Na poti do Islovarja 3.0 1Katarina Puc, 2TomažTurk 1Slovenskodruštvo INFORMATIKA; 2Univerzav Ljubljani, Ekonomska fakulteta puckatarina@gmail.com; tomaz.turk@ef.uni-lj.si IzvleËek VËlankupredstavljamorazvoj spletnegaterminološkega slovarjainformatike Islovar.TojedolgoroËenprojektsciljemskrbza slovenskistrokovni jezikinformatike.PrvaletadelasobilauËnadoba,konihËeod sodelujoËihniimelizkušenjspodobnimnaËinomdela.Slovarjebilprostodostopen inje sproti nastajal tudis prispevki uporabnikov. Oblikovala sejeskupina sodelavcev,kije poleg strokovnjakov informatikov vkljuËevala jezikoslov­ce in sËasoma tudi leksikografe. Opredelili smo obliko urejenih slovarskih sestavkov in uredniški postopek. Razvoj Islovarja poteka še danes. Uporabniki dodajajo nove izraze, uredniki posodabljajo in urejajo vsebino. Podpora okolja, število uporabnikov in obiskanost potrjujejo pravilnost rezultatov dela.Vpripravije novaprogramskarešitev,kinajbi izkoristila sodobnejšaprogramskaorodja, ponudila uËinkovitejšiuredniški vmesnik, hkrati pa razširila uporabo Islovarja na druge vsebine. Glede na priËakovani razvoj informacijske tehnologije bo Islovar ostal na spletu, kar se ujemaz osnovnima usmeritvama: odprtost za zajem vsebineinprosta dostopnost. KljuËne besede: spletni slovar, terminološki slovar,prosti dostop, informatika, raËunalništvo. Abstract Towards Islovar 3.0 In this paperthe evolvementofthe Islovaron-line dictionaryispresented. Islovarisa long-termproject withthe missiontocreateand support Sloveneterminologyinthefieldofinformation managementand technology.Theearlyyearsof Islovarwereinfactalearningperiod becausethe people involvedin editorial activities had little experience with lexicographyin modern technological environments. The dictionary wasfree for public access and open for contributions of new entries. The editorial team consisted of informatics experts, linguists and later lexicographers, too. The exact form and structureof dictionaryentries and editingprocedures were gradually established.Today, the developmentof Islovaris still an ongoing effort. Users can add new terms while the editors enrich and update the content. The support of the academic environment, the numberof usersandfrequencyof queries confirmthe appropriatenessofthe envisaged goals.Anewsoftware solutionis under developmentin order to exploit the possibilities of state-of-the-art web technologies, to enable efficient editing and at the same time expand the usability of Islovar in other fields. Considering the expected development of information technology in the future, Islovar will remain on the web, which is consistentwithitsmain values: opennessfor contentprovisionandfree access. Key words: online dictionary, terminological dictionary,free acccess, informatics, computing. 1 UVOD Zrazvojem informacijskih tehnologij sejev zadnjih letih raz­vilo spletno založništvo, ki ponuja knjige in revije kar na sple­tu. Dostopnost do številnih znanstvenih in strokovnih besedil se je s tem izredno poveËala. Ogromni so prihranki pri stro­ških izdajanja, predvsem pa pri Ëasu dostopanja. Najbolj oËitne so koristi pri izdajanju in uporabi spletnih slovarjev in enciklopedij. Te publikacije so zdaj zveËine brezplaËno dostopne, njihovo posodabljanje je preprosto. Številne se vzdržujejoz donacijamiali oglasi,kijih objavljajona straneh slovarja.To omogoËa,da lahko tako rekoË vsakdo objavi svoj slovarËek. Ugotavljamo, da nastaja nekakšna popularizacija objavljanja besedil; mnogoje tudi plevela, mnogopaje žlaht­nih rastlin, ki prej niso bile dostopne. Tako najdemo na spletu slovarje in slovarËke za množico jezi­kov. Samo portal Onelook.com ponuja 1060 angleških slovar­jev, specificiranih po podroËjih. Svetovno znana Encyclopedia Britannicaseje preselilanaspletvnovi preoblekivveËjezi­kih. Verjetno najbolj uporabljana med enciklopedijami je Wi­kipedia,ki izhajav285 jezikih. VSloveniji od leta 1995 obstaja portal Spletni slovarji, ki po­nuja 900 slovarjev za veË kot 40 jezikov, loËeno po podroËjih (Željko, 2013). Za podroËje raËunalništvo in informatika je dostopnih14 slovarjev, med njimi tudi Islovar.Vzadnjih letih se razvija portalTermania,kizdaj vsebuje36 splošnih, termi­nološkihin posebnih slovarjev(amebis, 2013). Pri urejanju spletnih slovarjev obstaja bistvena razlika. Najbolj pogosto na splet kar prenesejo knjižni slovar, ki ga potem posodabljajo. Ali pa slovar urejajo neposredno na spletu, tako da uporabniki vidijo tudi prispevke, ki še niso dokonËno urejeni. Taka prime­ra sta Wikipedia, pa tudi spletni terminološki slovar informatike Islovar. V Ëlanku bomo na kratko opisali nastajanje Islovarja, njegovo uporabo in izkušnje, ki so jih pri tem pridobili uredniki. ODZaMISLIDO PROjEKTa 2.1 Razvoj spletnega terminološkega slovarja Leto 2000 je rojstno leto Islovarja. ZaËelo se je s pobu­do za ustanovitev sekcije, ki naj bi sistematiËno skr­bela za strokovni jezik v okviru Slovenskega društva Informatika (v nadaljevanju društvo), sledilo je vabi­lo Ëlanom društva, naj se pridružijo sekciji (Batagelj, 2001). Junija 2000 je društvo ustanovilo jezikovno sekcijo, ki naj bi razvijala strokovni jezik informatike pod motom .Ni strokovne odliËnosti brez odliËnega strokovnega jezika«. Udeleženci prvih sestankov še niso imeli jasnega naËrta, kaj bi delali in kako. Šele po nekaj mesecih razprav so prišli do projekta termi­nološkega slovarja in se zedinili, da bo v njem upo­rabljena sodobna informacijska tehnologija, da bo slovar odprt in za uporabnike brezplaËen. Na posvetovanju Dnevi slovenske informatike v Portorožu aprila 2001 je jezikovna sekcija predstavila terminološki slovar, ki je deloval na spletu (Turk, Ja­kliË, 2001). V slovarju je bilo tedaj okoli tristo izrazov z angleškimi ustreznicami. Razlag ni bilo. Izraze so prispevali Ëlani sekcije, najveË jih je prišlo iz tedanje­ga raËunalniškega spletnega slovarËka. Na zaËetku je bilo delo s slovarjem nerodno. Ve­dno bolj se je kazalo, da bi morali vzpostaviti metodo uredniškega dela. To se je uresniËilo, ko sta se skupini urednikov pridružila sodelavca, ki sta imela veËletne izkušnje s pisanjem terminoloških slovarjev. Tedaj je sekcija oblikovala strategijo razvoja, ki je v devetnaj­stih toËkah opredelila glavne znaËilnosti Islovarja. Leto 2004 je bilo pomemben mejnik v razvoju. Slovar je po razpravi urednikov dobil ime Islovar. Na posvetovanju Dnevi slovenske informatike je izšel poskusni snopiË slovarja, ki je vseboval okrog dvesto izrazov z razlagami, naglasi in zapisom izgo­vora. Nova programska rešitev je upoštevala izkuš­nje in želje urednikov. Temeljila je na dogovorjenem uredniškem postopku (Turk, Puc, 2006). Uvedla je oznako zanesljivosti sestavkov: predlog, pregledano, strokovno pregledano, urejeno. Bila je lepo in ergo­nomsko oblikovana. Rešitev smo javno predstavili na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. 2.2 Povezovanjez drugimi Jezikovna sekcija se je povezovala z institucijami, na katerih so bili zaposleni uredniki Islovarja: z Eko­nomsko fakulteto Univerze v Ljubljani (UL; gosto­vanje na strežniku, programiranje in vzdrževanje), s Filozofsko fakulteto UL, Oddelkom za prevajalstvo (vkljuËevanje študentov), s Fakulteto za elektrotehni­ko UL, Laboratorijem za telekomunikacije (povezava z njihovim spletnim slovarjem) in Laboratorijem za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko (zvoËni zapis izrazov). Od leta 2010 uredništvo Islovarja pri vnašanju zvoËnega zapisa sodeluje s podjetjem Alpi­neon, razvoj in raziskave. Vse te povezave so oboga­tile vsebino slovarja. Leta 2006 se je društvo obrnilo na vse slovenske visokošolske ustanove, ki so imele v svojih izobra­ževalnih programih informatiko, s priporoËilom, naj uporabljajo Islovar, prispevajo nove izraze in za lažjo dostopnost do strokovnih besedil objavljajo diplom­ska in magistrska dela ter druge dokumente na sple­tu. To je brez dvoma vplivalo na obiskanost Islovarja, pa tudi spodbudilo k objavljanju besedil na spletu, kar je postalo pomemben vir pri urejanju slovarja. Društvo je podpisalo sporazum o sodelovanju s Fakulteto za upravo UL, ki sekciji omogoËa delo v raËunalniških uËilnicah fakultete. 3 UPORaBa IN UREjaNjE 3.1 Izkaznica V Islovarju je bilo na dan 20. 6. 2013 6.406 iztoËnic. Vsako leto je dodanih okoli štiristo novih izrazov, ne­kaj takih, ki po presoji urednikov ne spadajo v Islo­var, je tudi izbrisanih. Slovar odlikujejo dostopnost, odprtost, prijaznost, ažurnost, preglednost in zanes­ljivost. Statistika kaže okrog 20.000 iskanj meseËno. Islovar je dostopen štiriindvajset ur na dan. Upo­rabniki lahko išËejo po slovenskem ali po angleškem izrazu. Uporabniški vmesnik je prijazen. Uporabni­kom sproti ponuja krajša navodila za delo. Uporab­niki lahko vnašajo nove izraze, popravljajo lastne izraze, jim dodajajo razlago, komentirajo slovarske sestavke ali se oglašajo z vprašanji v forumu. Lahko si ogledajo nove izraze, lahko se sprehajajo po Islo­varju, ko išËejo nakljuËne izraze ali izraz dneva. Islovar vsebuje obširen opis, povezave na druge spletne slovarje, navedeni so uporabljeni viri, zgo­dovina razvoja in vsi sodelavci, ki so v preteklosti prispevali k razvoju. Islovar pri iskanju ponudi izraz in besedne zveze z njim. »e v Islovarju ni enakega izraza, ponudi podobne izraze, kar je koristno zla­sti, kadar se uporabnik zmoti pri zapisu izraza. Ure­jen slovarski sestavek je opremljen z razlago, pove­zavo na sinonime in podobne izraze ter z zvoËnim zapisom izgovora. Vsaka iztoËnica je opremljena z znaËko zanesljivosti (predlog, pregledano, strokovno pregledano, urejeno), ki oznaËuje stopnjo obravnave v uredniškem postopku. Urejeni izrazi imajo najvišjo stopnjo zanesljivosti. digitalna kompetenca ­e ­e [digita:lna kOmpEte:ntsa] ž (angl. digital competence) znanje, spretnosti in motivi, ki so potrebni za uËinkovito izvršitev doloËene naloge ali rešitev problema z uporabo informacijske tehnologije; sin. e­kompetenca Slika 1: Primer urejenega sestavka IztoËnici sledi v oglatem oklepaju zapis v MRPA,1 ki je podlaga za zvoËni zapis in ga uporabnik lah­ko sliši s pritiskom na gumb .zvoËnik«. V okroglem oklepaju sledi angleška ustreznica. Obvezni del urejenega slovarskega sestavka je razlaga. Slovarska razlaga je kratka, razumljiva, koli­kor mogoËe poljudna. Razširjena je z navedbo sino­nima ali podobnega izraza. Uporabnikom omogoËa, da spoznajo pomen pojma, ki so ga iskali v slovarju. Urednikom pomaga pri natanËni opredelitvi pojma in po potrebi oblikovanje novega izraza v slovenšËini. Islovar naj bi zajemal podroËje informatike in raËunalništva. Vendar na vprašanje, kaj danes spada v terminološki slovar informatike, ni jasnega odgo­vora. Uporaba informacijske tehnologije se širi tako hitro, da so meje za zdaj nejasne. Glede na praktiËno neomejenost prostora na spletu uredništvo Islovarja vkljuËuje tudi izraze z mejnih podroËij. Primer take­ga podroËja je e­izobraževanje, ki je v zadnjem Ëasu zelo aktualno. 3.2 Uporabniki Uporabniki Islovarja so vsi, ki se pri uËenju, študiju ali delu sreËujejo z informatiko in so vešËi uporabe spleta ‡ dijaki, študenti, profesorji, prevajalci, in­formatiki. V slovarju je trenutno registriranih 1.455 uporabnikov. Njihovo število je brez dvoma veliko veËje, ker se uporabnikom ni treba registrirati, Ëe samo išËejo izraze. Tako je v obdobju od 1. 5. 2012 do 1. 5. 2013 Islovar obiskalo 26.856 uporabnikov, ki so slovar skupno uporabili 72.412­krat. NajveË obi­skov je bilo iz Slovenije (okr. 90 %), Velike Britanije Machine Readable Alphabet‡raËunalniško berljivi zapis. (1,7 %) in Belgije (1,3 %), sledijo pa NemËija, Avstrija, Hrvaška, Italija, Luksemburg in Srbija s po 0,5 % obi­skov. Predvidevamo, da gre za Slovence po svetu, ki delujejo kot pisci besedil, prevajalci in podobno. Pri obiskih iz Slovenije je nekaj Ëez polovico obiskoval­cev z obmoËja Ljubljane (55,8 %), iz Maribora 14,4 % in iz Celja 4,3 %, z manjšimi deleži sledijo drugi kraji. VeËinoma gre za enostavne poizvedbe ‡ v prej na­vedenem obdobju je samo dva odstotka iskanj izve­denih z naprednim iskalnikom. Zlasti mladi nimajo težav pri komuniciranju prek spleta, veliko lažje išËejo po spletu kot po knjigah. Zato lahko ocenjujemo, da je veËina uporabnikov mladih. 3.3 Uredniki in uredniško delo Uredniški vmesnik je drugaËen od uporabniškega. V Islovarju je obsežno navodilo za delo urednikov. Uredniki imajo možnost naprednega iskanja, ki omogoËa iskanje po raznih kriterijih. Slovar pokaže podrobnosti slovarskega zapisa, npr. ime avtorja, da­tum vnosa, vso zgodovino sprememb, uporabljeni vir, Ëe ga je avtor zapisal. Uredniški postopek loËuje tri glavne faze urejanja: • vnos izrazov v Islovar, • strokovno urejanje in • slovaropisno urejanje. Pri vnosu sodelujejo razen urednikov tudi upo­rabniki, ki izrazom dodajajo razlage in lahko tudi popravljajo svoje sestavke. Enako vnašajo izraze tudi uredniki. Taki sestavki prejmejo znaËko .predlog« in jih uredništvo praviloma pregleda, po potrebi do­polni ali se posvetuje glede vsebine sestavka. ZnaËka .pregledano« v takem sestavku pomeni, da je izraz vsebinsko primeren za Islovar, vendar sledi še na­tanËno urejanje, zelo verjetno spreminjanje razlage, pogosto tudi samega izraza. Strokovno urejanje je zahtevnejši postopek, pri katerem sodelujejo uredniki Islovarja v skupinah. V strokovni skupini sodeluje tri do pet urednikov. Na sestankih razpravljajo o vsebinsko zaokroženi zbirki, ki jo pred tem pripravi eden od Ëlanov skupine. Pre­gledujejo pravilnost slovenskih izrazov, pa tudi vsebi­no razlag. Pri urejanju strokovne skupine pregledujejo vse dostopne tiskane vire, od slovarjev do Ëlankov v strokovnih revijah in uËbenikov. Vendar so tiskani viri za podroËje informatike pogosto že zastareli. Zato uredniki upoštevajo predvsem spletne informacijske vire, kot so spletišËa najdi.si, Evroterm, Google, Wiki­pedija, korpus DSI.2 Dostopni so številni Ëlanki in dru­ga strokovna besedila; avtorji in institucije, ki delujejo na podroËju informatike, pogosto objavljajo prispevke na svetovnem spletu. Pri vrednotenju izrazov in nji­hovih razlag uredniki upoštevajo pogostost objav, pa tudi kdo so njihovi avtorji. Omejevanje virov samo na to, kar najdemo na spletu, je morda sicer praktiËen, toda enostranski pristop (Puc, 2009). Izrazi prejmejo znaËko .strokovno pregledano«. Sledi slovaropisno urejanje izrazov. Slovaropisna skupina je sestavljena interdisciplinarno, dva Ëlana imata veËletne izkušnje pri slovaropisju in urejanju terminoloških slovarjev. Skupina pregleduje zbirke, ki so bile že strokovno pregledane, uredi zaglavja se­stavkov ‡ iztoËnico, obrazilo rodilnika, spol, oznake za besedno vrsto, naglas, doda oceno primernosti iz­raza, uredi sinonime in povezave na sorodne izraze. Za naglase vsebuje Islovar posebno rešitev. Nabor Ërkovnih znakov na spletu za zdaj ne omogoËa prepro­stega zapisa naglasov in nekaterih znakov, kot je npr. naglašeni polglasnik. Prav ta pa se pojavlja pri izgo­voru kratic, ki so v informatiki pogoste. Zato Islovar vsebuje posebno rešitev naglasnih znamenj, ki se pri urejenih izrazih spremenijo v MRPO in zvoËni zapis. Pred dokonËno ureditvijo gre zbirka v razpravo vsem urednikom, ki lahko prispevajo pripombe in predloge. Te nato obravnava slovaropisna skupi­na, ponovno pregleda vse sestavke in jih oznaËi s .pregledano«. Spreminjanje teh sestavkov nato brez soglasja slovaropisne skupine ni veË mogoËe. Odprtost Islovarja bi lahko ogrožala kakovost nje­gove vsebine. To uredništvo rešuje z veËkratnim pre­ Korpus informatike vsebuje besede iz zbornikov posvetovanja DSI 2003‡2012 in Ëlankov revije Uporabna informatika 2010‡2012. gledovanjem sestavkov, pogosto celo s ponovnim pre­gledovanjem in dopolnjevanjem že urejenih sestav­kov. Vsak izraz je pregledan vsaj štirikrat, razlaga vsaj trikrat. Ta skrb za kakovost hkrati povzroËa, da posto­pek urejanja poteka poËasi in je v Islovarju dokonËno urejena samo nekaj veË kot tretjina vseh izrazov. 4 Na»RTI Spletni slovar za razliko od knjižne izdaje poleg laž­je dostopnosti prinaša tudi dinamiËnost in možnost izmenjave mnenj in izkušenj. Ker je urejanje vsebine terminološkega slovarja dolgoroËen projekt, zlasti Ëe je vanj vkljuËenih veË sodelavcev, je koordinacija med njimi kljuËnega pomena. Poleg tega je jezik živ, se spreminja in raste iz dneva v dan, še posebno na podroËju informatike in raËunalništva. To pri dolgo­roËni naravi projekta pomeni, da moramo slovarske sestavke, ki bi jih klasiËno že uvrstili v knjižno izdajo, redno spreminjati in dopolnjevati. Zato je Islovar poleg same vsebine tudi razmero­ma zapleten spletni program, ki omogoËa razliËne funkcionalnosti, ki jih pri svojem delu uporabljajo uredniki in uporabniki slovarja. Spletni program je namenjen podpori uredniških postopkov, ki smo jih razvijali iz leta v leto, na podlagi pridobljenih izku­šenj in tudi ob pomoËi strokovnjakov s podroËja slo­varopisja, ki so med stalnimi sodelavci Islovarja. Postopki urejanja so že dosegli stopnjo zrelosti, tako da je naËin urejanja že ustaljen in usklajen in ve­liko sprememb na tem podroËju v prihodnje ne gre priËakovati. Napredek je še mogoË pri posameznih opravilih, ki pa so odvisna tudi od programske re­šitve. Spletno zasnovo Islovarja kot orodja za uporab­nike ter programsko opremo kot orodja za urednike bomo ohranili, ker poleg samega dela podpira osnov­no usmeritev jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA, to je odprtost in prosta dostopnost. Trenutno naËrtujemo prenovo spletne aplikacije, ki bo zasnovana nekoliko drugaËe kot obstojeËa in pri kateri bomo uporabili nekaj novejših tehnologij za gradnjo spletnih programov (npr. AJAX), ki pri zasnovi obstojeËe rešitve še niso bile razvite. To bo omogoËilo bolj uËinkovito uporabo in izvedbo do­loËenih opravil pri urejanju slovarja. Uporabili bomo minimalistiËni pristop pri gradnji uporabniškega vmesnika in sodobne prijeme pri obravnavi in shra­njevanju podatkov, osnovni cilj pri tem pa je olajšanje nekaterih opravil pri urejanju in uporabi Islovarja. To bo že tretja popolnoma prenovljena verzija program­ske opreme od ustanovitve jezikovne sekcije. Zaradi boljše vidnosti naËrtujemo tudi vkljuËitev spletne iz­daje Islovarja v socialna omrežja. Poleg programske opreme je pomembna tudi vse­bina ‡ pred uredništvom Islovarja je velik izziv, saj se informatika in raËunalništvo zelo hitro širita in razvi­jata. Nova podroËja prinašajo s sabo tudi nove izraze, ki jih je treba evidentirati, zlasti pa pravilno urediti z vidika slovenistike in z vsebinskega vidika. 5 SKLEP Delo pri Islovarju je skupinsko. PodroËje informatike postaja vedno bolj razvejano, kompleksno, zato da­nes ni veË mogoËe, da bi terminološki slovar sestavil en sam avtor. Zelo pomembna je interdisciplinarnost v delovnih skupinah, sodelovanje strokovnjakov, in­formatikov in jezikoslovcev. Za uspešno delo so po­trebni toleranca, spoštovanje mnenja drugih, vËasih tudi kompromis. NiË manj pomembna ni trajna, pri­jateljska vez, ki se po veËletnem sodelovanju ustvarja v skupinah. V Islovarju je uskladišËeno znanje, ki so ga v letih dela prispevali uporabniki in uredniki in je zdaj na voljo javnosti. To znanje je zlasti razvidno iz razlag, ki jih vsebujejo slovarski sestavki. Urejanje termino­loškega slovarja pomeni ne samo posredovanje la­stnega znanja, temveË tudi uËenje, pridobivanje no­vega znanja od drugih sodelujoËih v skupini. Islovar je informativen, pa tudi normativen slo­var. Namen Islovarja je spodbujati uporabo pravilnih slovenskih strokovnih izrazov. Pri konËnem urejanju slovaropisna skupina oceni primernost posamezne­ga izraza in ga tudi ustrezno oznaËi, Ëe ni sprejemljiv. Namesto njega ponudi drug, dober slovenski izraz. S tem se poveËuje uporaba pravilnega, lepega strokov­nega jezika. Islovar je prav gotovo dolgoroËen projekt zaradi svoje narave in zasnove ‡ ker je strokovni jezik živ in se nenehno spreminja, je treba slediti tem spremem­bam. Glavni cilji in smernice pri urejanju Islovarja ostajajo isti že vrsto let, lahko bi celo rekli, da je or­ganizacija uredniškega dela zrela; vprašanje, ki nam ob tem pride na misel, pa je, ali je že zrela vsebina Islovarja. V tem trenutku bi lahko rekli, da bi lahko slovar že nekajkrat izdali v knjižni obliki, vendar to ni skladno z njegovo naravo in dinamiko. Sodelavci Islovarja opravljajo uredniško delo in druga opravila s tem v zvezi pretežno ljubiteljsko, v osnovi je slovar odprt in prosto dostopen, in to se kaže tudi v medsebojni nesebiËni izmenjavi znanja in izkušenj. Še zlasti je vedno prisotno zavedanje o koristnosti prispevka stroki, jeziku in slovenski kul­turi nasploh. VIRI IN LITERaTURa [1] Batagelj,V. (2001). Razvoj slovenskega raËunalniškega izraz­ja. Uporabna informatika, št. 2, str. 95‡99. [2] Puc, K. (2009).Urejanje spletnega terminološkega slovarja Is­lovar,Terminologija in sodobna terminografija, ur. N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humer, Založba ZRC SAZU, Ljubljana. [3] Puc, K., Erjavec,T. (2006). Uporaba korpusa pri urejanju sple­tnega terminološkega slovarja. Zbornik 5. slovenske in 1. med­narodne konference Jezikovne tehnologije IS.LTC, Ljubljana. [4] Slovensko društvo INFORMATIKA (2013). Islovar. http://www. islovar.org/. [5] Turk,T., JakliË, J. (2001).Terminološki spletni slovar.Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. [6] Turk,T.,Puc,K. (2006).Islovar kot model spletnega terminolo­škega slovarja. Obdobja 24, Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. [7] Turk, T., Puc, K. (2013). Islovar vËeraj, danes, jutri. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. [8] Željko, M. (2013). Spletni slovarji. http://evroterm.gov.si/slovar/. [9] Amebis (2013). Termania. http://www.termania.net. • KatarinaPucje diplomiralana Filozofskifakulteti Univerzev Ljubljaniizpredmetov francoskijeziks književnostjoin angleškijeziks književnostjoter magistrirala iz poslovne politikeinorganizacijena Ekonomskifakulteti Univerzev Ljubljaniz delom Ekonomskiinorganizacijski kriterijiza odloËanjeo uporabi tehnologijevpi­sarniških sistemih. Pomembnejše delovneizkušnje: izobraževanje,uredništvoin tehniËnouredništvoknjig,revij,zbornikov,prevajanje književnihdelinstrokovnih besedil iz anglešËine, francošËine in nemšËine v slovenšËino, lektoriranje strokovnih besedil. Pobudnica ustanovitve jezikovne sekcije pri Slovenskem društvu Informatika.Urednica spletnega terminološkega slovarja informatike Islovar. • TomažTurkjeizredniprofesorna Ekonomskifakulteti UniverzevLjubljani.Poleg pedagoškegadelasodelujeprimnogih raziskovalnihin svetovalnihprojektih.Razisko­valnose ukvarjasproblematiko privzemanja informacijskein komunikacijske tehnologije,z ekonomiko informatikein telekomunikacij, menedžmentom informacijskih tehnologijin telekomunikacijskih storitevter razvojemprogramskihrešitev. ObjaviljeveËkot petdeset raziskovalnih Ëlankovin delov monografij.JeËlan upravnega odbora Ekonomskefakultete UniverzevLjubljaniterËlanveË raziskovalnihinstrokovnihzdruženj(Zveza ekonomistov Slovenije,InternetSociety,European Distance Education Network ter International Association for Computer Information Systems). Pobudnik ustanovitve jezikovne sekcije ternjenpredsednikod leta 2010.