
—	Komu bi serce od veselja ne poskakovalo, slišati, kako ptuj narod Slovence časti — pravi dr. Bleiweis nato v »Novicah" št. 2. str. 6.
—	Treba je bilo torej pervemu dodati še popis Teržaškega Ravnikarja. K temu so znanci in prijatelji spodbujali gospoda, kteremu je Ravnikar bil poseben dobrotnik, kajti sprejel ga je bil v osodnjem času iz Ljubljanske v škofijo Teržaško, in gospod ta je znani naš Čbeličar, Emanuel Jožef Kovačič, kteri je učeniku svojemu dr. J. Zupanu v imenu součencev bogoslovcev I. leta zložil bil 1. 1832 umetno čestitko: Vivat Supan! (Gl. Jezičn. str. 5, 6; 50, 51). Ta je čez leto in dan sostavil kratek opis življenja Ravnikarjevega po nemški, ki ga je sloveči doktor Kandler dal potem na svetlo po laški z naslovom: »Biografia di Monsignor Matteo Raunicher Vescovo di Trieste e Capodistria".
Ker so pa mislili mnogi Slovenci, ki so ali prijatelji, součenci, ali častitelji pokojnega višega pastirja bili, da bi se spodobilo življenje tega imenitnega in za cerkev in slovenščino tolikanj zaslužnega moža Slovencem v njih jeziku bolj na tanko razložiti, je storil to tudi po nagibu lastnega Ravnikarju živo vdanega serca verli rojak kranjski, ter vDrob-tincah 1. 1858 v ogledalu blaženih mož, nekdajnim v spomin, sedajnim v posnemo str. 81 — 107 priobčil: Matevž Ravnikar, pervi Ter-žaško-Koperski škof. Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdanji kaplan. V tem opisovanji je primerno dokazano, kako je napredoval Ravnikar v silo ubožnih razmerah vendar izverstno učenec, kako podučeval potem učenik, ponosno se vedel o vladi francoski, narodno in domoljubno pozneje pod vlado avstrijsko; kako je povzdignil škofijo Teržaško, ktero je dobil bil bolj v žalostnem stanu, skerbel za mladino, pomagal duhovnom, bil pravi oče svojim vernikom, ljubo se obnašal pri škofovskem obiskovanji na deželi, kako priprosto živel doma, vse premoženje sporočil Zupan.	9
v dobre namene, za uboge dijake, vzlasti za revne v Terstu, na Vačem in sosednih duhovnijah, in kako je tedaj zapustil si na zemlji nepozab-ljiv spomin.
Da se spomin ta nekoliko povzdigne in poživi, sprožil sem 1. 1876 opisavši ga pod naslovom: „Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem" v »Slovencu" št. 89—91 misel, naj bi se ranjkemu na slavo, naslednikom pa v podbudo in posnemanje, ako že ne v Ljubljani, vsaj v Terstu in vzlasti na Vačem, kjer mnogi še vživajo njegove dobrote, s sosednimi duhovnijami, obhajala stoletnica Ravnikarjevega rojstva. Vspčh temu je bil, da se je na Vačem 20. septembra 1876 po njem res obhajala cerkvena slovesnost; da so slovenski časniki spominjali se ranjkega, kajti »poštenjak nikolj ne umerje, v delih svojih vedno še živi"; da je „Soča" omenjeni spis deloma ponatisnila; da je družba sv. Mohora v koledarji za 1. 1878 str. 175—182 po prejšnjih prinesla so-stavek, spisal Vladimir: „Šk of Matevž Ravnikar, slavni pisatelj slo venski" i. t:d. — Spominjal semseverlega moža ter izverst-nega pisatelja v dosedanjih razpravah (na pr. Jezičn. IX.—XI. str. 3—5; 130. Jezičn. XIV. str. 33. 34.) in tudi letos že tu in tam; vendar —ker je tolikanj storil vprav za naše šolstvo in pismenstvo, ker je v tako posebnih razmerah bil z dr. Zupanom, in ker ne kaže pričenjati obeta-nega M. Ravnikarja II. t. j. Poženčana, naj se za stoletnico tudi v »T ovarišu" vsaj po nekterih čerticah opiše M. Ravnikar I. —
Baron Žiga Zois (r. 1747, u. 1819), vsem tedanjim slovenskim pisateljem res Mecena, je navdihoval kakor Vodnika, Kopitarja, tako .tudi Ravnikarja, kteremu je bil osebno prijatelj.
Budil je rojake svoje po pesnih in prostih svojih spisih Vodnik( dajal je slovenščini modre pravila Kopitar, in po teh dvčh je vnel se Ravnikar, in sam vnet je za slovenščino vnemal tudi druge, licejske učence in bogoslovce, z besedo in z dejanjem. Perva zasluga njegova je torej, da je nasprot prejšnjemu nemškutarjenju Ravnikar sam jel čisto govoriti slovensko, in da je k temu budil učence svoje, kteri so' ga jako spoštovali, priserčno ljubili ter v hvaležnem spominu hranili vedno, kar so očitno razodeli o slovesu 1. 1827 modroslovci v krasni latinski žaicr-stinki „Elegia . . Matthaeo Raunicher . . a dolentibus et gratu-lantibus utriusque Cursus philosophici discipulis dicata", kjer po začetku: Si fletus, lacrimae magni sunt signa doloris — proslavljajo odhajočega v Terst na pr.:
Extollit gazas, felicem et mobile vulgus
Has ausum nautam, per mare ferre sibi; ! .8W3(J® Mirantur doctos, qui mensi sideris orbem, s «, rf J\ I Qui palata prius limite et astra tenent;	f rf t r r
Plauditur ille heros, aequat qui moenia terfte	!
Pastorem pellens pascua vasta sinit. Quantum at divitiis praestat largitor egenti, „,gj
Et quantum studiis omnibus aucta fides, ■BBptj-Ji! '	Quantum ensem metuunt, gaudent sed pace coloni;
Tantum vincuntur caetera facta TCIS. ■§: . , , Quam morum justus censor simul usque fuisti, li''	T.E duce sermo viget patrius, ante rudis;
■|V j, /o	Ordine quam claro gaudebant atria nostra,
■	Doctrinis solidis perfugium fueras.
fn	Si fio juvenis laudator temporis acti,
Kctfdu[>I	Quid mirnm? Noscis lapsa, futura tirne!
Htoidol' "s	Parce, dolore solet si duro injuria jungi;
Nos linquis moestos, invenies hilares . .
V .37.1?;"	— —	—
Kirido s i	Excidet atque prius nomen, cognomen et aetas,
P	Quam pereat menti dulcis imago TUA etc. —
Druga zasluga Ravnikarjeva je, da je jel tudi sam spiso-vati ter na svetlo dajati slovenske bukve, in to v čistem, krepkem narodovem jeziku. Iz tedaj navadne Bohoričice prepisane v sedanjo Ga-jico so:
a)	Perpomoček Boga prav spoznati ino častiti, ino pot prave sreče po Jezusovim vuku in živlenju. Prestavleno iz nemškiga in semtertje pomnoženo. V Lublani 1813. Natisnil J. Retzer. 8° 109 str. Druziga natisa 1816. Tretjiga natisa 1820. — Nemško je izvirno spisal bil to knjigo Anton Gall, Linški škof, pod naslovom: „2ln= feifung gur SŽenntmfj unb Serefjrung ©otteš, nebft Slnmeifung pr @Iiid* feligfeit ttad^ bem Seben unb ber 2ef)re Šefu. SBien 1805". ~
b)	Sveta maša ino keršansko premišlovanje iz svetiga pisma za vsak dan mesca, tudi druge lepe molitve. Dvanajsti 1. 1813, trinajsti popravleni in pomnoženi drugi natis 1. 1815 v Lublani. Natisnil J. Retzer v 12° 305 str. Na prodaj per Ružičku bukvo-Jvezu. To je po francoski A. Mesanguy, po slovenski dr. Juri Gollmayr, poznej veliki škofijski namestnik in prošt, pervikrat dal bil na svetlo 1. 1783. Knjižica ta se je slovenskemu ljudstvu tolikanj priljubila, da je do. leta 1808 natisnjena bila enajstikrat; dvanajsti, trinajsti natis je popravil in z razlagami nekaj pomnožil M. Ravnikar.
c)	Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi. Iz nemškiga prestavil Matevž Ravnikar, desete šole cesarsek kraljev vučenik. Pervi del. Zgodbe stariga zakona. V Lublani, 1815. 8° str. 344. — Drugi del. Zgodbe noviga zakona. 1816. 310 str. — Tretji ino četerti del. Zgodbe noviga zakona. V Ljublani 1817. str. 327. Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovezu. — To je prevod od „©f)r. @djmib'š S8il)lt)d)e @eftf)idjte fur £inber gum ptanmdjjig. tlnterridjt in fammtl. beutfdj. ©djuten SaljemS. SOliindjen 1801" — ki so bile večkrat natisnjene.
d)	Abecednik za šole na kmetih v ces. kr. deželah. V Ljublani 1816. Nemško in slovensko. 95 str. v 8i.
e)	Male povesti za šole na kmetih v ces. kr. deželah. &ine (žrjafjlttngen i. t. d. V Ljublani 1816. 1822 i. t. d. v 8i str. 127-
9*
Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvoprodu, in s šolskimi bukvami zakladnika. Spisal je bil te bukvice po slovenski že J. Debevc, bivši katehet v Nunskih šolah, 1. 1809 pod naslovom: Majhine Perpovedvanja i, t. d.; p0_ pravil in v krepki besedi vravnal jih je Ravnikar.
f)	Keršanski katoliški Navuk z vprašanji ino odgo-vori. V Ljubi. 1822. 8. str. 360. natis, per Leop. Egerju. To je prevod nemškega Leonhardovega katekizma.	a
g)	Petere Mojzesove bukve, iz pervotne ali hebrejske besede poslovenil M. Ravnikar, so ostale sicer v rokopisu, vendar so poznej dobro služile sloveniteljem sv. pisma.
Te Ravnikarjeve knjige so se močno razširjevale med slovenskim ljudstvom in prav rade prebirale. Mnogi so jih prebirali že zavolj lepe, čiste, nepokažene besede, v kteri so pisane. Kako naj se slovenščina bogati in olikuje, to je povedal Ravnikar najbolje v predgovoru k »Zgodbe sv. pisma" d. I. 1. 1815; nekaj pa že v predgovoru k „Sveta maša" 1. 1813, kjer je sedem psalmov od pokore poslovenil tudi iz izvirnega jezika. Ker so une besede njegove že večkrat ponatisnjene (gl. Miklošič Slov. Berilo za VIII. gimnaz. razred str. 66—68); naj se pokažejo le-te na pr.:
„Kar še scer tiče te bukvice, smo si perzadeli krajnski jezik, kar je bilo mogoče, popraviti, in vam ga očejeniga, kakor se res govori med nami, dati v roke. Torej smo tudi nemškim in drugim ptujim besedam, ktire lepi krajnski jezik le kaze, slovo dali, in jih s pravimi slavenskimi deslih po nektirih krajih že pozable-nimi besedami namestili. Tako postavim se pravi gmajna po slovžnsko opčina ali opčestvo, regirati vladati, firšt knez, cviblati dvomiti ali sumiti, vofer dar ali darituv, nucno koristno. Tudi pozableno besedo slava, po ktiri se sami imenujemo slovenci, smo povzeli namest besede čast; slava je več kakor čast.
Tudi ima slovenska beseda lepo lastnost, de se da grozno skrajšati: Namesti reči tedaj: De bomo, po tim ki bomo vžili telo in pili kri zveličarja, z nebeškimi dobrotami napolneni, rečemo lepši in krajši: De bomo vživši telo in pivši kri zveličarja napolneni z dobrotami. Namesti reči: Abraham je iz del opravičen, ker je djal svojiga sina na altar, se reče krajši: Abraham je iz del opravičen djavši svojiga sina na altar. Namest reči: Dušapo tim ki se jevsvet vtopila, je pozabila Boga, se reče krajši: Duša se vtopivši v svet je Boga pozabila, Sem ter tje se sliši kaj enakiga. Pa vsi drugi Slovenci govore tako, in tako so govorili naši spredniki, zakaj bi mi ne smeli?
Še drugač krajšamo besedo. Namest reči: Človek se pregreši z obrekvanjam, ker drugim ljudem graje in madeže perdeva, se reče krajši: Človek se pregreši z obrekvanjam perdevaje graje in madeže drugim ljudem. Kakor scer pravimo: Petlaje sim peršel do Lublane; leže sim jedel; stoje sim spal i.t.d."
Tretja zasluga Ravnikarjeva je pa stolica slovenskega jezika v bogoslovnici. — O francoski dobi se je podučevala slovenščina v latinskih ali srednjih šolah, in na njeni podlagi francoščina. Po dobi francoski so se spet prestvarile bile šole in prevladovati je poleg latinščine jela nemščina. Ravnikar je živo čutil, kaj se pravi, brez znanja slovenskega jezika mlade duhovnike pošiljati med narod slovenski. Kako so pa tudi — sami poptujeni poptujevali narod, kako kvarili njegov jezik,
ker se ga znanstveno nikjer učili niso! Da se temu opomore, nasvetoval je že Kopitar v slovnici svoji 1. 1808, naj se bogoslovcem napravi uči-lišče jezika slovenskega. Iz istega nagiba oberne se Ravnikar, da ne bi osoda Vodnikova bila tudi osoda slovenščine po šolali na Kranjskem sploh, do veljavnega barona Ž. Zoisa in do učenega J. Kopitarja, in s ;; j prizadevanjem teh mož se je zgodilo, da so presvetli cesar Franec 1.1817 učilištvo slovenskega jezika dovolili v Ljubljani, in bogoslovce druzega leta zavezali k šolskemu učenju domačega slovstva. Smeli so prihajati k temu nauku tudi slušatelji licejski.
Sad te naprave se je berzo pokazal, ne le na Kranjskem, temuč tudi pri sosednih Slovencih. Kmalo je prišlo dokaj dobro pisanih slovenskih bukev na dan, in duhovni govori na prižnicah so bili prosti grozne soderge in v lepši in čistejši slovenščini zglasovani. m Četerta zasluga Ravnikarjeva je, da je pripravil Metelko ta v Ljubljano, v duhovščnico in na slovensko učilnico, in menda prav on ga je naklonil tudi k vstanovitvi nove abecede po pravilih Kopitarjevih. [ Oznanil jo je bil vsaj 1. 1817 v Zgodbah sv. pisma (IV. D. str. 324. ; 325.), in bilo je 1. 1820, da so v ta namen sošli se na Dunaju Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar — in posvetovali se o napravi edinega slovenskega in celo občnoslovanskega pravopisa. — Kakor Vodnik poslednje leta, tako se je po Ravnikarjevih pravilih ravnal Metelko s svojimi tovarši in učenci, in kakor so prej prehudo nemškutarili, tako so odslej jeli preveč trebiti in slovenariti. In na to meri Prešernova »Nova pisarija" v Čbelici (II. 30—37) na pr.: „Če hočeš kaj veljati, pisar; besed se ptujih boj, ko hud'ga vraga; debelo po gorjansko jo zarobi; tri leta idi v rotarske Atene; med pastirje, kmete, sredi kožarjev; kar v bukvah je natisnjeniga, upije; to, bratec, med učene gre lingviste, in priča od jezika lepotije; Slovenci bodo brali bukve čiste, častili pozni bodo nas narodi i. t. d.!* In z ozirom na malo navadne deležnike spustil je Prešern (Čbel. III. 19.) Ravnikarju — češ — poptujčvavcu ser-šena: „Gorjancov naših jezik poptujčvavši — Si kriv, de kolne Krajnc molitve bravši!" — L'	biefer 2lu§ftelhmg, pisal je pa učeni M. Čop, fattn rtidjt ge»
laugnet toerben, ba|, toemt bie SSilbung ber frainifdjen Sdjriftfprarfje fjitt* ficfjtltd) ber grammatifdjen ŠRicfjtigfeit unb lejicaltfc^en 9leinf)eit feit einigen 3af)ren bebeutenbe Sfortfdjritte gemacf)t Ijat, man biejež, nebft kopitar uttb SSobnif, borjiiglicfj £rrt. iKaottifar uitb feinett 9iad)foIgero, unter beitett fidj fourcf) Spracfjgebiegenljeit oor^ugltd) ber $rof. SDletelfo unb bie §m. točni! uttb galofar au§jeid)tten, uttb ber »on jettem ertoirften flotoemfdjett Se^rfanjel in Sai&acf) p »erbanfett §abe. £f)atfacfje ift e$, bafj beinafje alle feit ben le^tett 15 Safjren in Srain erfcCjieneneu S3iic^er in fprac^Itc^ec ,§inftdjt bie heften ber friiljeren ^eriobe bebeutettb iibertreffen. Uebertrei&un-
getv »en« fie mirllidj irgettbtoo ftattfanben, toirb am beften bte ^eit feI6fl ermfi^gc«. 3- Šafafif'8 ©efd). ber fubffah). Lit. I. 1864 pg. 37. 38). To se je res tudi zgodilo, in »Te duce sermo viget patrius, ante rudi s" — so spričevali Ravnikarju že 1. 1827 modroslovni učenci njegoivi, in kakor Janežič v svojih slovnicah, tako kaže tudi Miklošič v vseh svojih primerjajočih slovstvenih knjigah vzorno Ravnikarjevo pisavo Slovencem, naj jo marljivo posnemajo.
V življenji Ljubljanskega Ravnikarja 1. 1845 se bere, da je on tudi začetnik nove, veselejše dobe za slovenščino. Kako je pač to umeti? Vsaj Vodnik je in ostane otec poezije, a tudi proze slovenske, in kar je o tej svetoval Ravnikar 1. 1815, učil in pisal je Vodnik že v prejšnjem veku 1. 1799, ter je na pr. po Pismenosti svoji 1. 1811 verstnikom in naslednikom o slovenski pisavi dal gotove pravila. Ali — kdor pomisli, da bi po nemili osodi Vodnikovi slovenščina po šolah brez Ravnikarja bila morda popolnoma propadla za dokaj — kdo ve kaj — časa, rad poreče s tedanjo bistro mladino glede na ves narod slovenski Ravnikarju:
Excidet atque prius nomen, cognomen et aetas,	1' **šbrB
Quam pereat menti dulcis imago TUA.	s E, fJ jI
Kakor Fr. L. Čelakovsky v Čas. Česk. Mus., tako omčnja M. Čop v Šafarikovi slovstveni povčstnici oba ta dva Slovenca vkupej — enega za drugim, in to po pravici; vsaj se drugi brez pervega še razumeti ne da.
Razkazal sem letos nekoliko bolj J. Zupana, kteri je bil prav res tudi velikan učenosti, ki si zaklade duha Krezove bil je nabral, ter zastavil pero, spisal nekaj in spravil na svetlo sam, še več pa nameraval, kar je razviditi iz prijateljskih pisem tedanjih, na pr. mimo Japeljnove boljšo prestavo Biblije menda koj iz hebrejskega in gerškega, legendo Kosegartenovo. Komenskega, duhovne ogovore, pregovore, marsikaj za jezikoslovje slovansko, za zemljepisje in krajobrazje, za dogodivščino ilirsko i. t. d. Nabral si je bil nektere redke knjige glagoliške in ciril-ske io sploh dokaj veliko knjižnico; poznal je skoro vse bolj učene bukve tedanje, ki jih je vedno prebiral tičč, dostikrat leže v sredi med
njimi-	1 ivcLia
Občeval pa je dr. Zupan v književnem ozira z najboljšimi možmi svoje dobe; tako n. pr. z baronom Ž. Zoisom, kar se razvidi iz pisem Kopitarjevih (ut circa baronem, cum barone sies; delibera cum barone i. t. d.), in — kako ljubo ga po smerti njegovi opeva v Čbelici! Občeval je z V. Vodnikom, Dobrovskim, Kopitarjem, kteri mi^ je vzlasti naročal in pošiljal knjige ter ga budil že 1.1813 k sodelovanju
v „2Bicner aHgemeine Siteratur=3eitun3"r kjer je za jezikoslovje vse in ppgebej za slovansko on bil vredovatelj. — V živi vzajemnosti je bil z ljubeznjivim M. Čopom, o kterem je po nesrečni njegovi in svoji lastni o;?odi rekal: »gtoei (Meljrte f)at Srain befeffen; ben (štnen f)at ber SBoIf, pm tnbern bie ©an gefreffen!" — Dopisoval mu je verli Jarnik, po' kterem se je še bolj vnel bil za domovinsko »Carinthia". Drag mu je bil Metelko, dasi zanj prekasen in preboječ, in tiral ga je Zupan nekdaj celo v Karlovce k tedanjemu pravoslavnemu vladiku in pisatelju Luki-janu Mušickemu. — Mnoge prijateljske zveze je imel z rodoljubi slovanskimi po Istri, Dalmaciji, Bosni, Serbiji, Slavoniji in po Hrovaškem, s pravoslavnimi popi, ktere je rad obiskoval na svojih popotvanjih ter pogostoma o njih pripovedoval svojim dijakom. »Knjižica — Imčn za hasan selskih Skol u Cesarsko-Kraljevskih Daržavah" u Rici 1819 — glasi se spomenica, kteri je na čelu sam zapisal bil tole: »Andreae Mesutario Jac. Supanus ovofiaqimv xai /mniovMov itineris sui hypocar-niolano- cratico- flanatico- dalmatico- liburnico- histrico- foroiulio- eso-carniolani 1819. Aemonae Carniolanorum in regno incluto Illyriciano pridie ipsius festi onomastici". — Sploh se reči smč, da je dr. Jak. Zupan, vzbujen po Vodniku (Napoleon reče: Iliria vstan'1 — Illyrisches Blatt. .) postal med Slovenci pervi Ilir (Ilirec, Ilirijan), pravi janičar slavščine južnih dežel, kajti v vsem svojem dejanji in pisanji je meril na veliko Ilirijo (gl. str. 48, kjer Rob popravi v Rab (Arbe) i. t. d.) Bil je veščak v jutrovskih jezicih, v hebrejskem in arabskem, v gerščini in latinščini, v nemščini, izmed slovanskih vzlasti v ruskem, bulgarskem, serbsko-hrovaškem, in v slovenskem tako, da mu v njih verstnikov nikdo ni bil kos. Radi so se zbirali krog njega duhoviti možaki domači, pa tudi ptuji ter se čudili njegovi iskrenosti. Čislali so ga grofje in baro-uje na pr. Hohenwarti, Attemsi, Galovi i. t. d.
Posebno priljubil se mu je bil baron J. K. Schmidburg, kterega je razun Cesarja in Cesarice najrajši in časih prav umetno opeval (pr. Dravljanam Savljani str. 34. 35, kjer v zadnji verstici nam. bVde beri bVDe). Rojen je bil baron Jožef Kamilo Schmidburg v Gradcu j, 1770, izrejen pa v slovanski Pragi, in po njej naklonjen Slovanom, postane 1. 1819 deželni glavar na Koroškem, 1. 1822 poglavar Ilirskega kraljestva, in v tej dostojnosti dobro deluje za naše kraje do 1. 1840, kedar poda se v pokoj na Dunaj, kjer oslepevši umerje 1. 1846. Pred-njiki njegovi so bili kovači v Treviru; neki desčik (Ahnherr) otel je cesarja Otona II. 1. 981 po bitki v Kalabriji, in vsled tega je rod njegov povzdignjen bil v plemenstvo s pridevkom »Schmidburg". —
Po duhu svojem ljubljenec bil mu je tudi nemški pesnik Fran z Hermann von Hermannsthal, rojen na Dunaju 1799, cesarski vradnik pri deržavni davkariji nekaj časa v Ljubljani (na kterega prošnjo
je najberž poslovenil sto izrazov davkarskih str. 22. 23.), poznej na Dunaju, kjer je že poprej na svetlo dal bil nekaj svojih pesem (Gerold 8° 1830).
Kakor pri viših, tako je po vseh ustih govoril profesor Jaka Zupan pri nižih, pri dijacih ali učencih svojih, ter nektere posebno poprijemal za slovenske reči. Vpliv njegov je znati v Hitzingerja (Pod-lipski, Znojemski) značaju, pisal sem v Jezičn. XII. 2; isto tako v mnogih, premnogih druzih učencih njegovih. Porok temu je čestitka: Vi vat Supan! — ktero so mu v imenu součencev bogoslovcev prinesli na dom trije, a Zupan jih je grobo spodil, da je posredovati moral potem dobri M. čop med učiteljem in učenci, kar pa na drugi strani očitno spričuje, da ni iskal si nobenega strankarstva. Čestitka na str. 50 natisnjena naj se tu vsaj nekoliko pojasni na pr.: Vskres t. j. vstajenje, z ozirom na slovečo njegovo pesem, str. 41; Janez, Henrik bratje, Kerke sini, pred ko ne baroni Galovi, opevani v Čbelici II.; Mand - Šef v Kini t. j. baron Halerstein v Pekingu, v Čb. I. in v Illyr. BI. 1831. Karon v večni mir Sumana t. j. Boga; Alkuin sloveč učenjak za Francijo r. 720, u. 781, kojemu Mecena je bil Kari Veliki; Asan-Aginki str. 45 Serpja t. j. Serbija sestrena; Shakespeare r. 1564, u. 1616; Albion za Plinija že Anglija s Škotsko; Saadi pesnik peržanski r. 1.1195; stari Graji t. j. Greciji večni pevec Ilijona ali Troje t. j. Homer; Demosten, govornik gerški r. 384, u. 322; mojster Ulnjačice t. j. bučelarije v IV. bukvah Georgikon, torej P. M. Virgilij; učenik po staroslovenski discipulus, učitel magister; Erazem Roterodamski r. 1467, u. 1536, humanist, spisoval pregovore, bil dohtar bogoslovja, profesor starih jezikov, koril ali grajal redovnike — cenobite — kakor Zupan, ki se imenuje torej Eražem II. —
Prav zato, ker je bil po vseh ustih dohtar Jaka Zupan, je tudi naletel bridko. Žalilo ga je nekaj že 1. 1811, da je Primic prosil ga za božji čas, naj ostane na Kranjskem, češ, post nubila Phoebus. — Svest si duhovitosti svoje je časih brezobzirno ponašal se proti verstnikom in celo proti predstojnikom. Bila je tedaj neka napetost med višimi duhovniki. Na eni strani Wolf, Albrecht, Praprotnik . . , na drugi Goll-mayr, Pavšek, Zupan . . Bilo je 1. 1832, da je dr. Zupan pridigoval sv. Petra in Pavla dan pri sv. Petru. Ni še temu davno, kar sem sam starega posavskega brodnika nad Litijo slišal pripovedovati o tej sloveči pridigi. Vname se bridka pravda. Zupan oboli. Stori se med prizadetimi gospodi sicer sprava, ali vendar ob službo — dejan v pokoj — moral se je umakniti čez Ljubelj — Zaljubeljski — v Celovec, in kar je jako hudo, duh mu je bil ubit; ni sledu ni tiru ni poslej več o njem v slovenskem slovstvu; zamorili so bili — učenjaka!
Prijazno e občeval perve leta J. Zupan sKasteličem, Kosmačem, Potočnikom, sploh z vsemi Čbeličarji; nad vse znamenita pa je duševna vzajemnost med dr. Zupanom pa dr. Prešernom.
, Kdor pisari Preširen — Preširna, on se pregreši a) zoper zgodovino, kajti, nikdar se pesnik sam ni pisal tako; b) zoper pesnika samega, češ, tak velikan, i>a se še prav nisi pisati znal; c) zoper prihodnjost, ktera dvoumljati utegne o Prejemu in Preširnu, nista li bila razna to moža i. t. d.
Dr. Jaka Zupanin Dr. France Prešern — oba sta bila velika duhova, veleuma. Na vnanjščino sim ter tje nista kaj pazila. Bila sta bistrega duha, pa tudi pikrega jezika. Skoro vsakemu sta znala ktero nadeti. Od ust do ust se še pripovedujejo nektere take Zupanove na pr.: Volk po praprati; Korliček-noriček; Servituti etMuscis; Metelčica-žabičica; Complimentum - complete mentitum; Canouicus - creatus ad nul-lum officium . .; Sirija in Mingrelija; Jurja Luku; a Jesu itis; Miko hodi simo — kmet je gospod . . Non multa, sed multum i. t. d. —
Kakor ustmeno, tako sta vjemala se i pismeno. Jaka Zupan je pervi streljati jel s „Pšicami" v Kr. Čbelici I. II. 1. 1830—31, in te so privabile 1. 1832 v Čb. III. na dan slovite Prešernove »Seršene", izmed kterih odmenjena sta njemu razun 1. „Pušičarjem", tudi 3. „Hek-sametristam (Tadle — Hvale) in 9. »Pevcu brez s in brez c". Oponašali so namreč nekteri slovenščini, da vsa polna terdih z, s, ž, š, č, šč — ni lepoglasna; temu nasprot zloži Zupan nekaj pesem brez vsakterega šu-mevca in sikavca, na pr.: „Velki Petik" str. 10; „Franu Kralju Uirja-nov" str. 33. 34; „0 njegovem prihodu v Ljubljano" 1. 1832 str. 41. 42 i. t. d. —
, Leta 1831 prične Jaka Zupan pervi Abecedno vojsko zoper Metelčico v koroški „Carinthia" z Burgerjem (Stjr Ulifirung b e§ lt>tnbifcf)en Sllplja&eteS str. 16), in na to sostavi France Prešern v Čb. III. 1. 1832 svoj sonet „Čerkarska Pravda", in po njem se vsled čelakovskega sodbe in Čopovega spiska v »Illyr. BI." vžge glaso-vit^ »Abecedna Vojska" tudi na Kranjskem. Da se je veršila ustmeno že prej in slej, to se ve, ter bila sta oba na Čopovi strani.
V „IUyr. BI." 1831 je J. Zupan prevel „XH Gazel Prijatlu«, kterim sem z Dunaja dobil pervovirnik, da se poslovenjene lože razumevajo, in po njih pride na svetlo „VII Prešernovih" (Ljubezen je bila, — Ljubezen še bo, — Ko tebe in mene — Na sveti ne bo.) najprej v prikladi k „Illyr. BI." 1. 1833, potem v Čbelici IV. str. 18—24, in naposled v Poezijah dr. Fr. Prešerna str. 117—123.
Krajnski Plutarčik (Plutarch r. krog 1. 50, u. med 120—134 po Kr., čegar Moralia, Vitae t. j. kratki opisi slavnih mož Gerkov in Latinov slovijo . .) v I. Čb. 1. 1830 in Krajnski Nestorčik po Dol-ničarju (t. j. Janez Gregor Thalnitscher a Thalberg Epitome Chronologica antiquissimae Urbis Labacensis ab anno mundi 2831 et ante Christum 1222 usque ad annum 1713 post Chr. n.) v Čb. II. od Metljanov, Emone, od Turkov, Nemka od Krajnic i. t. d. z nekterimi spiski v „Carinthia in IUjr, BI." o Istriji, stari Iliriji i. t. d. — dala sta v Čb. II. 1831 povod začetku Prešernovega soneta:
Očetov naših imenitne dela,
Kar jih nekdajnih časov zgodba hrani;
Kako Metulum se Avgustu brani,	' i11
Kaj je Emona strila, kaj terpela,
Kako je bramba vere bla dežela,
Kako per Sisku Kope so pijani
Omagali pred Krajnci Otomani,
Vam bo Homerov naših pesem pela.	»j
Preslabe peti boje vam sloveče, Pojo Krajnic lepoto moje strune i. t. d.
Kakor iz staroslovenščine, tako je tudi iz bližnje hrovaščine Zupan rad sprejemal besede slovens -, kterih pa mnogi niso umeli ter so mu oponašali, da kranjščino hrovati. Tem je zložil v Čb. II. 1. 1881 pesem: »Krajnec dolžen hro vatenja", kjer razkazuje, kako naj se slovenščina množi in bogati (str. 31.). Tej pesmi nasprot prinese Čb. III. 1. 1832 sonet Prešernov „Ptujo-Besedarjem":
Ne bod'mo šalobardel Moskvičanov, Gorenci moji! knjige mi berimo, In kar nam všeč bo, uzmat' se učimo Od bogmejov na meji Otomanov.
Iz kotov vsih od Skjaptrov do Šamanov Tako, ko srake gnjezdo, vkup nosimo Besede ptuje, z njim' obogatimo (Ne bod' jih treba) jezik Ilirjanov!
Zares prekos'Ii bomo vse narode, Nar starši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil;
Zakaj govor'li bomo to v Emoni, Kar žlobodral' takrat so v Babiloni, Ko je zidarjem Bog pogovor zmedil.
Žalostna osoda Zupanova po neprijetni preiskavi in hudi bolezni je poprijela tudi Prešerna, in brezdvomno se v IV. Bukv. Kr. Čb. 1833 v glosi po geslu: Slep je, kdor se z petjam vkvarja i. t. d. ozira tudi nanj:
Komur mar iskati vir je
Pesem, ki pojo Matjaže,
Mar, kar pel je pev'c Ilir'je,
Mar čebel so roji štirje,
Modri Krajnc mu osle kaže i. t. d.
In celo naslednji sonetje (^Popotnik pride v Afrike pušavo; Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne; Komur je sreče dota bla klofuta i. t d. str. 7—11 Kr. Čb. IV.") razodevajo nekako bridko Prešernovo sočutje z nesrečnim Zupanom, predno je še v Save vertinčinah smert zasačila mu premilega M. Čopa. — Da sta se v boljši dobi nekako kosala oba pesnika, vidi se iz poslovenjenega predgovora pesmam, ki jih je pod imenom „Kita cvitja razlikova" zložil bil slavni Ivan Ivaniševič
(r. L 1608, u. 1665 cf. P. J. Šafank's II. S^rifdješ (Sdjrifttljum pg. 33. 34.), kteri prevod je Prešern sam pohvalil v „Illyr. BI." 1832. — Na Zupana mčri kolikor toliko novejši zabavljivi napis ali seršenDaničar-jem o slavščini janičarski! — Kakor v marsičem, tako sta slična si oba tudi v tem, da dr. France Prešern dolgo ni mogel dobiti samostojne javne službe, dr. Jaka Zupan pak naglo je moral zgubiti deržavno dostojnost svojo, da torej oba zadeva, kar pel je obema priljubljeni pesnik:
Feriunt — summos fulmina montes.
Horatius.
pm oa i9i ilscsi! e-::i0989q 1881 .f ?flS/ol8 38 [fi0 Ojfa
,d5 929flhq k-.
issiod ibiid m iv ~ £881 ,d5 aR .rh£ i .i .i
BiH { OVBŽKlJ Sifc i 4 .i flJulolil Md i »jtoSoa ovoowš&i'š mBeaes ham deaiS ,.fido BlBgoi ojtafes dit ii ,m fivsSiasvI a&il