ISSN 0350-55^1 9 ' tUJ^U J J UU I H ta Moimc tedna Spremenljivo oblačno bo. Očasnobo ralilo deževalo. Razmeron^ hladno bo. 51 let številka 21 Modre cone • še vedno modra odločitev? Četrtek, 87. meia 8004 300 SIT l!AmO Policijska izkušnja kot nasvet Mai Bojana Sp^el Šoštanj gostitelj Linhartovega srečanja NajlKilj kakovosliH^ gk^dališkc^ predstave iz Sk)veiiije hi zaincjslAa Ijodo In (lili lia oykHl na dvdi odrih, v kiiUiiiTOMii (k)nui v Šoštanju in i>asilskeni (k)mu v (iabcrkah - Organizaioni si želijo polnih dvoran V evropsko elito Ivan Vajdi po uvrstitvi v tigo prvakov na rokah igrahev. Ta uspeh mu Je najlepše darito za jutrišnji rojstni dan. /mkaj ju IJtuU'm mestu^ maj eden nujkpših mescvev v /etii, mnogi/rt ceh najlepši?'/.ukuj ga tjpti\'ujo celo mnoge jxjsmi. ki iakv lili tako, vsaj v veČirfi, ^vorijoo Ijiibeznr in sreči oli trpljenju, po^vziinem z njo? /nkaj. za hiuliáf. sepniv v mesaii maju vsako leto veliko dogaja uidlv Velenju, vse ostale mesece pe.^ier pn.'! vikend festix ala Dne\ ov mladih in hdtiav. Vtise Se ')ičinskihpredalih ... Prav ve.^eia sem hiht oh koncu (edna, ko sem recimo na koncertu Josipe iJsac videla veliko obrazov, ki se sicer lahko kar upnivičeno priložijo, da se v mestu nimajo kam dati, ker dogodkov zanje ni. Recimo jim maU) ztrhtevncjša publika srednjih let, ki na veselice /mč ne hodi, gledali.ske komedije pa tudi niso najbolj "njihove". Take, ki jim je vHeč tudi kaj bolj odšteka nega, alter To nam ponujajo le dvakrat v letu ~ v času DMK-ja in j'e.stivala Kiini' gunde. A.' vedno pa je veliko lakih, ki kljtfh obilici ponudbe tičijo doma s čipsom ustih in daljincem »' rokah. Skoda. Možnost/ in prihfžno.sii je v teh dneh veliko. Tudi za ljubezen^ ki je še nihče ni srečal tih ohmnil s čepenjem na domačem kavču. Milena KrstiČ • Planine - Soî>Unj bo od tlo 5. junija gostitelj 4X srcCanja gl^.*-dalL^kih .skupin Slovenije, znanega pod naslovom Liniiarlovo srccanjc. Namen srečanja jcpri-ka;;ati in ziagraditi najbolj kako-voslne gledališke predstavo iz SitTVenije in zamc jslva. Izbere jih ptwebna žirija, ki ji je za lokrai-no srečanje predsedoval direk* lor Zavoda za kuliuro Sošianj, KajoMn Č4»p. laje povedal, da žirija Je zdalei □i Imela lahkuga dela in da si bo- do gledalci v treh dneh, na dveh prizorii^ih» v kuhurnera domu v Soiianju in gasilskem domu v Gaberkah, ogledali izjemno kakovostne predslave. Organizatorji Linhartovega srečanja, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter /avod za kuliuro ŠtíSlanj v -sodelovanju s Kulturnico Gabcrke, raCunajo na polne dvorai^e. Zatol)odo ludi vstopnine (če se bodo zanje odloČili, so prejšnji teden la taz-mlUjali) zgolj simbolične. LinhartcMî sreCanje sc bo pričelo v ceinek, 3. junija, z odprtjem ob 17. uri v kulturnem domu. Že i-eirt ure za lem, ob 17.15, bo na sporedu prva prelistava srednjc'^'^U skih skoipin. Siiliričiio Cerjak íw uprizorik) Pierra Barbi-era Jmprovizacij prcikiava z Ijubiieljskih odrov tudi v gasilskem dt>niii v Ciabcrkah. {Nadalje\'anje na 2. strani) Stalno pkalno in globalno. 2 Vabljeni na Mobitelovo planetarno zabavo! Tokrat bo hl^ost nagrajena. DIrkalliče bo pripravljeno 1. junija ob 16. url na Cankarlevt cdstf v Velenju. Zabavo bodo popestrili člani skupine Bepop In otroške delavnice. v primeru dežja bomo abevo prestavi)i na usireznejêi termin. Za podrobne)i^ informacije epremi^jte Planet v sklopu Novo. program lokalne radijske postaje in www.phponk.com. V tednu od 31. maja do 6. junija boste v Mobitelovem centru Velenje ob nakupu v vrednosti nad 5.000 tolarjev prejeli Mobitelovo majico ali Mobikartico za 1.000 SIT. Mobitelov center Velenje @ ŽIVLJENJE NISO lE tESEDE WWW. MOBITEL. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 27. maja 2004 lokalne novice Opozorilo v belem Veknje, 25. ninja - Ker predstavnikom zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje v ponedeljek ni aspelo d nc bo) novo stavko za seplemiier. ■ mkp Brez novih zapiranj vitcev Velenje - Vpis novincev v Vrtec Velenje, ki bodo v vrlec zaCcli hodili septembra, je uradno končan. Vrtec ho letos zapustilo 263 otrok, .starci pa so na novo vpisali 206 oirok. Otroke je sicer mogoče v Vrtec Velenje vpisali vse leto, vendar naj si stari>i v iasu rednega vpisa zagotovijo zaželjeno enoto Vrtca, na občini pa predvidijo, koliko oddelkov bo odprtih. Ker računajo, da bo Čez poletje Še nekaj vpisanih otrok, v Vricu Velenje pravijo, da jeseni verjetno ne bo polrebno zapirati manjših enoi vrtca. Na podeželju - v Vinski Gori, Skalah, Konovem in Šentilju - je bil namreč letos vpis slabši kot prejšnja leta, vendar vse kaže^ da bodo ludi lam imeli dovolj otrok za oblikovanje enot. ■ bš Skupščina borcev Velenje-Jutri, 28. maja ob 18. uri, bodo v sejni dvorani mestne obCine začeli redno letno skupščino člani Območnega združenjaborcev in udeležencev NOB Velenje. Med drugim bodo sprejemali program dela za leta^ in izvolili predsednika častnega razsodišča. ■ m^P Voden ogled po gradbišču šole Šoštanj - Julri, v peiek, 28. maja ob 16. uri, bo dan odprlih vrat na gradbl^u osnovne Šole v Šošlanju. Obiskovalci se bodo zbrali pred vhodom v osnv)vn(5 šolo Karla Deslovnika - Ka-juha, od koder jih bodo odgovorni popeljali na ogled gradbišča. Učenci obeh šol si bodo gradbišče ogledali že dopoldne. Osnovni) iolo v Šošlanju gradi podjetje Vegrad, pogodbena vredncxsi prve laze je I milijarda 369 milijonov tolarjev. Nadzor opravlja podjetje Proplus Maribor, izvajanje kontrole varnosti in varnostni načrl pa sla v rokah podjelja crEE Ljubljana. ibola bo velika 6.10Í) kvadratnih metrov, v njej bo pn^s-tora za 30 oddelkov, pouk v njej pa naj bi .se predvidoma začel 1. seplembra prihodnje leto. N(W0 šolo bodo obiskovali učenci obeh scdanjili Sol, vanjo pa se bodo preselili istočasno. ■ mkp Kočica v rudarskem mestu Velenje - V razstavišču Barbara In v Muzeju Premogovništva Slovenije bo do 17- junija na ogled zanimiva razstava del keramo kiparke in oblikovalke stekla Ljubice Ralkajcc - Kočica iz Rogaške Slatine. Umetnica spada med naše vodilne oblikovalce slekla in keramike, priznana pa je tako doma kot v tujini, kjer so jo za njena izvirna dela tudivclikokrai nagradili C elolnega ustvarjalnega opusa umelnice ne oblikuje le inovativnost, ampak predv.sem velika občutljivost za "življenje" detajlov v celoviti kompoziciji oblike Izdelkov. Vse lo spaja z odlično površinsko obdelavo ali neprestanim eksperimentiranjem in aplikacijo likovnih elementov. ■ bš Ob rdzstavi Je izšef tudi kdtdiog, kJ predstavfjâ umetnico in njeno unikatno de/o Miliion tolariev za ••• Li(^ns klub Velenje, ki deluje od junija leta 201K) inje del svetcwne lionistične mreže, je minuli peiek pripravil v prostorih hotela Paka Velenje Še eno humanitarno prireditev, In sicer tradicionalni letni ples Charter Nighi. Ob lej priložnosti so člani kluba med drugim pripravili avkci-jo slik priznanih umetnikov, Zbrali so milijon tolarjev. Ta denar bodo namenili v humanitarne namene, in sicer za pomoč nadarjenim otrokom in di-jakt^m iz socialno šibkih družin, za nakup opreme za izvajanje dejavnosti Varsiveno-delovne-ga cenlra Je'^ek Velenje v no- vih prostorih, za podporo prizadevanjem Medobčinske lokalne akcijske skupine (LAS) v občinah Velenje, Sošianj in Šmartno ob Paki v boju proii odvisnostim, sofinancirali pa bodo tudi nakup opreme slepi in slabovidni dijakinji I/ območja mestne občine Velenje. ■ tp Čiani Lions kiuba Veienje pripravijo kar nekaj humanitarnih prireditev na teto, iZ' kupiček pa namenijo skrbi ostareiim, boinim in ne* močnim ijudem, varstvu otrok, mladine in đruz/ne. Mednarodni projekt Pravica do učenja Projekt je nastal v nuillikulUirnein ozračju - l^i()l)leni lunkrionalne iiepisinonosli je razširjen ïia podíocjii celolne rivr()f)e- PíxJobnih proí^raniov je malo Velenje, llled - Ljudska univerza Velenje je bila kot partnerka mednarodnega Sccratcs G rund-ivig 1 projekta »Pravica do uč-en)a'',so(îrganizalor mednarodne kontercnce^kl se je jc na Bledu udeležilo 51) predstavnikov organizacij za izobraževanje odraslih. Nosilka projekta, ki traja že dve leti, je Ljudska univerza Jesenice. Udeležcnci s<^ prišli iz Avstrije, Romunije, Italije, Velike Britanije, íFrvaške in Slovenije. Vse partnerske ustanove v tem pro- jektu delujejo na področju izobraževanja odraslih. Pri sviîjem delu se srečujejo s šolajočimi, ki imajo slabo razvile spowibnosli pisanja, branja, računanja in st>-clalnc komunikacijo, Cilj projekta je bil pomagali jim. Ibda ka« ko? »Tudi zia'>braževanjem o človekovih pravicah kol cnetîiju, ki lahko pripomore k razvoju njihovih sposobnosti pisanja, branja, računanja In socialne komunikacije ter k povečanju strpnosti, Problem funkcionalne nepismenosti je namreč razširjen na področju celotne Cvrope,« pravijo na Ljudski univerzi Velenje. S projektom Želijo vplivali tudi na zmanjševanje socialnih kon-lliktovv multikulturnih družbah evropskih držav. »Pilotne Izvedbe programa so sočasno potekale v devetih partnerskih organizacijah za izx^braževanje odraslih, in to v Šestih evropskih državah. V vsaki se je prc^grama udeležilo najmanj 15 odraslih z nizko ravnjo lemeljne izobrazbe. Udeleženci so z udejanjanjem In osmišljanjem lastniiî izku^nj ob- navljali In pridobivali temeljna znanja in spretnosli, tudi socialne,« jc o projektu povedala direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Sibanc. Ob koncu so Izdali tudi knjigo In zgoščenko z didaktičnimi pripomočki za učitelje o tem. kako hih-ko človek(we pravice vključijo v sleherni predmet, ki ga učijo. Na Ljudski univerzi Velenje pa so napovedali ludi jesensko srečanje na 10 temo z učitelji in profesor-jlvosnovnih in srednjih šolah. Dobrodelna prireditev »Ljudje za človeka« Zdravnik zdravstvene poslaje v Šniartneni ob Paki uporablja pri nujni oski bi bolnika na terenu odpisano opienio Tatjana Podgoršek V soboto, 5, junija, ob 20, uri, bo v dvorani kulturnega doma v Šmarlnem ob Paki dobrodelna prireditev »Ljudje za Človeka.j» Na njej bodo zbirali manjkajoči denar za nakup nekatere nujne medicinske opreme za tamkajšnjo zdravstveno postajo. Med pomembne zdravstvene pripomočke, s katerimi zdravnik na lerenu nudi bolniku nujno zdravniško pomoč do prihoda reševalnega vozila, st^dl tudi mobilna zdravniška oprema, katere sestavni del st) aparatura za (vžfv-Ijanjc srca z eleklričnimi sunki, ekg-defibrilator in popi')lno opremljen reanimacijski kovček. Zdravnik v zdravstveni postaji v Šmartncm ob Paki dr. ,)uvan Stu-par uporablja pri nujni oskrbi bolnika na terenu več kol 30 let star aparat in mu je torej življenjska doba že zdavnaj potekla. Ker njegovi zahtevi po nakupu novega aparata in kovčka v Zdravstvenem domu Velenje, katerega sestavni del je tudi splošna ambulanta vŠmartnem ob Paki. zaradi pomanjkanja denarja niso mogli ugoditi, je dr. Stupar sam začel akcijo zbiranja denarja za ta namen, Vanjo seje natovključil tudi s(")krajan Ivan Atelšek. Ta je skupaj s sodelavci že v precejšnji meri zbral večino potrebnega denarja za plačilo aparaiure in reanimacij-skega kovčki«, četrt Ino naj bi prispeval Zdravstveni dom Velenje. Manjkajoči denar pa naj bi zbrali z dobrodelno prireditvijo, na kalerl bodo nastopili: ansambel štirje kovači, pevka Irena Vrčkovnik, Vesele babice, pevski sestav Vajnštajn, Strašna Jožeta in humoristka Iča. Program bo povezoval Andrej Ho-fer. Vstopnice za dobrodelno prireditev so po 2001) SIT Že na voljov imar.^ki trafiki Marina. Naj Se zapISemo, da sta oba omenjena pripomočka naročena in po zagotovilih dobavitelja - Gorenje, d. d., naj bi prispela v Šmartno ob Paki v najkrajšem možnem času. Šoštanj gostitelj Linhartovega srečanja (Ntídu/jevanje s pr^e sStrani) OI>činstvo bo zabavalo hna Osborna Look Back in Anger, ob 20 h pa na ljubiteljskem odru Slaven.sko kulturno dru»t>'o Franceta Prešerna iz Trsta s Fojevc) predstavo Markofa. V Gaberkah se bo ob 18 h pričela predstava srednjej^>lske skupine Tealra Pozitiv, plesno glccluliSke skupine 1)1) Iv.m C^tnkar Ljubljana Boruta Boničela in Bare Kolene Odiseja 2,4: ob 21.30 bo na ljubiteljskem odru Slovensko pro-s>etno društvo »i>to, 5. junija, se bo pričeka srečanje ob K»h všožtanjuspred-stavo Samuela Beckctta Čakajoč na Ciodola v Izvedbi KDDa Gledališča Slops lzx)la. Nadaljevalo in zaključilo se bo v Gaberkah: ob 18 h s srednjc5(^lsko skupino Teater DcvžeJ ali Gledališče v žepu Marihori dru^a scena prvega odra.s predstavo Branka Hofmana - Zorana Pelrtwiča M<^ž brez obraza, ob 19 h pa z Ijubiieljskim odrom Teater Cizamo, KUD Franc Kotar Trzin In predsiavo Kale EU ropa. Linhariovo srečanje N>ob 21 h zaključilo gledali.^e s I Ivara, sledila pa bo le razglasitev in zasior bo padel. ■ mkp Alenka Avberšek osiaja (lir eklorira Velenje - V ponedeljek se jc na razširjeni seji seSel Upravni odbor GZS - Savinjsko - i^aleSke regije, hkrati pa je bila lo tudi seja regijskega razvojnega sveta. Člani so p Ptaninc_ Vneiieljo, 13.junija, se hodov Sloveniji odprla volišča. Potekale bodo volitve sedmih poslancev Í7 Slovenije v Evrt^pski parlament za mandalno obdobje 20l]4-2lH)y. ObmoCjc Republike Slovenije predstavlja eno volilno enoto, volivci in volivke pu bodo glasovali o lisiali kandidatkin kandi-dalov. Volivec bo lahko glasoval samo /M eno lislo kandidal.i)v, vsiik pa bo iniel na gla-sovnici mořnosi oznaCiti enega kandidata, ki mu daje prednosi pred osialimi kandidati na lisli, za kalcro je glasoval. S lem bo kandidatu dodelil tako imenovani prcle-renřni glas. Pri republiški volilni komisiji je kandidatne Lsic do roka vložilo 13 sirank. sedem parlamentarnih in Sesi neparlamentarnih. Vse so uspešno prestale preverjanje zakonilosli. Kandídíiliiť lisic in kćiiicliduU Državna volilna komisija jc prejšnji leden opravila tudi ^e Žrebanje, po katerem bodo liste kandidatov razvrj>Ccne na glasovnici. Objavljamo jih po takšnem vrstnem redu, kol bodo na glasovnici. Nosilcem lisi pa smo pripisali se poklic in sia-rost- LDS + DeSUS (Liberalna demokracija Slovenije in Demokratična stranka upokojencev Slovenije): Jelko Kacin (univerzitetni diplomirani obrambf^o-vec.48 Icl), Mojca Drčar Murko, Roman Jakič, Vinko Gobec, Majda Sirca, Mima Jauše-vec. Miloš Kovačić. NSi (Nova Slovenija): Lojze Peterle (profesorzgodovine in zemljepisa, 55 lei), Ljudmila Novak, Anton Kokalj, Magdalena Šverc, Jane/ Vasle, Maruša Novak, .fernej Pavlin. SEG (Stranka ekoloških gibanj): Leo Šešerko (doktor znanosti, univer/itelni profesor inrazb^kovalec,55Ici), Marinka Vovk> Metka Filipič, Ovita LeskovŠck, Ana Vovk Kor?e, Toma? Ogrin, Karel Lipič. SMS + ZdenI (Stranka mladih Slovenije in Zeleni Slovenije): Alenka Paulin (magistra komu-nikologijc, 37 let), Bogomir Vnučec, Melita Cimerman, Bo rut Amhrožič, Vanja Re^onja, Miha Ja/binŠek, Dominik S. C ernjak- SDS (Slovenska demokratska slranka): Miha Brejc (doktor organizacijskih znanpnjo čiščenja odplak, kar pa seveda sedanjim okoljc-varskim predpi.som ne zadošča več. »Leta 1998 je naše podjetje izdelalo dolgoročni program naložb v vodooskrbni sistem, odvajanje odplak 1er čiščenje odpadnih in meleornih voda, podprlo se rekonstrukcijo magistralnega vodovoda Vele-nje-Šoštanj, ki jc že končana, in izgradnjo čistilne naprave v Smartnem ob Paki. Tako smo lahko kandidirali za ncpnji Drnovškovi predlogi (Florjana Bohi. Milan M. CVikl, Andrej Engelman) so v državnem /boru n^islavno propadli. Pred sedanjo funkcijo je Solles opravljal ludi funkcijo dirck-lojja vladnega urada za javna naročila 1er sJuzboval v Državni revizijski komisiji. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomiral Icla 1991, trenutno pa pripravlja doktorsko disertacijo s psii porabe javnih financ odstopil s položaja predsednika komisije DZ za nadzor proračuna in javnih financ. Dajukje odstop pojasnil z besedami, da se je večina poslancev odločila, da nasa zakonodaja še naprej omilo doslej za so-bivanje dveh različnih skupnosti narejeno veUko premalo, ksenofobične strasti pa že nekaj časa ne le tu, ampak tudi drugje zelo strastno podpihujejo nekateri naši strankarski veljaki. V takem ozračju je pač probleme reševali Šc težje, vsekakor pa nojevsko držanje države do tega problema, ne koristi nikomur. Ilaaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje .lugoslavije je sporočilo, daje upokojeni hrvaški general Mirko Norac obíožen vojnih zločinov proti človečnosti in kršenja vojnega prava med operacijo MedačkI džep septembra leta 1993. Norcu naj bi za te zločine sodili na Hrvaškem. Seveda pa ga morajo najprej najti, Kdo pa bo sodil recimo Izraelcem? Ti so se končno umaknili iz begunskega taborišča Rala na jugu Gaze in s tem končali sedemdnevno operacijo Mavrica, med katero so ubili 41 Palestincev. Med operacijo so izraelske enote, kljub ogorčenju mednarodne skupnosti, porušile tudi na stotine hiš in uničile dva predora, skozi kater» naj bi Palestinci tihotapili orožje iz Egipta. Torek, 25. maja Zdravniki so se v veliki večini udeležil opozorilne stavke, čeprav sla si glede vsebine dogovora tako Fidcs kol ministrstvo zelo blizu. Problem je stdaj predvsem začetek uporabe lega dogovora, ki še ostaja odprt, tako, da je septembra možna šc ena stavka, če zaplet ne bo umaknjen z dnevnega reda. Po novem naj bi zdravniki opravljali neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo, ki bo plačano kot redno delo, se pravi 1(10-odsiolno, nadure pa l5()-od-stotno. DZ pa je na seji, v nekaj minutah, zavrnil pobudo za predhodni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih- Tudi tokrat namreč v dvorani ni bilo opozicijskih poslancev, koalicijskih 46 pa je l>ilo dovolj, da so izvedli glasovanje. Zunanji ministri Rupel, ?!užul in Fratlini so sc v Portorožu dogovorili, da bodo glede hrvaške ekološko-ribolovne cíí-ne Iskali evropske rešitve. Kaj seveda to pc^meni v bolj razumljivem jeziku je zaenkrat še težko opredelili. Dejstvo je, da I Irvaška gotovem ne bo hotela, svoje sicer nepremišljene poleze, povsem negirati. Minil je še en dan mladosti, kije bil v Jugoslaviji znan kot Titov rojstni dan. Na ta dan so pionirji postali mladinci, po celi drŽavi pa so potekale prireditve v časi Tita. .losip Bn'ïzTito je bil sicer dejansko rojen 7. maja 1892, v Kunirov-cu, umrl pa 4. maja 1980 v Ljubljani. V rojstnem kraju Josipa Bro-zasože v siiboto obeležili Titov rojstni dan. Na proslavi pa seje zbralo okoli pet lisoč ljudi iz različnih krajev nekdanje Jugoslavije. Slovenska imena bi zvenela tuje ( 'q)rav se načeloma pri nas vsf strinjamo, da je treba zaščiaU slo-\'enščino, se je ob ziihte\i da tudi naša podjetja nosijo le sloven-shi imena, vnefa kar precejšnja razpnrtuL Obiafdh, Id imajo lep sloi'en-ski pomen, kol je na primer Gorenje ali Premogovnik (še lijidnik se je zdel nekaterim v priment kopanja premnoga preveč t\ij), Pi\'ovar' tU! Laško (Pimvama Union je nekateritn že }>snmlji\'a'<), imajo nekatera slo\^nska jyodjeija res tndi dokaj ttija imena. Pa Cepwv zdaj Zi^enijo že kar domače, ibko sm/) sprejeli za sx'oje imena podjetij kot jeMeranor, Fnictal, Peirol in Še nekatera podobna. In prav za taka nekateri menijo, da hi hiJoprav, da jih obdmmo, Ceprtrv res niso slovenska. Á so že močno uvelja\djena in hi s spreminjanjem nuredili fTKveČ (pasfo^'ne) škode. In nekaterim bi slovenska imena teh podjetij zvenela ttije. i isii^ ki sc zoi'zemajo za dosledno »slovenizudjo», trdijo, da je treba spn'.meniii vsa imena dmžb, ki z\'enijo tnje. IJa lorej ni vmesne poti, pa čeprav običajno rečemo, da srednja pot mo-ni hiti Mi vseh podn)čjiJt. lifdi sindikat kovinske indnstrije js z delodajalci našel shipno pot in je odpadla za sredo napovedana siu\'-ka. Niso pa našli sn^dnje poti v zdravniškem sindikatu in niinistr-sMi za zdravje in tako (a sindikat za tonopiŠčajo in tudi po vstopu v EU lerjajo enako plačilo za oddano mleko, Zakaj bi se prav pri njih re.snično pokazalo, da s\epri nas po vstopu v Evropo res ne bosta cedila med in mleko. Pa čeprav zdaj ko se pri nas pripmvljamo na volin^e v a^ropskijxirlament, zruj-va z niznih strani slišimo, kaj nam prinaša pridnizitev v veliko evropsko dnižino. Nekaj dohref^a pa je Evropo i^osebni veji kmetijstva vendarle že prinesla. Pri nas so si)ei lahko na polja pasejali industrijsko konopljo. JJoslejje namreč tudi la sodila med prepovedano ^jwljšano<'. zdaj ne več. E\r(>ix'ikewhr\% ki so pred nami, bodo nekakšna generalka za jesenske domače volih^e, čeprav se fuim tedaj Síí\'eda obeta večji boj. Ne (le)holj, mesarsko klanje, hi rekli pesniško. 7m iskanje nekakšm'srednje[xxiz ruznimi vladnimi obljuht-mi smo slišali tudi pri razpravi o novem zakoni i o visokem šoisn^jt. Tndi lu se se\vda moramo prilagajali E\ropi. Eni so veseli, ker naj bi lûl šttidg z razjiimi sff^pnjami nekako lažji, a jiJi jezijo predlog o šolnini, ki jo hočejo nekateri pri\'leči Če ne skozi sprednja, pa vsaj skozi zadnja vraia. Zadnji čas pa kot da/)ridobrvajo veljaw strokovnjaki iz Šaleške doline Nekateri ^jspodarstwniki so Že na vodilnih mesiiJi po raznih pomembnih slovenskih dnižbah, tem sta se pred kratkim pridnižila dva rninistm, zdaj slišimo, da .se na direktorsko mesto na /.im\ ski vrii odpravlja direktor velenj.skega Erica Fruru'Avlxi^k. Zadnje dni precej govorijo tndi o Borutu Mehu, ki je žs nekaj časa na čelu Mti-re. Toknit zato, ker bodo njegove šhilje Šivale urUforme slovenskim vojakom. To naj N bi! dofyerjyosel in svoje\'rstnif jyornoč vojske temu kolekliviL Monla hi s h/kšnim vojaškim poslom lahko spmih na noge tudi velenjski M duh. Nekje sem slišal, da je letošnje volilno leto tudi ugixlno vj)li\fafo na gradnjo slovenskdi avtocest. Jj.'tos jih bomo odprii kar 70 kilometrov, zraven Še aviocestni priključek na Lopati pri Celju in vezno cesto do Medlo^. Če bo s tem naše .í/ríř območje res kaj bliže Ljubljani, pa ne vemo! ■ k 1 Kje pa je Ve le nje? žabÍQ p©rspektivci Jure Trampuš Zadnjih nekaj mesecev .sc izogibam domačih ulic. Seveda ne zalo, ker naj hi bilo Velenje mimda ljubezen aH pa moteč spomin, \'zrok se skriva tukaj v Ljubljani, v sobi v centru prestolnice, ki me vsak dan neusmiljeno spomni, še posebno pa U) rada naredi v petek pojK^ldrte, da seje svet zavrtel še za nekaj kro^^v. Tako ostajam r čabji prestolnici, a gasiarhajirski izgon ne pomeni, da sem na Ve-le nje popolnoma pozabil in da me ne zanima, kaj se tam daleč za šaleškimi dim/uki pravzaprav dogaja. Kitksne novice zahajajo k nam čez Trojane in kakšno se zdi Velenje iz žabje perspektive? Na pn i pogled se Velenje ziU majhno, novic o njem pravzaprav ni. OK, mediji so poročali, da sta v prenovljeni vladni ekipi indi dva ministra iz Velenju, tiskovna agencija je znpi.sala, da je v lakirnici invalidskega podjel' ja izbruhnil požar, da bodo nadzorniki M cluha pcjshva-nje podjetja pre\>erjali tedensko, da je zdravstvi dom dobi! novo dvigalo, da so (ulprH cvetlični .sejem in da hosta velenjska Era in ljubljanski BTC v Skopju gradila tr^v-ski center. Letos so agencijski novinarji pisali še o Gol-teh, Ilomih, o pustolovski dirki, obletnici tabornikov, o neprofitnih stanovanjih, zbiralnem centru za odpadke... Pišejo tudi o kulturnih in športnih dosežkih, a pravzaprav nobeden izmed vseh dogodkov ni takšen, da hi se vtisnil r spomin od hitrosti metropole utrujenim Ljubljančanom. Po čem praxzapntvprepoznajo Šaleško dolino? Če spregledamo evropsko rokometno pr\'enst\'o. poškodovanega Vida Kavtičniku ter ostale športnike, če pozabimo »pht-jo iz Veleja«, Natalijo Verboten, kakšne Res Niilliuse in morda tudi skupino Šank liock Velenje u tka j poznajo p(j rudniku, Gorenju, po SoŠtanjski termoelektrarni. Velenja .se spomnijo po domnevno onesnaženemu zraku, po priseljencih, maršalovem spomeniku, tisti bolj pozorni liidi po »večnem« županu, grajski veduti in velenjskem jezeru. Potem pa se konča, malokdo se spomni še kakšnega mastodonta^ Ka\>cnikove domačijey pcjgreza-nja in lideče dvorane. Velenje se v slovenskem medijskem prostoru kljub nekaterim marljivim dopisnikom dlje od novic ne prebije in tudi zalo so predstave ljudi, ki so od njega oddaljeni več koi pol tire vožnje z avtomobilom. praviloma popačene in fuipačne aU pa jih sploh ni. .4 to ni le prekletstvo majhnega mesta. Enako se dogaja z majhno državo. Zamenjave Slovenije za Slovaško in obratno so po.siale že tako običajne, da je International Uerald Tribune tej »pereči pr^jhlematiki« aprila namenil celo daljši članek. Napake pa so se pojavljale tudi tistega ve.selega tedna, ko je Slovenija postala del velike e\rop-ske družine in so ji veliki evropski mediji namenili nekaj pro.'itora. Kij uh pozornim zapisom so se v njihove pred-.stavitx'e prikradle zabavne in ne.škodljive napake. Za velikega Guardian a je bila tipična .slovenska jed (s ira h in groza!) burek, napako pa so po nekaj dneh popravili. Se x^ečji spodrsljaj pa si je privoščil fini Le Monde, ki je za najslavnejšo .sloven.sko .športnico ra:^lasil Janico Ki)ste-lič. Kitr je verjetno za borce za svetlo slovensko smučar-sko identiteto hujša zahtev kot dejst\^, da so Francozi Slovence prekntili tudi v narod vriičkutrjev. Iz napačnih ali iKÁsplošcnih predstav o deželici rut sončni strani Alp pa se nekateri tudi šalijo. Tako po bosanskih televizijskih kanalih že nekitj Ča.sa vrtijo reklamo za eno od sloven-.skih pivovarn, v kateri .smučar v diskoteki najprej nerodno lovi. a na koncu z dobrim pivom ulovi lepotico. Pivo je pač ena izmed najbcjljših stx'ari, ki naj bi jo Slovenci znali delali... Velenje in Slovenijo torej muci enak problem prepoznavnosti. Država sega (nejuspešno otepa z različnimi turističnimi akcijami, natečaji za nove državniške simbole in reklamnimi sporočili, ki jih je nedavno poslala v pijvršen svet. In kaj ostane majhnemu mestu? Ce spregledamo vse pc medijskih pravilih izkrivljene infor/maci-je, hi se lahko mesto najprej pobrigalo, da ho naslednja izdaja Lonely planeta, te popotniške biblije zahodnega sveta, Velenju namenila vsaj nekaj sirani. Tako ho prišlo vsaj več turistov, če se že »lenim» novinarjem ne da stopiti iz varnih redakcij. ■ 27. maja 2004 Modre cone - še vedno modra odločitev? Dobre |M)I lela po uvc kako jih occnjujejo in l)l<]^njno - Pć)i komati (Ji)i iiiodîiii con v MO V(Hoiiie smo prc^vcui koliko so parkirnino "kapnile" v obrinsko znajo liicli slovensko! Bojana Špegel Vvlenje- Mosoca oktobra lani smose v M() Velenje začeli na-vajHli n<< modre conc. Prvi odzivi ohčanov so bili, kot ob vsaki novosti, malcc godrnjavi. Po tem pa jc vso utihnilo. Tisti, ki se vsako juiro odpravijo v slu^.bo iill SoIo v ccniru mcsia, sedaj /C vedo, kje lahko poiščejo brezplačni parkirni prostor. Ti se, rcsniei tia ljubo, zelo hitro napolnijo. Ý.c malo pred sedmo uro gaje skoraj nemogoče najii na parkirišču za poi^lo. prostor pa je ponavadi na parkirišču pod bazenom in pred Rdečo dvorano, Druga rcsniea pa je, da so par-kiri^a, kjer veljajo modre cone, vse do ure, ko .sc sprostijo y/d vse uporabnike, skorajda prazna. Potem pa sc kar liiiro napolnijo. StancTvalci. kii^ivijov centru in so si kupili abonmaje, cdo opozarjajo, da imajo ob vrnitvi domov, recimo zgodaj pi> poldne,.^ vedno velike težave z iskanjem prostora za svoje avtomobile. Ko so v mestu zazivcie modre cone, so odgovorni na občini napovedali tudi, da se bodo verjetno le Sirile. Ne le časovno amj^ak tudi prostorsko. Pol letajo vsekakor že čas. kože lahko opravljajo analize. Zalo smo se o tem pogovarjali s 'lunetom Brodnikom, predstojnikom Urada za neg<">spodarske javne služl>e na MO Velenje. Kako lahko ocenite uvedfto tno^ drih con v l'èlenju kar se tiče \trosko\\ ki HO nastali in do utídaj zfislutunim na parkoma' iih? '^Glavni namen uvedbe modrih con ni bil finančni učinek, ampak vnesti čim več reda na parkiriščih. Mislim, da smo z operativno j/vedbo naredili več reda. Parkirišča še vodno analiziramo. Ugotavljamo, da so v dopoldanskem času prosia okoli 40 ponekod bolj, drugje manj. Dogaja pa so, kar se nam /di čudno, da tudi brezplačna parkirišča niso p;wsem zasedena. Ne vemo, kam so avtomobili naenkrat "šli". Uvedba modrih con je stala okoli 32 milijonov tolarjev; v to so vllete obnove parkirišč, označbe, parkomati in novo električne ia^talacijc. Ocenjevali smo, da se bodo stroški parkirnine povrnili v pelih letih. Po sedmih mesccih obralovimjapa ugotavljamo, dii je ]:«ri pobiranju parkirnine v coni B večji izkupiček kot v coni A. skupaj pa smo doslej iztržili okoli fy milijonov .Si r. /alo sedaj lahko rcčejno. da bodo sln>ški uvcd-Ix; pokriti v treh do .štirih letih." Aii raz/nišijafe o .spremembah coni A, ki zajetna v.va parkirišča v centm razen tistih pri zdrav-siveneni domu, ki so v coni H? •"Ki^ncept smo zastavili lako, da bi režim veljal v obeh conah enako, od 7. do 1.^.30 ure. Potem smo v coni A ta čas spremenili in ga močno skrajšali, ker smo želeli, da center nc hi osial mrtev. Ko smo analizirali učinke v drugih mestih, sc jim jc dogajalo, daje življenje v centrih umiralo. Zalo tu velja čas od 7. do 9. ure, zaposleni parkirajo na neplačljivih parkiriščih, obiskovalci centra pa najdejo prostor. Abonmaji, ki S(t jih dobili stanovalci, po mojem niso dragi." Ali ho MO \'êlenje letos v centra uredita kaj novih parkirišč? "Lelt:c> riičunamo, da naj bi dogradili parkirišča ob zdravstvenem domu, na Prežihovi, povečali pa naj bi jih tudi prav ob zdravstvenem domu. Tu je namreč obremenitev največja, saj gravitira na njih tudi Šolski center. Računamo, da bomo .Še le-los tu uredili dodatnih 60 parkirišč." Zakaj parkomati ne vračajo d4> narja ? Kaj se Zfiodi^ Če nimamo drohiia in vanj vstavimo i 001) SITp parkirali pa telimo le za dve uri'/ ••() tem smo res imeli kar nekaj vprašanj. Na parkomatu jasno pi.Še, da denarja nc vrača. Imamo iri možnosti plačila parkirnine; z denarjem je ura v coni B inO tolarjev, v coni A pa 200. Imamo žxJlone, ki so vredni 100 tolarjev in jih lahko kupimo v kioskih po centru. Imamo pa tudi kartice, ki jih lahko polnimo tudi na parkomatih. Ljudje zelo malo uporabljajo slednjo možni>sl, povedati pa je treba, da avtomat denarja ne vzame, ampak izpiše listek za več parkirnih dni. Torej uporabnik avtomatsko dobi boniteto za naslednje dni. Ker jc pripomb kar nekaj, bomo preučili mož-nosi, da zjiianjšamo znesek ali pa najdemo kak.šno novo rešitev." Koliko kazfti so doslej £e izrekli upura/mikom parkirišč v /nodrih gorenje Klimatske naprave mej. tv»|i «dom. ^ # > ítT. . i-1 Tel.: 03 899 19 44 w w w.gore n j « .co m conah'/ »V začetku so bili naši redarji prizanesljivi in soie opozarjali. Sedaj že kaznujejo. Ugotavljamo, da imamo premalo mestnih rcdarjt*v. Računamo, da bi letos zaposlili še štiri redarje. Ljudje, ki stanujejo ob conah A in B. namreč pogo.sto apelirajo na nas, da bi bile kontrole pogostejše in Še bc^lj natančne.'' he zadnje vprašanje, ki ga po-níívljamo že nekaj let. Kaj je s parkirščem v okolici Nakupovalnega cenlra? Lasiniki znatnega števila parkirišč so sicer lastniki lokalovv njem, vendar kaj parkirišč. Zato mnoge molijo verige. ki preprečujejo parkiranje ponoči, zjutraj pred 8. uro in ob dela prostih dncvih. "Ne le z la.siniki parkirišč, predvsem z upravnikom smo se o tem že veliko pogovarjali. Mi jih v modre cone nc moremo prisilno vključili. Dejstvo jc, da je zgornje parkirišče v I asi i Na-kujiwainega centra, v garaži pa je MO Velenje uredila 82 parkirišč, 25 pa jih je v la.sti centra. Pogovarjamo se o uvedbi parkirnine tako, da ne bi poslabšali obiska cenlra. Naš cilj jc vedno le to, da vzpostavljamo red. ne pa, da zaračunavamo. Pri tem pa jc nevarnost, da bi parkirišče zasedli zaposlcjii v t)ko-lici in stanovalci Kardeljevega irga.Zato rešitev .še i.ščemo." Parkomati so samo stroji Pri obratovanju je zelo pomemb' no, da preberemo navodila in jih tudi upoštevamo^ PROMET fMA PARKOMATIH 9DO.OOO 800.000 700.000 600.000 5DO.OOO 400.000 300.000 200.000 100 000 Parkomati (zaenkrat) niso dobičkonosni mesec cona 8 cona A skupaj A4-B okt.03 259.100,00 ■ 259.100,00 nov.03 799.900,00 137.100,00 937 000,00 dec 03 732.800,00 243.600,00 976.400,00 januar 693.700,00 199.500,00 893.200,00 ieOruar 597.150,00 208.900,00 806.050,00 marec 845.700,00 318.300,00 1.164.000,00 april 747.900,00 244.700,00 992.600,00 skupaj 4.676.250.00 1 352.100,00 6.028,350,00 Parkomati ^^govorijo'' štiri jezike Veliko pripomb glede tega, da velenjski parkomati z uporabniki komunicirajo v nemščini, smo ,slišali tudi mi. Sploh lakoj po uvedbi modrih con. Že takrat smo pojasnili, da pniv-z a prav jezik, v katerem želi navodila in parkirni listek, izbere uporabnik sam. Očilno pa imajo občani pri uporabi par-komatovšc vedno težave. Na MO Velenje pravijo: Parkirni avtomati, ki jih od uvedbe režima plačevanja parkirnine uporabljamo v Velenju, omogočajo komunikacijo z up^^rab-niki v št irih jezikih, kar kiiže na to, da smo v Velenju z mi* sclnosljo, delom in navadami že dolgo v Evropi. Poleg slovenščine .so to še nemški, angle,Ški in italijanski jezik. V jeziku, ki ga uporabnik izbere s pritiskom na ustrezen gumb na kontrolni plošči parkirnegii avtomata, sc izpisujejo navodila na prikiizovalniku, prav tako je v izbranem jeziku izpisano potrdilo o plačilu, Ker služi gumb za izbiro jezika tudi izpisu potrdila o plačilu, sc nepozornému uporabniku lal\ko pri* peti, da na gumb pritisne prehitro oziroma predenje naprava "prcčilala" vstavljeni bankovec. V tem primeru st*) tako navodila na prikazovalniku kot tudi potrdilo o plačilu v nemškem jeziku, kije prva izbira za slovenskim jezikom. Da bi do leii primerov ne prihajalo, smo že pred časom kontrcîl-ne plošče parkirnih avtomatov opremili z navodilom ob reži, kamor sc v.stavljajo bankovci, da jc potrebno po vstavitvi bankovca počakali 5 sekund, da lahko naprava bankovec "prečita'*. Opažamo, da uporabniki navodil ne preberejo, saj je neupoštevanje navodil na kontrolni plošči in na prikazovalniku naprave najpogostejši vzrok za ic^ave uporabnikov. RCKLI SO ... Župan Srečko Meh o učinku uvedbe modrih con v ccnlru Velenja: "Po mojem je učinek dober. To jc sicer čisiomoje asohno mnenje, saj občani relativno malo ali skoraj nobene prito"H>c nc naslavljajo name. Tudi moji sodelavci íkc-njujejo, da smo dosegli namen. Ta pa je bil, da je dostopnost do mestnega jedra boljša in da so parkirišča na razpolago, kojih ljudje ob obisku cenlra potrebujejo. Že na začetku smo povedali, da ne zasledujemo zaslužka, ampak možnost dostopa v me-stolvorne predele, In s lega vidika nam je u.spelo. Zalo zaenkrat ne razmišljamo o novosiUi na področju modrih con, čeprav mo?.nosti s(\ Vemo, da bo problem na Ru-dar,«:ki ccsti oh upravni stavbi Ijubljiinske banke in hote- lu Paka ter Standardu. Zato bomo morda na tem področju šc širili modre cone. Avtomobilov je pač vedno več, zalo bi rad Velenjčane pozval k strpnasli. Za sožitje pešcev, slaniwalccv in V(5z-nikov je strpnost vsak dan bolj potrebna, saj kratkoročnih rcšiiev ni." Na vprašanje, kaj je z obljubljenim bolj.Šim mesinim prometom - ob uvedbi modrih con so razmi.šljali o uvedbi manjših avtobusov, ki bi zelo pogosto vozili po mestu -, jc župcui odgovoril: "Ta projekt je še vedno v liizi priprav. Prepričan sem. da bo zaživel. Gre pa za velika sredstva, «ij gre za nekajletni projekt. bi se odločali le za kratek čas poskusne uvedbe, bi bila uvedba lakšnega mestnega promcia i^e dražjo. Ne morem Še reči, kdaj bo projekt zaživel." ima tudi MO Velenje tu kar ne-Tabela prikazuje, koUko so v vrnili v blagajno MO Velenje, MO Velenje doslej ""zaslužili" in iz nje se vidi tudi, katera parki» rišča $0 najbolj zasedena. MLADI IN KULTURA Spet je lepo v naši domovini biti mlad 14. Dnevi mladih in kulture prvi vikend razgibali prevečkrat zaspano uieslo - Ob koncu ledna nov speklakel Vcbnje-Bilojc leto \m. imeli smo svojo samDslojno drŽavo, žal pa smo /. razpadom Jugoslavijo izgubili 25. maj. dan mladosti. Na ta dan so se dolgo vrio iei mdi v Velenju pdpravljaij uxk koncerti in drugo zabave za mlade, en-krai ptxl skakalnicami, iwjvečkrai n'A Titovem irgu. Zalo je bilo mnogim da bi se tradicija končala, saj je maj (kljub maturam) zelo primeren cas za zabave. Tako je tega leta nastal Dan mladih in kulture. ki klul) (ŠSK) je pripravil eel dan .športnih in kullurnih aklK*nosti, zvečer pa .še rock koncert na gradu, Prireditev je I? kta v leto rašila In že kmalu so mladi (po lelih i(Ksrcu) v Velenju, kar se družab-nili in zabavnih prireditev zanje tiče kar malo podhranjenem me-.stu. komaj Čakali na konec maja in festival mladih In kulture. In pred tednom dni. v toplem čctrt-ktwem večeru, so se začeli žc 14. dnevi mladih in kulture. Uradna otvoritev festivala v atri- ju Velenjskega gradu, na prizorišču. ki so mu studcnli zvesti že od začetka, je bila preprt«U> lepa, Ibpel majski večer je v atrij privabil nemalo obiskovalcev, Zbrane je uradno pi>zdravil řupan Srečko Meh. ki jc med drugim povedal, da vsi po jsludiju verjel no ne bodo naili svoje priložnosti in možnosll za delo v dolini, da pa upa, da ho-dti ostali prijatelji Velenja. Predsednika Študentov ,ÍHncz Slí\Hr je na kratko predstavil leit^nji festival. polem pa je Ksttja Ošljak, urednica i^tudentskega časopisa RIT {Racionalno Izbrane teme), predstavila novo i^tevilko časopisa, ki je bila, ker je jubilejna, deležna tudi torte. Velike, debele in slastne, V obliki riti, seveda. V pestrem otvoritvenem programu so najprej zapeli več kot odlični pevci Šalelkega Akiidcmsk«-ga pevskega jhota pod vodstvom pn^f. Danice Pirečnik. Zbor bo kmalu obeležil peto obletnico delovanja, oh njihovem petju pa .so» kot je rekel marsikdo od navzočih stale "dlake po konci''. Za po- kiL^ino je zaigrala le eino skupina EVALA (njen jc bil sicer gja«;-beni preostanek večera), potem pa smo si lahko ogledali plesno predstavo "Skozi zaprte oči sem videla oblak''. Plesale so Nika Jamnik. Alja C. Paznik in Mateja Rožič, koreograJljo pa jc sestavila Sara Stropnik, vse Iz Plesnej»« teatrrf Velerye. Zabava na otvoritvi festivala je trajala dolgovnoč In napcwedala pester, predvsem glasbeni vikend, ki se bo ponovil se dvakrat. Leios to namreč študenti v okviru DMK-ja dali poudarek predvsem glasbi in koncertom. Ze petkovo HlHdno pivo v Maxu in Bolesna braća v MC*|u sta bila detekvptMno za ljubitelje hip-ho-pa in punka. Koncert legendarne hrvaške dive ,|f»sipe Lisac paje bil zagotovo vi^k prvega feslrvaiske-ga vikenda. Tudi 7â ibvte. ki so njene koncerte užili že večkrat! Velika dvorana Hotela Paka je bila polna, zvok odličen, njene stare (Se vedno najboljSe) pesmi v novi glasbeni preobleki, s .sodobnimi Akademski pevski zbor je v atriju Velenjskega gradu zvenef odlično. ^a.sbenimi trendi mnogo bolj am-blentalno naravnani, pa so Tvene-11 fantastično. Ill d i po zaslugi več kol odličnih glasbenikov. Kar težko je bilo koncert spremljali mimo, na sedežu. Tu se nam je lahko kolcalo po atriju velenjskega gradu. ki ga je pral sobotni dež. a dvorana, starostno izredno pi-.sane publike, je bila ob koncu koncerta na nogah... Druga gla.sbcna poslastica, ob kopici Športnih dogodkcw, nas na letošnjem DMK-ju čaka ob koncu lega ledna. Že danes vabljeni na jaTzveč'cr z Roi>ertom.lukiécm in njegovimi pomagači v Maxa, jutri na 'Urubače'' na Velenjski grad. V soboto pa pričakujemo speklakel. Prvič bo v Velenju nastopila sk'u-pina Laibach. prvič skupaj s skupino The .Stroj In sploh prvič s fraj-tonarji. ■ bš Velenjski MG ni zadolžen le za zabavo in druženje INaioge, ki jih izvajajo v velenjskem MC-ju. so vse bolj usmerjene v strokovno delo z mladimi - i^rostori cc\\lv'Um -poleg roke občine (n MC« ja seveda. Mladi to možnost vedno bolj izkckriščajo, dogodki ob vikendih sso rc-zeivirani že dva do tri mesece vnaprej. Mladinski center Velenje se je povezal z večino organizacij v Šaleški dolini, ki delajo ludi za mlade. Pomembno je, da smo to tudi pogodbeno uredili, Sedaj so naloge jasne, tako pa pridobivamo sredstva od tistih, ki jih namenjajo takšnim oblikam dela. Urad za mladino RS je listi, ki nagrajuje takšen način dela. Z njuni imamo sklenjenih kar 8 pogodb. Tako bomo delali v strnjenem blokovskem naselju Šalek. kjer jc ogromno mladih, dva programa z velenjsko gimnazijo..." MC je hil med prx'inii iz ^ale^ke dofine, kije via!pridobili sredsti'a Uidi iz skladov Kvropske luiije^ Kako kažejo li leto.s? "Ravno zaradi dobre prakse nam je uspelo dobili podporo za zaposlitev Milja Gregoriča v dnevnem centru, poleg lega pa koordinira programe z EU. Sedaj zaključujemo lanske projekte, saj je faza preučevanja dosežkov ravno lako pomembna kot sama Izvedba. Projekt Pleme je bil mladinska iniciativa, iztekel pa se je tako, da smo mladi skupini omogtjčili. da so se povezali v dnišlvo, in kaže. da bodo polno zaživeli. To pa .so dolgoročni učinski, za kaiere se je vredno ponuditi za ta sredstva. Letos učnih pomoči, servisiranje potreb v MC-ju, izobraževanju za delo z mladimi v prihodnje. Učna pomoč bo aktuabia šele jeseni, saj se je pokazalo, da jc bilo februarja za to Šolsko lelo že prepozno. Vsak dnevni zagon centra In scivlslranje 7 ali 8 ločk po Velenju jc nemogoč brez prostovoljcev. Zalo se z njimi dobivamo vsak dan, ob sredah pa pripravljamo ludi čajanke." Zelja, da hi dnevni center dobil druge prostore na drugi lokaciji, ni nova. Ka-ko kafe? "Opravljena je bila Študija, projekcije kažejo, da so poliebe. So pa ludi strahovi. kaj bi se zgodilo, Cc hi to postala stvar druge lokacije. Dejstvo je, da je bilo v začetku poslanstvo MC-ja vezano na iz- Po/et/ se bo MC Velenje s syojíml program/ delno spet preselil pod svobodno sonce. AM/vnost/, kijih pripravljajo med letom, je vsako leto vec. načrtujemo večje akiivnosti v jesenskem času. sedaj pa izobražujemo lastne kadre na raznih izpopolnjevanjih in meddržavaiih sicčanjih. Ťx' v nekaj dneh bomo poskušali le pi ogratne približali mladim. Informativni delavec se l>o gibal med mfadimi na Šolskem centru In jim predstavljal evropske projekte," Omenil si. da veliko delate s prosiovolj' ci. l'red kratkim sic v svoje srste vabili tudi nove moči. Zakaj? "Želja je, tla bi prostovoljci sodelovali v več pro^amih; kulturnih, dajanju kjučno nekalcra diuga pričakovanja mladih. Pričakovali so predvsem zabavno, kulturno In drui^abno produkcijo. Tu so se polja zaključila. lzku.Šnje iz Evrope, ki jo tokrat moram uporabiti, saj smo v Sloveniji med vodilnimi MC-ji, kažejo, daje tudi poglobljen pogovor z mladostnikom, svetovanje in aktivno preživljanje prostega časa z njim tisto, po čemer mladi tudi hrepenijo, le da to težje povedo ali pokažejo. Tudi strokovne službe ugotavljajo, da takšne potrebe obstajajo, saj vemo. da se za štirimi zidovi marsikaj skrije. V Velenju pa vemo, kako se kaže stiska mladih, ležave z dnevnitn centrom so v lem. da konec ledna prostor živi kol dmžabni prostor, v ponedeljek pa se spet prelevi v dnevni cenler, kar je zelo težko. Zato razmišljamo .Šc o enem mladinskem centru. ki bi bil dnevni center za mlade, v kalercmbi bili prisotni strokovni delavci." Že od začetka dela vam /nočno oh strani Sloji MO Velenje, brez prijav na raz-pise pa denarja nikakor ne bi bilo dovolj. Kako vam fuianCno kaie letos? "Načrt smo si zadali žc v začetku le-la. V.si načrtovani projekti so nam zaenkrat uspeli, zato mislimo, da bo finančni del izpolnjen lOíl-odslotno. Imamo 14 pogodb s sofinancerji republike, pj ičakujemo pa Še kakšno, saj vsi razpisi še niso končani. Razmerje med deležem občine in ostalimi bo osialo - okoli .15-odsloten prispevek občine, ostalo pa bomo pridobili iz evropskih in djžav-nih skladov in organizacij 1er od dona-torjev in sponzorjev. Z občino Intanio prvič sklenjeno pogodbo o obveznostih, dolžnostih in pravicah, kar prej ni bila praksa. Sicer pa Imamo z Uradom RS za mladin o sklenjenih 8 pogodb, z ministrstvom za kulturo 1, z zavodom za zapo--slovanje 4, z ministrstvom za delo t. Pogodl>cna sredstva Še niso začela prihajali, kar je večna težava mladinskih organizacij. Mladinski ccnter je bil pobudnik. da bi 10 poslalo prijaznejše mladim, zalo naj bi preučili, ali bo treba to zakonsko uredili ali ne. Komisija že deluje, prvi osnutki pa so že na Uradu RS za mladino. 'lo, da prva odobrena srcd-siva dobimo Šele sredi leta. vsekakor ni normalno." Konkretneje, koliko denarja naj bi ime* H na voljo letos? "Okoli 25 milijonov SIT Od tega bo 15 mio SIT prispevala oí>čina. ostalo pa nameravamo pridobiti od drugod. Govorimo o dokaj veliko sredstvih, vendar Imamo ludl oromno aktivni^ti. zalo je sredstev še vedno premalo. Če bi upoštevali Še programe, ki jih v na^ih prostorih izvajajo druge organizacije, bi ugotovili, da polje mladih - sploh kar se tiče zabave - ni podhranjeno. Podhra-njeni so mogoče drugI, predvsem strokovni programi za delo z mladimi." 27. maja 2004 »»'«Cas Vodovod, plinifikacija, kanalizacija V krajevni skupnosti (íalXM ko narn(M\'ivaÍ() ní^kalcix^ projektih k^tos korjcalL (lrug(^ polos^iiti v naslc je podpisalo blizu 9.5 odstotkov vseh, koliko jih bo dejansko, pa bo znano ob podpisu pogodbe z izvajalcem del. ^Aktivniîstiza i/^adnjo vodovoda v Velunji in plinifikacijo vodila gradl'jcna odlíora. Njuni Člani, sploh predsednika, so za.služni, da so aktivnosti tako da-leC.- Kol je Še povedal Pavel Zupevc so poleg omenjenih naložb se-slavni del letošnjega delovnega programa Še vzdrževanje cesU pri katerem lH>do moi ali biti u^krat še posebej skrbni, saj jim je minula zima precej izpraznila blagajno. in Še pri kakšni redni dejavnosti krajevne skupncisti. -»Mo-ram izpostaviti, da je svet KS ludi letos namenil kar nekaj denarja za dejavnost organizacij in društev v ki aju. ć'c ta nc delajo, kraj ne živi,« je še podčrtal predsednik KS Gabcrke Pavel Žu-pevc. ■ tp Orodjar, ki pise stihe Miro Polj zase. Pravi polet je dobil kmalu za lem, ko je kol dijak večerne srechije siroj-ne Šole v Velenju, pri profesorju Šniajsu. spi.sal nalogo v verzih. Odlično se mu je izšlo. Za sodelavcev Gorenju Orodjarna, kjer je bil zaposlen (pa tudi za druge tu samski stan je bil. enkrat za vednt> je minil / Da li bog ho dal otrok, a ludi pridnih ženskih rok/«. Mnogo jih je, ki te nudlva-larje še hranijo. Nekaj jih jc bilo v knjižnici tudi razstavljenih. »Pesniški iyjazje preprost, razumljiv, prav lako ludi rime. s katerimi poskuša zaključiti skoraj vsak verz. V pesmih so pogoste ljudske Iraze. stalne besedne zvezdi, kijih ljudje radi uporabljamo. Ne manjka ludi kakšna slabšal-na beseda, če vsebina pesmi to dwoljuje,« je med dru^jm v spremno besedo v zbirki zapisala .ložica Andreje. Pisal bo še naprej, je odločen. vajo najlepši krapi,« pove. PiosU ća.*^ namenja glasbi. Pi>je pri oktetu /avodnje in cerkvenem zboru sv. Mihaela v Šoštanju. Pa na harmoniko zaigja kaj paskoCnc-ga, prime v roke teniški lopar, sede na kolo ali grize kolena v kak hrib ali goro ... Dolgega časa ne pozna. Miro Perovec bo še pesnil, je odtočen. ob različnih priložnostih), je polem večkrat- največkrat pa ob porokah - zapisa) kak akrostih. Tega je, »vžganega* na velik »nudiva 1er«, sodelavec dobil v spomin in opomin: »Tudi li si zdaj na vrsti, iskal si dolgo in dobil / Oženiti sc boŠ moral, faj no ženko si dobil / Lep /daj jc dobil Še večji polet. Vsako ime iz koledarja bi rad opremil 2 akrostiliOHL Najbolj pa ga je razveselila obljuba, da bodo nje-g(ivo Velikončno uglasi>ili za zbt^ rovsko petje. Miro Perovec se je rodi) v Di"užmifju. »Tam, kjer danes pla- Poslovni sistem Naiveč vprašani v zvezi z vlaganji in pripravo zahtevicov 7. junija se izlece lok za vložiun zalilevkov za vračilo \lai>anj v lelekoinunikadjsko omrežje - Zahtevek je |)olr(4)no \ ložili ne glede na \so polí í^bno zbrano dokuiiK^nladjo - Ministrstvo pisno odfiONorilo na več kol 100 zastavljenih vprašanj posaniezniko\' ali občin Tatjana Podgoršek Prejšnji teden jc Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Slovenije pripravilo na Vranskem občni zbor, na katerem so udeleženci izpcistavi-li več ležav in opozorili na vrsto odprtih vpraSiinj v zvezi s pripravo in vlaganji zahtevkov. Oh koncu razprave so oblikovali Štiri zahteve, s katerimi so seznanili ministrstvo za informacijsko družbo in Dri'avno pravobranilstvo. Med drugim so pozvali Tekkom. da omogoCi vsem zainteresiranim dostop do dokumentacije o vlaganjih v omrežje. Prav tako so menili, da bi moralo omenjeno ministrstvo zaradi preveč nejasnosti in različnih razlaganj zakona o njegovih določilih bolje informirati državljane in lokalno skupnosti, Od slednjega so zahtevali, da popravi in dopolni pravilnik o višinah prispevkov slsov in priključnin, saj ugotavljajo, da so navedene višine priključnin na posameznih območjih ludi do desetkrat veije od povprečnih, v veČini primerov pa so bili vlagateljem dejansko zaračunani nižji zneski, kol to navaja pravilnik. Med sklepe pa so zapisali še poziv lokalnim skupnostim, da pospešijo aktivnosti, ki so jih dolžne opraviti po zakonu. Občani, ki .so vlagali denar v izgradnjo omrežij preko krajevnih skupnosti, namreč ne morejo vlagali zahtevkov samostojno, dokler te nc izpolnijo svojih obveznosti. Po mnenju zdru^.enja se privatizacija Telekoma zavlačuje, kar je nesprejemljivo, saj le odprodaja deležii države ziigolavlja edini vir, iz katerega bodo upravičencem izplačali priznano vLŠino vračila. Po podatkih naj bi Diíavno pravobranilstvo do konca minulega ledna prejelo več kol ňOOO zahtevkov. Vložili so jih predvsem posamezniki. Od 193 občin oziroma lokalnih skupnosti pa ga je vložilo nekaj čez 4Í), Ivan Va» knêak. predsednik koordinacijskega odbora za območje Koroške in Šaleške regije ter občinske komisije za vračanje preveč vplačanih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje v mestni občini Velenje nam je še povedal, da so KS in mestne četrti na območju občine ukilvnosii v zvezi 7 vlaganji zahtevkov končale. Svoj zahtevek, ki vključuje zahtevke prej omenjenih. je pripravila ludi lokalnu skupnost in ga včeraj vložila na sedežu enoie Državnega pravobranilstva v Celju. Lokalne skupnosti in občani so na minisinsivoza informacijsko družbo doslej naslovili več kol 1CX) vprašanj. Na vse je menda že t>dgovorilo pisno, odgovore pa si lahko občani preberejo v avli Meslne občine Velenje ali na spleinih stranem www.vele-nje.sL »Rad bi poudaril, da vsi, ki so z bivšim P'lT-jem sklepali pogodbe posamezno, pripravijo zahtevek in ga vložijo na pristojni enoii Družbenega pravobranilstva v Ciciju ne glede na to, ali je ta popoln ali ne. Dopolnili gii bodo lahko po 7. jiiniju, torej po izteku roka za vložitev zahtevka. Po mnenju Valenčaka potekajo aktivnosti v zvc/i s pripravo in vlaganji zahlevkov kljub zapletom zadovoljivo. V Mestni občini Velenje je vložilo zahtevek 18 KS in mestnih če trli, vsaka od teh pa je k vlogi priložila še več Ziihtevkov glede na Slevilo sklenjenih pogodb s P'JT-jem. V dveh KS lega območja pa dokumentov o vlaganjih nimajo, kertudi nista vlagali v izgradnjo omrežja, zato morajo krajani obeh vložili zahtevke kot posamezniki. Naš plinohram - naš problem! In vaše zadovoljstvo! Predart« nam vio\ phnohran. Tokrat ^ pofludba I PETROL Pm rola pntbei U9«daa. Ve( inlonnacir u brnotačn Míbinskn vUiâ 060 22 66 tn sa spieini ^ani PHI nR9SE£ KKtMRTI 080 22 66 aprllia www.forl.si U£íon?ii !çn=ni7i ni isVSiNtî átefeggůtoa to âiSïS^^ GRanE-G: KULTURA Klepet pod arkadami - dr. Jurij Jug v lorck, 18. maja. so praznovali mu/cji pi> vsem svetu. Scvg J« <.\C' lovno, z na odprliml vrali /M ohisk^walce in z s ka- icrimj s<ï žclelj priicgniii ptwor-nosi javnosU, Tutll v Mii/cju Velenje .smo povabili vse, ki imajo radi prclc-kUïst, na hrc/pla^nc t^glcdc naiih mu/ejskih in ^galerijskih zhirk. Bili smo zadovoljni, saj je bilo la dan pri nas 257 obiskovalcev, Kiivcnikovi^ domačijo v /avod-njalj pa si je ogledalo 9 oi>iskkljcno pol nadaljuje na drugem podroCju/ib je bilo p<^dri^je izobraževanja odraslih, na katerem je proi. dr. Jurij Jug pre-ecj publicira! in je še vedno dejaven. Predava na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, na filozofski fakulteii v Ljubljani in na pedagoški fakulteii v Maribtv ru. Dolaknila sla se tudi Šport- sta kariôn>oCeia.sabljača, na atletskem področju zelo uspešno nadaljevala hči Kiavdija In sin Ale.^, dr. Jurij .îug pa je prevzemal različne funkci jc. Perspekliv<^ muzeja vidi pK>f- dr. Jurij Jug v stapljanju muzeja z mesiom, v katerem je lahko pt)-mcmben sejilavni del njegcn/e kulturne ponudbe- Mnogi mislimo, da to vlogo muzej uspešno uresničuje že sedaj. M Ac a Poles V Sarajevu so jokali Slovenska skupnost v Sarajevu, ki m«i ime Ivana Cankarja, je zelo aktivna. 7x: dvanajsto leto zapored so organizirali kullunKvJpt^rl-no manifestacijo z naslovi^ni an-karjevi dnevi". Med drugimi je bil natopriredilevptwahljen tudi velenjski trio Moj dom. ki je preteklo sobolo v tamkajî^njem d^>mu armije Bil 1 pripravil razslas'o Gasparijevih razglednic, ki je bila že 44. po vrsli. Poleg tega je irio izvedel sami «lojni končen sloveaski h nanidnih in lujih pc.'smi. Delegacijo je vodil Vlado Vrbič, ki jc poudaril, da med Vjlenjeni in Sarajevom že dalj časa obsiajajo kulturni stiki in da se je Trio Moj dom tudi lokrat i/icaz^lktunaš ambasador kullure. Skwenska pesem je namreč oki>li stopi\sla^lcev, ki so se zbrali v lepi koncertni dvorani di^ma, tako ganila, daje zásobila marsikatero oko. Na prostoru, kjer je bila Gasparijeva razAiava. jc bil prireditvi banket s slovenskimi vini in bosanskimi specialilctymi - kot je raz- lično okolje. v katen?m dmšivbvici maja smo imeli zaključni izJet zii vse, ki si prizadevajo in se trudiji> /a uspešno delo. Cilj iziela je bilo mesto Uilko. Najprej smo si ogledali zdravilišče. Lepo urejeni prosiuri.povstKl mimo in tiho vzdu.sje, nasmejani zaposleni in prijazna vodička zaznamcv vali la del izleta. Drugi objekt našega ogleda je bila Pivovarna L%sko. kjer smo prav tako a^lali brez besed. Količine proiz>'cc danes st(v ji IcpovzdrŽevanasiavba-rudarska kolonija iz leta 18^)5 z enostavnimi rudarskimi stanovanji. Vdoiinimed Sp, in Rečico stoji k"užno znamenje iz 17, siolelja. ki spominja na čas velike epidemije, ki je zahtevala preko 7{)() žrlev. RcčiŠko dolino miîogi imenujejo druga Logarska tlolina. Vidna pa je biLi cerkcv na mah vzpetini na tinu Slomšku, ob dokončanju v letu 1939 so jo namenili Slomškovemu ZiiSčitniku sv. Antonu Pu^čav-niku .v letu 2(ïli) pa se je uresničila doliji^leina želja faranov, da so cerkev lahkt) pcsvclili blaženemu Antonu Martinu Slomška Cerkev ima m(xlerno arhitekturo, zasnovano po zamisli Jožeta Plečnika, ki je grailnjo tudi nadzxmwai... Udeleženci zaključnega izleta so bili z izbiro Laškega in nje* govih znamenitosti več kot zadovoljni. koncu ic doline. Cerkev je nastala jH-f zaobljubi domačina, ki se je srečno vrnil iz morije prve svetovne vojne. /.c ob gradnji so cerkev želeli posvetili škofu Anionu Mar- Ob koncu smo si privť^čili še pa-nt^ramski c^gled po mestu Velenje in se lakí3 bogato p<\slovili od še enega Študijskega leta. ■ Milica Kovač Mednarodni uspeh Katje Sl Krištof Kolumb in Nicolo Pagan in i) in drugi, z^pi'isleni v Operi Genova in na Akademiji za glasbo Genova, že več let organizirajo mednarodno tekmovanje v Arenzanu (Gentwa). Poleg tega, da organizira mednarodna tckmwanja. ki so namenjena podpori glíisbcnim la-lenlt^m, pripravlja organizitcija Jupilcr tudi več moj-sin>kih tečajev, koncertov in dm^h glastîenih dtîgod-kov. Prcdsednikorgaiîizacijc jc prof. Sandro Domi-nulti, ki žc več let sijajno vodi glasbeno dogajanje J upi Ira. Mednarodno tekmovanje, ki je v njegovem okrilju, je namenjeno različnim inšlrumenlalislom, razdeljenim po skupinah mslrumenlov - od violin, violončel in ostahh godal do piiial, Irobil, klavirja. harfe, petja in komornih skupin. Vsako skupino oecnjujc strokovna komisija» sestavljena iz priznanih italijanskih in lujih glasbenikov - strokovnjakov na posameznih področjih, ki imajo s tovrstnim ocenjevanjem dolgoletne izkušnje, lek-movalci so razdeljeni po starostnih skupinah, od katerih je odvisna ludi težavnosina stopnja izvajanega programa. Letos so .^e mťdnardIično pt^dprlc naslope mladih violinislL ■ Urška Šramel Rocli'n'roll razstava in otvoritev r()toí>mťtIurij Vižiíiiin je na oUorilvi razstave \ Miizeln - galeriji Velenje osial hrez las - Daiios ol) 17. uri slrokoMio vodenje po razsuivi Bojana Spegel Velenje - Fotografija ga je začela z-animati pri losnih 11 lelih. Včlanil se je v fotoklub /rno. v katerem je oh dobrih mentorjih hitro napredoval Žc kmalu je na fotografskih tekmovanjih na ozemlju nekdanje Jugoslavije začel dobivati nagrade za svoje fotografije. Kot dijak velenjske strojne tehnične šole sejcšc bolj posvečal samoučenju, danes pa rnanje dopolnjuje v studiu Manj-ana in stideluje s priznanimi slovenskimi fotografi, kol so Diego CTím% Miha Tras, Žiga Korii-nik. Jane Siraus, AljaŠa Reb<^lj, 'ione Stojko... ře je v začetku foiografaskc potí fotografiral bolj ekološke leme, je kmalu zaradi ljubezni do glaslK in odra začela nastajati brcn - Božiček in avtorja samega pa sta bila pika na i. Otvoritev razstave (in razsiavasama), kot sijih lahko v Velenju želimo le še "še in še". Jurij jc prejšnji teden pripravil ludi vodenje po raz-stavi. ki se ga je udeležilo veliko mladih. Zaradi velikega zanimanja vas bo v galeriji čakal ludi danes ob 17.uri in t")pravil Še eno strokovno vods^o. 27. maja 2004 Kam se pa tebi mudi? Tatjana Podgoršek Med 2U raziskovalnimi nalogami, ki w> jih v Icio^njcm gibanju Mladi raziskovalci za razvoj SakSkc doline izdelali srcdnjcšiil-d, je edin:« prejcUi prvo nji^ado naloga z nasicvom Kam sc pa le-bi mudi? Pod njo sla se p.>dpisa-11 dijakinji 3. iclnika Splasne in Mrokovnc gimnazije Šolskega ccnira Velenje Vesna Svarc in Aj- Ijcnjskem lempu v me^îu kol na deželi. Delno pa sva »uganili«, da zaradi pomanjkanja Casa duhovni m vrednolam. kol so dru/^ina. prijaieljinvo, medsebojni odncrsi, pripisujemo manjSi pomen. Samo delno drž) mnenje, kako nas pomiinjkanje časa sili k ukvarjanju većinoma z nosnimi posli tn da seje zaradi hilrega lempa Življenja povcCalo Ajda fn Vmesna: »Mentor/ca Sandra Dostal naju je samo usmerjata, vse drugo je najino deio,« dii Pklerski. «iliier lempo življenja naju je pripravil dn razmišljanj o icm. zakaj je danes čas lako pomemben? Zakaj nam ga vedno primanjkuje? Zakaj si vzamemo vse manj časa zase in bližnje? Kako je prišlo do lega? sta pojasnili Vesna in Ajdu icr nadaljevali:« Ko sva razmišljali dalje, sva sc vprašali, ali je malcrializcra posledica Mlrega tempa življenja. Posledica pravzaprav icsa je hiter icmpo? Morda razvoja tehnologije? Je lo bo] za preživetje? Kup vpraAanj sc nania jc porodilo in želeli sva poiskati odgovore nanje. Kasneje sva ugotavljali, du sva se lotili temo. ki naju je dodobra zaposlila, tu in tam kakšno dognanje tudi presenetilo.« Na osnovi .>menjenih vprai>anj sta si postavili pet hipotez- ki sta jih na osnovi rezultatov različnih deli^vnih metod nekatere v celoti ovrgli, dr jgc pa delno pi>irdi-li. -»Predvidevanje, da danes živijo ljudje hitreje kol včasih in da so pogosto manj zadovoljni ssvo-jim življenjem, sva ovrgli. Prav tako hipotezo o hitrcfSem živ- Šlevilo živčnih ziomov in psihičnih motenj.« Po pričakovanju deklet naj bi ljudi molilo nenehno hitenje zdaj .sem. zdaj tja. Ajih ne. Nekateri celo želijo, da jc tako. Analiza je tudi pokazala, da si šiudcnli in vnlrasli znajo orçanizirali svoj čas. Najbolj obremenjeni nîcdvscmi vključenimi so gimnazijci. Med drugim sla pričakovali. daznaiK sltwonske glasbenike obrcncnju-jcia lempt) in slava, a jih, na njuno presenečenje, ne. Nasprt^lno. Povedali sojima celo, da brez te- ? a ne bi m<^gli ?,iveii. cprav se večina zaveda hilrega tempa življenja, ga kljub temu ne bi pretirano upiičasnili. »ZmcHno je prepričanje, da smo prisiljeni hiteti. "JhkŽivljenjski slilsi na poli do svojih ciljev izbercno sani Ajda in Vesna sla zastavljeni cilj pri raziskovalni nalogi dosegli. Nagrada za nalogih je iosarrîopla na lo preizkušnjo. Ko sem oddala test. sem ocenila, dit zadnja nc bom, zlatega priznanja pa nisem pričakovala, /a mano je prijelni'b presenečenje.« je z zadctvoljsivcw ugotavljala Ý.iv-A. Nekaj naptilk(wglcdecseja ji jc dala profc-st^rica Mariina De C'osia. nekaj predzjianja je imela.sicerpa je največ «stavila» na znanje, ki ga jepritk^bilapri rednem p;'uku. /.iva je Se povedala, da je bilo sodekwanje na državnem lekmo- Živa Malovrh: » Zlatega priznanja nisem prićakovata.« vanju iz angleškega jezika zanjo nekaj povsem novega. Izkušnja več. za katen> verjame, da ji bo še kdaj prišla prav. '/.\n\o priznanje ima zanjo več pcimencw - poleg lepega uspeha ga jemlje tudi kol lííHivalo, s|>c>dbudu iji ki'I uraihi<^ potrditev, da pri angleškem jeziku res nekaj velja. ■ Tp »Spoznal sem veliko novega« Pred nedavnim je bilo v Mariboru 4. državno tekmovanje dijakov v konstrukciji In v tekmovanju z mobilnimi neboli. Na njem je wxle-loval ludi dijak2. Iclnika Poklicnc in tehniške eleklro 1er računalniške «lie Šolskega ccnira Velenje Simon IV/an. /arobola 2i)( 14jc prejel zlato priznanje in prvo mesio. Simon se je lotil izdelave robota v začetku št>Lskega leta. Namenil mu je približno §iirl ure časa na teden, sestavil pa ga je s pomočjo mentorjev Petra Vrćkovnika, ZvoneiH Cencen» in Branka OvorsakH. «Scslaviii ga ni bilo lcžkt>. Ježave se pojavile, ko ga je bilo treba programirali. Drobne napake so »slale« kar nekaj truda, a sem jih z voljo in vzirajno.si ob pomoči omenjenih rešil. Za odpravljanje napak je bi-k> potrebni^ pogledati Še v kakšne druge učbenike kol le v šolske in pridobili ustrezna znanja. Spoznal sem veliko nwcga, se veliko naučil.« je zadovoljen pwedal vse prej kol gostobesedni Simon. Ri>holi st^ ga .sicer zanimali fc pred vpi^im v srednjo Šok"», vendar se je zanje še biî(j ogrel zaradi fioSol-eev, ki so ohiskovoli krc^žck Simon Tržan tike ra šoli. S takšno vnemo so govorili ovsem, da je Simon njihiwo navdjSenje sprejel z odprtimi ro-kanii Ni mu ?a]- Lct(»jc prvič so-dckival na kakšnem dnevnem tekmovanju, zato jc uspeha šc loliko bolj vesel. Državno lekmt>vanje je le drJ^vno. konkurenca je tu večja in močnejša. »Trudil sem se premagati dijaka na. imenovanem rdečem .seznamu ogroženih metuljev v Sloveniji? Kateri naravni in antropogeni dejavniki vplivajo na po.samcz-ne vrste in katere lokalitete so po vrsti raznolikosti metuljev najpestrejškž? »Poiskala sem i)d- Ana (na sredini) z mentoricama: biatašo in Zdenko. In njegovi (okolici, f'eprav so dekleta vedela, da je naloga dobra, jc bila prvjs kljub 1emii presenečenje. «Trud jc poplačan, neprespane noči pozabljene,« c z navdušenjem pripovedovala Ana in nadaljevala; -»Ce bo.bixče ne, vem. da nisem vložila v dck> loliko truda kot drugi, sem si dejala na samem začetku. Danes sem res zelo ziídovoljna. Vesela sem nagrade. zadovoljna, ker sem uresničila zastavljeni cilj. /aradi naloge .sedaj opazujem naravo s precej drugačnimi očmi. Mt^ram pa priznali: če ne bi imela lako dobre menloriee.čc mi nebi .stali ob .strani in me podpirah moji domači, si)šolci, prijatelji, omenili moram še Bojana Kmecla, ne vem, kako bilo.« Čeprav jc raziskovaJa le metulje, se je ob tem naučila še marsikaj drugega. Idejo za nalogo je predlagala Ko-pužarjcva. Z njo je icznanila Vaj-dičevo. slednja Ano. Ker so jo mciulji zanimali in ker rada sprejme izzive, sc jc z veseljem vključila. Ana je povedala, da si v bistvu ni postavila kakšnih hi-poiez, bolj vpraSarja. na kaiere Legenda ima novo podobo gtwiire na vsa zaslavljcna vprašanja. V Sloveniji je registriranih več kol 180 vrst mciuljcv.od lega Jih je ogroženih veC kot Iri četrtine. Sama sem popisala vrst dnevnih metuljev, ki Ictajo v Velenju in njegovi bližnji okolici. Cid lega so bili trije z rdečega seznama ogroženih- Presenetilo meje število dnevnih metuljev v tukajšnjem okolju. Velikojihje, če upoštevamo, da sodi med urbana, onesnažena. Poleg pozidave okolja, uporabe pesticidov in herbicidov pa naj bi ti dejavniki vplivali na pojav posameznih vrst metuljev.« Največ mcluljev je našla na področju Lipja in Tuše vega. Ana sc je prepričala, da jc raziskovalno delo naporno, rezultat velikokrat odvi.sen od pristopa k nalogi, kako resno vzamešdelo. Nc glede na zapisano, sc je navdušila za dejavnost in zelo rada sc bo vključila tudi v prihodnje, »... kajli to delo širi obzorja.« Izk'u.^nje in pridobljeno znanje ho Ana s pridom uporabila prihodnje Šolsko leto kot dijakinja splošne gimnazije- ■ tp Siklei CEUi i Goiposko u1lcQ 7 www.zridBn .com 1 13 poioiíia dtvizg tMitm NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulicâ 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, 28 vse zaposlene in upokolence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira. Tel.: 02/ 252-48*26 041/ 750-560 Prey Mirai Pre/Kraljevi vralM Pre/Izvir VI PIŠETE Ilustrator na obisku v vrtcu vrtiljak Olrcx;i w povedali Kdo pišu |H2snií ? 'pisarji, pesniki, pesniki, jaz. ja?... Kd<> piše pravljice? • pravljičarji, pisarji. Svcllana Makarwič, VîUov ali (op. I. S(rcvpnjk). oirocl Kdo nk> -lil^ovno opremi pruvljice v knii}>»li? • pravljični k. risar. umeUiiWikïSîraior«. » mik« ira-tor"<, ilusiraior o čem ra/.iiiislja iiiďjhcii olnik. ko oilpic knjíí{ uvidi celo •<^>dbledi umivanje po malici, vsak peiek imajo ^e želiranje zob in večerno umivanje zob doma. KontRilo čistoče zob opravljajo, praviloma nenapovedano, enkrat mesečno sestre ZD Velenje, in sicerr Irena Šumer, Irena Skrinar, Pittricija Hanžekcfvič in Belka Pižom pod vodstvom vodje zobozdravstva dr. Mllola Ležaiča. Po rdeči tabletki dobijo /a evidenco čistoče zob še zajčka (zobje so odlično umiti) ali polža (zobje so zadovoljivo umiti) ali črva (zobje bodo naslednjič čisti), Evidenco vodijo na razredni tabeli (skupno) In na kartončkih za starce, ki jih mesečno podpišejo (indi-vldualmO' L mesto In s tem naslov državnih prvakov Republike Slovenije so letos osvojili učenci OŠ Biba Roecka ŠoSianj - podružnična OŠ Ravne pod vsakodnevnim vodsivom učite- ljice Daniele Olup in učitelja Rudija Olupa. .Svečanost v Ljubljani je popestrila glasbena skupina Game -zabno! Na Slemenu, v Andrejevem domu, šola v naravi združuje učenje. astvarjaln<*l in zabavo. Se^lmoŠol-ci jo predstavljamo z enkratnimi utrinki... Predavanja in praktični primeri nuđenja prve pomoči. Predava Ulica je bila čisto mirna. Učenci smo sedeli in opazovali učiteljico prve pomoči, kako je pripravljala lutko. Glava, vrat in teki dť> pasu. "Ojoj, sedaj sva med-ve na vrsti," sem rekla prestrašeno. Ciazo sem dala na usla. glavo nazaj... Prva sem vpihnila v lutko, Prsni kol se ji je dvignil, pri masaži pa se ji je vzhočil. 'Ali delam prav?" sem se spraševala-Vse seje srečno izteklo ... P(^nedeljek. torek... (dopoldne In zvečer). - Misliš pohod do .lavorja, podiranje smreke in predavanje lovca? - Da, ampak... orientacijski pohodi -Lov za skritim zakladomt Igra mi je bila zelo všeč. - Meni Tudi, vendar še bolj se mi jc vtisnilo v .spomin preverjanje teoretičnega in prakiičnega znanja prve pomoč). /abava. KtmfŠke besede in reklama za vzmetnla^... Fantje so zapeli kot Iri sesire, pred nami seje po pisti sprehajala moda prihodnosti in vsi smo se smejali. Disko... Kako smo plesali! /adnji večerje tiho spletci pri-jaleljskevezi med {xldelki sedmega razreda. /apisalo seje... Pravijo, da PP nujna jc ... To držj, saj se v življenju marsikaj zgtxli. Učenje, druženje, pohodi In še kaj popestrijo ure, da je na Slemenu pravi raj. ■ SedmoŠolci osemletke OŠ Karla Oestovnika Kajuha Šoštanj imrn VABLJENI To nedeljo, 30. maja 2004 Ker letos v M^tcatotju ptsznujerno 55-îsinicô svojega obstoja, smo ptipiavjlj ZÔ naše kupce vrsto ugodnosti In ptesen^čdnj. Zdto vas vabimo, da v nedeljO. 30. maja. obiéčete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator' m izkoristite 10-odstotni popust na nakupe Iz vseh programov, med diuglm tudi pohlitva, tehnike. Športnih pripomočkov in obleči L ^^lit» ^ipf^eaá ^ wcator yiNiuiami ^E/^^/nQ^TE ^^^'^■erMtDTW^a PoMiM C2S3ID * ne v^aje vMen:aĐi)9v9) fîwiêznh prDde|eineh. nujmo ; skupaj! 27. maja 2004 «»^Cas R/Ï\D0J8KD IDG Č/^S(2)P0SD0I Glasbene novičke Igor Kukovec ; »Slo je za stavo« Sodi med naše mlajše radijske sodelavce. Menda žc dobrih pet Ici preživlja del dveh po-poidncvov na teden na Siarem irgu 15. Kako jc zajadral v \c vode? »Naj povem po resnici aJi ne. Šlo je v prvi vr-sli za stavo. Slavil sems kolegi, da se upam prijavili na avdicijo. Drugi razl<">gza lovrsino spodbudo so bile težave s prevo/om. Pred lemsem namreC delal na drugem radiu, in ker lakral Se nisem imel i/pila, sem bil odvisen od drugih. Zalo mije bolj ustrezalo, Oe bi jo lahko na radio mahnil pe.^. Prijavil sem se torej, opravil avdicijo in bil sprejet skupaj s 1'adejo Mrav-Ijak in Aleksandro Msirtin.šek. Slavil pa sem za pieo in pivo. Ko pa danes razml^jam o lem, postaja vse bolj očitno, da sem potreboval nekoga, ki me je brcnil nekam. Kot da za kaj takega sam Jiisem imel dt>volj poguma,« je povedal. Igor pravi, da si jc radijsko delo predstavljal nekoliko drugače. Ni vedel, da bo moral igrati poročila, o&mrlniee, reklame. Dolj se je videl kol avtor posameznih oddaj. Takšnih, kot jo vodi sedaj: glasbeno dodajo Rockc&sok. »Vesel sem, da se je tako prijela. To vidim iz p(»ic, elekiroaskih in SMS sporočil» Pri vsem radijskem delu so mu najbolj »zoprna« osrednja poročila, ob 14.30 uri. Ko je mimo 5e oddaja Aktualno, zadeve lažje steCejo. »To je zaradi treme. Še vedno jo imam, kar pomeni, da imam spoštovanje do dela, ki ga opravljam. In dokler jo bt^m imel, hov redu.« Rad se pogovarja s poslu.ialei, tudi javljanje s ierena mu jc bli?:u, Oeprav so mu drugi pripovedovali, kje vse po-slu^jo oddaje Radio Velenje, ni verjel. Ko se je o vsem sam prepričal,: »O, kje vse smo slišni.« 'ležko bi delal v jutranjem terminu. Ka sploi^no ni zgodnji, ampak bolj nočni tip. Je menedžer nekaterim ansamblom in njihovi končeni se zavlečejo velikokrat do zgodnjih jutranjih ur. Ko ni na radiu in ko sc ne klicari zaradi nastopov svojih »varovancev«, se psihično pripravlja na diplomo na Fakulteti za s prem ien") dořakal 30. maja. ii(>iisi:^ioiJsi: Amar je naslov prvega sin-gla z odličnega house albuma Parly Monster domačega av» lorja Staneta Špcgla (alias IIouseMouse). V skladbi go-sluje odlična mlada vokalist-ka Anila Kay. uj I i\ii'i(: Vzalo?.bi AND MUSIC je ia5el r\iivl album Štajerskega veterana popularne glasbe Alfija Nipiča z naslovom Vem, da lihc^spiš. SIJJICT Dekleta sose pred kralkim vrnila /^"^siovanja na sosednjem Hrvaškem. Ib je bil že njihov četrti obisk sosednje države, lokrai mesta Zadra, kjer so nastopale zOlivcrjcm Dragojevičcm. Kl[\(» Štajerska zasedba Kino je izdala svoj dolgo pričakovani album Noč ima svojo mt)č, ki ga bo začela promovirali prihodnji leden. Maio Ssuion /a Kravil/a Velenjska nu-meial skupina Naio Ssaion bo edina slovenska prcdskupina, ki bo ogrevala množice sloveaskih oboi^cval-ccv Lcnnyja Kravitza v torek, 22. junija na bežigrajskem stadionu v Ljubljani. Tako bodo zmagovalci graškcga glasbenega natečaja N€wci")mcrs 04 lahko nastopili na Istem odru sše eno sveiovno znano glasbeno zvezdo. Kol zmag(3valci na festivalu v Avstriji so si namreč že prislužili tudi nastop pred su-penrvezdnico Pink na open-air festivalu, ki bo 17. julija potekal v Piber.steinu v Avstriji. UhiliT Sliudo of Pdlc nujvťťkral predvajana Whiter Shade of PjJe, uspešnica skupine PrtKol I larum iz leta 1967, je največkrat predvajana pesem v Veliki Britaniji vza-dnjih 70 lelih. Družba Phonographic Performance, ki se uk"varja z zaščito avtorskih pravic, je obdelala podatke radijskih postaj, džuboksov, klubov in ^asl^enih trgovin iz preteklih sedmih desetletij ter objavila seznam največkrat predvajanih pesmi. Na drugo mesto se je uvrslila Bohemian Rhapsody skupine Queen, med prvimi petimi pa sta se znašli ludi dve pesmi, ki se lahko za svojo priljubljenost zahvalita pravzaprav uspehu filmov, za katera slabili napisani. To sta Love is Ali Around iz filma Štiri poroke in pogreb ter Everything I do iz fUma Robin I lood. Mitm prejel časini doki oni I Univerrav Pennsylvaniji je irskemu rockerju Bonu podelila častni doktorat. 44-letni pevec skupine U2jc ob prejemu tegii priznanja, ki si ga je zaslužil s prizadevanji za pomoč Afriki, spregovoril pred študenti in i^o-zoril na naraščajočo rev.^ino, pogubno lakoto in vedno huj^> epidemijo aidsa na črni ccIini. Mod drugim je zairdil, da boj proti boleznim in pomanjkanju O Še vedno DMK Šaleški átudenlski klub jc aspesno prestal ognjeni krst prvega vikenda DMK-ja. Pred vrati je že drugi, i velikim speklaklom v sobcHo. Danes, v četrtek, 27. maja, se bo ob 2L uri v Maxu pričel jazz koncert z Robert JukiČ oktetom; in kar je pri tem najlep&; • vstopnine ne bo! Jutri, v petek, 28. maja, bo v atriju na gradu cino koncert z orkestrom irubačev N. Ajdino-viča in bobnarsko zasedbo Bobnars United. Za redne člane ŠSKz izkaznico vstopnine ne bo, pmtopni člani bodo za konccrt od-šteli 300 SIT, 800 SIT pa vsi ostali, ki bodo ravno lako želeli prisluhnili temperamentnim balkanskim iru-bam in afriSkim bobnom. 29. maja, vsoboto, bo v Rdeči dvorani spek- lakel na dveh odrih. Na prvem bodo ob 21. uri po kosih industrijskih odpadnih materialov loi-kli Člani plesnololkaiskega ansambla The stroj. Na drugem bo skupina Laibach predstavila svoj zadnji album Wal. redne člane s .ŠSK izkazjiico bo vstopnica stala lOOO SIT, 1500 SFF za pristopne in 2000 SIT za ostale. Pred kon-cerlom, ob 20. uri. bo Orkester frajtonajjev Goličnik igral v sprevodu od l itovega irga do Rdeče dvorane. Od 10. ure dalje, prav tako v soboto, bodo na jezeru Športni turnirji v nogometu, ka^arki in odbojki (prijavnina 1000 SIT) ter boulder tekma v plezanju (prijavnina 2.500 SIT) z lepimi nagradami. Na jezeru bodo potekale ludi likovne delavnice, v kiiterem se bo možno preizkusili v slikanju z akrilnimi barvami na karlon inv risanju grafitov. Več o 14. festivalu Dnevi mladih in kulture na www.dmkuli.nel in www.ssk-klub.si. Se vidimo! ■ ko vAlrikistane manj kot boj proti terorizmu. »Sam je humanitarna prizadevanja začel Icia 1985 z dobrodelnim koncerlom Live Aid, na težave tretjega sveta pajc opozoril sslcvilnimi obiski v afriških državah in udeležbo na različnih humanitarnih prireditvah. VrliuiUH D^IK 2004 14. dnevi mladih in kulture, ki v organizaciji Šaleškega 5iu-deniskega kluba od 20. maja do 5. junija potekajo v Velenju, bodo tudi la konec tedna prinesli obilico zanimivih glasbenih dogajanj, /ačelo se bo že daneszjazzovskim koncerlom v klubu Max. kjer se bo pred-siavil Robert Jukič s svojo zasedbo. Sledil ho petkov (28.5.) naslop mojstra Irubc Elvi.sa Aj-dinovića in njegovega orkestra na Velenjskem gradu, kjer bo nastopila tudi zasedba Bobnars Uniled: vrhunec tega vikenda in letošnjega fcslivala nasploh pa bo soboini (2y. 5.) nastop skupin Laibach in The Stroj v velenjski Rdeči dvorani. Ob lem se bo občinstvu predstavil tudi irinajslčlanski Orkester frajtonarjev Goličnik. Siddharla v Evropo Skupina Siddharta ima po izidu zadnjega albuma Rh- dela čez glavo, saj komaj usklajujejo vse obveznosti in tudi v spomladanskih mesecih nimajo Časa za počilek. Po lem, ko so lani napolnili stadion za Bežigradom in imeli razprodane koncerte po vsej Sloveniji, so s koncerii na Mrva.škem in f ! češkem začeli serijo poletnih nastopov, kijih bodo med drugim popeljali ludi na Madžarsko, Poljsko in v Nemčijo. Vse Ijubiielje skupine pa bo zagotovo razve.selila novica, da se je Siddharla z veseljem od/vala vabilu, da posname skladbo za kompilacijski album, na katerem bodo zbrane priredbe uspešnic skupine Kraltwerk. : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ; Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18 30. 1. ŽEUKO JOKSlMOVIČ-lane moje 2. RliSLANA-Wilda Dances 3.SAKIS RÛUVAS-Stialie It Tokrat ste imeli možnostpesem tedna Izbirali med tremi prvo-uvrščenimi skladbami na pravkar minulem izboru za letošnjo Bvroviztjsko popevko. V lesnem boju je lokratzmagal Željko Jok-slmovič, predstavnik Srbije In Črne Gore, ki je s skladbo Lane moje premagaj letošnjo zmagovalko iz Istanbula, ukrajinsko pevko R u slano. LESTVICA ^MiE ÊmmiE Vsako nedeljo ot) 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897.50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 23.05.2004 1. MLADI DOLENJCI: Samo zaradi tebe 2. VESELI PLANŠARJI: Pod Golico 3. KOPITAR: Izpijmo ga prijatelji 4. GORENJSKI MUZIKANTI: Prasň kinolog 6. PODOKNIČAR: Kranjska klobasa Predlogi za nedeljo, 30.05.2004: 1.FANTJE2GG: Kosec 2. KLAVŽAR: Ena majčkena ljubezen 3. PETRiČ: Še &) liter 4. SOTOŠEK: Če čebula ne bi če imela 5. VAGABUNDI: Piskrovez VRTIUAK Mag. Franc Avberšek (prvi z leve) ministru za ola:)lje in prostor mag. Janezu Kopaču: »Kot prvi energetski minister v Sloveniji poznam to področje. Kot direktor Raziskovalnega inštituta ERICO Velenje se spoznam na ekologijo, zato pričakujem, da sem pravi človek za direk* torja rudnikov Žirovski Vrh v zapiranju. Nimam veliko do penzije in sprememba okolja tudi zadnja delovna leta dobro dene.« AvbrSkova žena Alenka, ki je znova potrjena za direktorico Savinjsko-Saleške območne Gospodarske zbornice Slovenije, pa dokazuje, kakor pravi pregovor, da za vsakim uspesnim moškim stoji uspešna ženska. 4 ^ Le zakaj Katja Ošljak, urednica 25. jubilejne številke Riti • glasila Šaleškega študentskega kluba, in Janez Slivar, predsednik omenjenega kluba, gledata vsak na svojo stran? Se nista mogla dogovoriti, kdo je bolje predstavil svoj izdelek: Katja novo številko glasila, Janez pa 14. dneve mladih in kullure v Velenju, ali je Kat* ja zamerila njegovi dobronamerni pripombi, da je Rit vsako leto bolj debela, Slivar pa je hotel preslisati njeno, da je to razumljivo, ker je vsako leto starejša? Mija Žerjav» tajnica na OŠ v Šmartnem ob Paki, svet« niča» kulturnica ..., Jožetu Krajncu, novinarju, predsedniku NK Šmartno, režiserju: »Poslus, Jože. Ne vem, aH mi bo naslonitev na tvoje rame prineslo olajšanje ali ne. Ne vem namreč, ali naj se veselim aH zjočem. Le še do konca tega leta in rekla bom adi-iiijo šola, prizidek in še kdo ter pozdravljena penzija. Ko sem bom rešla pa še svetniške dolžnosti, bo pa sploh fino. Takoj bom imela več časa za kulturo. Upam, da boš tudi ti kmalu zapustil nogomet in boš zrežiral še kakšno igro za Gledališče pod kozolcem, v katerem bom odigrala Gertrudi podobno vlogo, kot sem jo v komediji Mrtvi ne plačujejo davkov.« Prrpovrddii kajenje napla/J Na eni od najbolj obiskanih plaj^ v Avstraliji, Manly E3cach. ki je od Sydneya oddaljena le králko vožnjo z ladjo, so prepovcda* 11 kajenje. Po napovedih avsiralskili medijev čaka podobna usoda tudi slovito Bondi Beach. Prepcjved kajenja so sieer uvedli že na nekaterih plažah ameriške Kiiliior-nije. Kljub pogostim dr/avnim kampajijam, s katerimi |Xttkušajo (Oblasti med prebivalsivom propagirati zdravo življenje, so sicer Avstralci, znani kćiIi za prvo, bolj primerno ime. »Uurhie lahletkii«; rá vilko linijo ill í/l)oijsano spolno slo Ameriški znansts'eniki razvijajo »Barbie tabletko«, ki naj bi ljudem brez truda omogočala zagorelost, vitko linijo in zviševala spolno slo. Znanstveniki z Univer/e Arizona so povedali, da so zdravilo razvili med iskanjem načina za zmanjševanje nevar-ni>sti kožnega raka. Na skupini moSkih so testirali hormon melanotan 2 v upanju, da bo stimuliral naravno zagorelost. brez dodatka sonca. Vendar so na svoje veliko presenečenje ugotovili, da hormon med drugim stimulira tudi spolno slo, prav tako naj bi tudi pomagal ljudem izgubiti odvečno težo. Na podlagi izjav raziskovalcev hormon sproža reakcijo, ki nemudoma privede do povečanja spolne sle. Kljub temu, da so nekateri strokovnjaki skeptični nad tako Široko paleio učinkov enega samega zdravila, pa ameriški strokovnjaki v svoj uspeh ne dvomijo. Prehod Venere rez Soneevo ploskev_ 8. junija 2004 se bo v jutranjih urah Venera po 122 letih ponovno znaJla natančno med Soncem in Zemljo. Približno Sest ur pe, boi^ele 10. decembra 2117. Več informacij o prehodu Venere lahko najdete na naslovu: h 11 p://www. fiz.uní-lj.si/venc-^a20(W/ IMkiiil - najhujša nočna mora Kar ena od petih Britank bi žrtv(wala poviSanje plaůe aD napredovanje v službi za to, da bi-laiepavbikiniju. RaziskiivaSlim Fasta kaže, kako zelo so ženske obremenjene s svojo podobo v kopalkah. Precej anketirankam se zdi to enako stresno kot prvo srečanje s parinerjevimi starši. 45 odstotkov žetvik meni, da njihovi parlneiji naplavi pogledujejo /,a drugimi ženskami, ker imajo boljše postave. Britanke najhujšo konkurenco vidijo v Italijankah, takoj za njimi pa so svetlolase Švedinje. bomo lahko v Evropi, Afriki in Ayiji opazovali, kako potuje čez Sončevo ploskev. V preteklosti so bila latóna opazovanja zelo pomembna za določitev razdalje med Zemljo in Soncem, danes pa na tej metodi temelji iskanje planetov v drugih osončjih. Naslednji prehod Venere, ki bo viden ludi iz Evro- trkanje Učinkoviti, ne varati Nekateri pri nos zameniuíejo energetsko učinkovitost in energetsko vormost. Ce bi profesorji in diioki velenjskega Šolskega centra varčevali s svojo energijo, ne bc dobili prtsnanjo za energetsko učinkovitost. Provolasno letos vendorle ne bomo mogli reci, da je poletje pr^iteio odprtje soitonjskega bozeno. Ne zoradi »hitrosti« odprtje, predvsem zorodi mufiastego vremena. Dar na dar Darinko (Herman] je na mestu sekretorke obmoàiega združenja Rdečega iviza Velenje nadomestila Darja (Provalnik). Rdeíi križ zoradi vse vecjili potreb občanov pričakuje le vei darov. Suhi kljub mou lani nas je to čas ie pestila suio, letos nam ie kar moôio nogajo moČa Kljub temu je veliko ljudi suhih. Nekako velja Pravijo, da tudi pri znani zgorajesoviniski speclellteti velja, da je boljio, Če tudi pri njej gre »ljubezen skozi želodecff. Dobro je Dobro je, do je slovenski množim i maturantski ples pred provo moturo. Tako je bolj množičen. Hladen tuš? se Celjski Tus je s sodobno računalniško opremo opremil tudi mladinsko knjižnico v Velenju. Nekateri sprašujejo, če ie zarodi tega velenjska Ero doživela hladen tuš. Šoštanjski bloki Kakšno je mliko med šoštanjsko termoelektrorno in krajevno skupnostjo iostonj? £ni provijo/ da v tem, da ima termoelektrarna pet blokov, v iostanju pa se ljudje ob kakšnem problemu navodno razdelijo no dva bloka« Poduki Zoradi gradnje prizidka k Šmariki osnovni Šoli se nekateri odrasli med sobo precej podučujejo. Velenjconi po svetu Slišimo, da odhojo Franc Avberšek no novo rudarsko delovno mesto, ki se bo precej rcu likovalo od nekdanjega, ki ga {e opravljol svoj čas V Velenju. V Velenju ie odpiral nove odkopne rove, no Žtrovskem vrhu po jih bo zapirat 27. maja 2004 Maturanti podrli lasten rekord Na veloiijskoin TíIovímii lífiii so zaplesali 304 inaluranlje, v rokordiii cetxorki pa I4.5{)4 pl{^s41 čeirvork, kar je bilo dovolj, da je padel nov Ousinessov rekord. In lo že tretjič. Rekli .so: Plesni učilelj Aleš Pušnik: "ludi letošnjo prianijtev lahko ocenim kot lepo. rudi število sc^delujočlh plesalcev in plesalk ni slabo, saj vemo, da vsi maturanti ludi ne i>b(skujejo plesnih lečajev. Mi.'š-lim, daje Tiiov Jrg najlepši ambient od vnch prizorii*', kjersc pie^e četvorka- Tudi gledalcev je vedno več. saj je iakšna prireditev tudi malo nostalgična. Na Tilovem trgu .smo tokrat plesali tretjič, saj je prva prireditev potekala le v Ljubljani." ■ bš, foto: vos Kljub dežju so se dobro znašli v šoštanjskih hribih Minuli vikend šoštaniske liriho prenašali planini i i/ cch) Slovenije -Sla[){) vreme lekinovanja ni pokvarilo - Prišlo je več kol 350 planiiu ev iz (H^le Sloveniji^ - Uspešni so bili ludi elani PI) Velenje, Vinska (jora in Polzela Tjaša Rehar Kolikokral se vam je že zgodilo, da ste se kje v tujem mestu izgubili in brezpomtîcl nisle na^li več pt^li nazaj? No. Če bi sodelovali na tekmovanjih o planinski ori-eniaciji, bi se marsikje, ne samo v hribih, veliko lažje znašli. Takšni, ki se na orientacijo zelo dobro spoznajo, sc^ se minuli vikend ptMikali po hribih v okolici St>j^tanja. Planinsko društvo ŽoS-tanj in Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije sla namreč organizirala najbolj mnoi^ično planinsko tekmtwanje - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPO T). Ekipe, razdeljene v devet kaiegorij, ki so pokazale največ Z-nanja na pi^drixnih tekmovanj i h..so se nato uvrstile na SPOX ki ga vsako leto (>rganizjrajo dru^e. Šc^tanj-ski planinci.soseorganizacije lotili ravno ob praznovanju svoje stolelnice. .Sami lokral niso tekmovali, saj so imeli ogromno dela s samo organizacijo, poleg lega pa ludi sam teren pnznajo Iw-ije kol lasten žep in konkurcnca ne bi imela nikakr.snih mozm.^ti. Imajo pa planinci iz SoStanja že kiiT nekaj nagrad s tovrstnih tekmovanj iz preteklih let. Uikíiťiíc - (loi>ro varovana skrívm^sl Dv\>dnevnega lekm^wanja v okolici SoStanja se je udeležilo kar ekip Iz raziičiiih krajev Slovenije, skupno 351 tekmovalcev. Prijavljenih jc bilo celo več ekip. vendar je zaradi slabega vremena udeležbo nekaj ekip odpovedalo. Lc^kacija tekmovanja - tudi sam začetek in konec - je bila dobro varovana skrivnost. Tek-mtwalci so vedeli samo lo, da bo tekmovanje potekalo na območju občine Šoi>ianj. Prvi dan so se zbrali pred sostanjsko športno dvorano, od koder je bil nato organiziran avtobusni prevoz do Starta pred cerkvijo sv. Mihaela v Florjanu. Vreme tekmovalcem in organizatorjem tokrat res ni b\\o naklonjeno, saj je ves dan deževalo. Ni pa bilo videli, da bi udelcžence tekmovanja to kaj motilo. Dobre volje so imeli s sabo dovolj, nekateri so bili tudi za lakSno vreme odlično pripravljeni, drugi pa so se po mrzJem vremenu od Florjana proti Belim Vodam podali kar v kratkih hlačah in majicah. Na cilju prvega dne-podružnični Soli v Belih Vodah - so se posušili in preobleki i, naptwedano nočno tekmec pa so lahko prespali, .saj so organizatorji pamelno odkrili, da jo zaradi vremenskih razmer odpovejo. Ne glede na to» da so imeli možnost za daljSi pt^itek.so noč mnogi izkoristili za zabavo in sklepanje novih prijateljstev, kar je nenazadnje ludi eden od namenov tovrstnih tekmovanj. Naslednji dan pa so že bili pripravljeni na nove izzive, ki so jih čakali na poli. Dvodnevno tekmovanje so imele ekipe mladincev,čla- nov in v težji odprti kategoriji, ostale ekipe (v kategorijah osnovnšolccv, starejših članov, družin ter v laŽji odprli kategoriji) pa so se tekmovanja udeležile v nedeljo, kose je nebosicer zbistrilo, bilo pa je zelo mr/Jo. /a ne/.itaiije nc^jalivne lovke lekmovanje je oba dneva pt>te-kalo zelo podobno. Ibkmovalei so na šlariu dobih zemljevid, na katerem so bile vrisane kontrolne k>čke, ki so jih morali najprej poiskati, nato pa lam ^ rej>evati prakiične naloge. Poznati so morali planinske vozle, planinske koče in go rs lva, pokazali znanje iz varstva narave, prve pom^iči ter izvajali praktične naloge I/ oricntacijc. Ocenjevanje je bilo zelo strogo. Za pravilne t»dg<^vo-re so tekmovalci dobili po 20 točk. za nepravilne pa delili celo negativne točke. Lahko pa so sc tekmovalci odločili, da na vprašanja o določeni lemi ne bo- do odgovarjali - v tem primeru niso dobili nobene (očke. Vsaka ekipa je reševala ludi teste izpla-nlnskešole, splošnega planinskega znanja, poznavanja zgodovine planinstva \z zahodnega dela Šaleške doli ne, va rsl va narave ter vri,sovanja ločk na karte. IVIalo spanja - veliko "imi/ike' Na kontrolnih točkah so tekmovalec Čakali Člani Planinskega društva .Šoštanj, ki so imeli že pred tekmovanjem «ogromno dela s samo pripravo, v soboto in nedeljo pa so Imeli >»prav('( norišnico«, kot radi pravimt». Dela je biki res veliko. Kdor ni bil blizu. si spk>h ne predstavlja, koliko, (»lavno vlogo pri pripravi in Iz.-vedbi lekmovanja sla imela EJojan Rotovnik, predsednik PD Šoštanj in lehnični vodja lekmovanja. in Andreja Konov.^k. ki je bila viJd-ja lekmovanja. Vse niti organizacije sta trdno držala v svojih rokah. imela pa sta ludi odlično píxJporo ostalih članov PD Šoštanj. Spali so v dneh lekmovanja .sila malo, saj so morali najprej i>bdelatl rezullale prejšnjega dne. pred startom pa so morah še postaviti progo za naslednji dan. Ob koncu pa so bili ?. opravljenim delom zek^ zadtwîljni- Upravičenol Za vsako žensko v ekipi Je ekipa doblia dodatni dve točki Na kontrolnih točkah so morali tekmovalci pokazati, kako obvladajo planinske vozte. Na Siemenu so honcu razglasiti najboljše. Andreja Konovšekje ob koncu dejala: »Dela je bilo res ogromno, vendar je sedaj konec in smo zadtwoijni,saj sobile ludi ekipe, ki so prišle k nam, zadovoljne. Veseli smo, da nam je bilo drugi dan tekmovanja bolj naklonjeno tudi vreme.« /akljiiiek na Slenienii Vsi, eni hitreje, drugi so pač na progi porabili več časa,.s<3 lekmovanje zaključili pri Andrejevem domu na Slemenu, kjer je bila tudi proglasitev rezultatov. Tekmovalcem sočesihali in jih pozdravili: Župan Občine Šoštanj Milan Kopušar. predsednik Mladinske kljši so dobili tudi simbolična darila. Absolutni zmagovalci so bili člani Planinskega drušlva LaŠko. izkazali pasi^se ludi velenjski planinci, ki so owojlll prvo mesto v kategoriji D (v kateri nastopajo člani od 27. do vključno39. leta starosti). V kategoriji GI (lažja odprta kategorija) so slavili planinci iz Vinske Gore. v kategoriji E (starejši člani nad 4(1. letom starosti) pa so zmagati člani Planinskega drušlva Polzela. Ob koncu sc> se udeležejici tekmovanja razšli z obljubo, da se ponovno srečajo na SPOT-u 2005. ki bo v Laškem. H- . ZANIMIVO Zaplešimo za zdravje Zdravniški l<()Uček Ceinck. 2i);5(). Dčiii pogasi uga^ in mcMosc zavija v temo. Tiim řis-lo na koncu ŠalcSkc. ki sc kopijo v soju luči, sc ponosno dviga graJ. Mcsini vrvež pod njim je že skoraj povsem zamrl Kol 2c loiiko Ceirtkov doslej ludi ncxoj drviva v prostore krajevne skupnosti Cenler-Dcsni breg» kjer nas Caka plesni mojsler Lojze, glasba in vedno, pravvedno. uro in pol prijetnega sprošéujoécga druženja. Človek, ne glede na spol, stH-rosi» raso ali mes!o. kjer je pc^nal korenine in mu teêe življenje, z gibom, povezanim 7. glasbo in ritmom izraža svoja občutja, veselje, ŽHk>sl, bolečino, SIrajvl in erotičnost. !n izpoved je veliko boij pristna in bolj globoka, ko( jo omogoOa beseda- In kar je najvažnejše, la jezik razumejo vsi — črni In beli. rdeCi in rumeni. Nekateri plesi so stari tisočletja, d ragi le nekaj let. Nekateri so se kot modna muba pojavili Žele včeraj, spel drugi se z leti spreminjajo, razvijajo in nato počasi tonejo v pt>zabo- (3blik plesaje nesktméno mnogo. Od radostnega otraškega rajanja, obrednega plesa plemen, pa vse do sak>nskega dunajskega valčka, idiličnega baleta a ti vrhunskega Sp(>rlnega plesa. Lahko je odraz ljubezenske izpovedi ob dvorjenju dekletu, ali pa izliv žakv sti ob izgubi dragega. V Sleviinih primitivnih plemenih je jU; povezan ludi s príxšnjúza dež in dobro letino ali pa je sesláni del energetske in psihične priprave za boj s s^wražnim plemenom. Številnim pa predstavlja vrhunsko gibalno umelnost ali zahteven vrhunski Š-pori. Med ljudmi se najpogosteje javlja kot družabni ples, karneval, ljud.ski ali etnični plei^. spet drugič je lahkt> ples vrhunskih umctnikťJv(baleUmusikal, sodobni ples, jazz, .športni ples). Ples je govorica telesa, hkrati pa je tudi odsev kulture naroda in ptwameznika v njem. Kot otroci rajamo in sc z njim veselimo življenja, kot mladostniki z njim obvladujemo gibanje telesa, .se spoznavamo In iSčemo kontakte z nasprotnim sptUom, v zrelih letih pa nam služi za druženje, rekreacijo in ohranjanje zdravja. Še danes se ob pogostem popotovanju v lastno preteklost ustavim ob slikah, ko smo sc olrcx;i iz soseske igrali ringa raja. '['iho pc^-doživljam Številne četrtkove večere, ko me je mama ob glasbi iz hreSčečcga radia prijela za roke In poskušala ritem njenega telesa preliti v moje telo. Sprva je šlo težko, bilo pa je pravo veselje. kosem otwladal valček in polko. Še posebno, ker je v ozadju visel ludi nauk. da mora vsak fant znali plesali, saj bo sicer v očeh dekleta Izpadel kot prava nero-da. Ý.C takrat, daleč nazaj, sem spoznaval, da je ples vrednota in del osebne kulture. Pred leti je Drago Ulagao plesu zapisal; «Čtí motrimo dru/âh-ne ple.se z vidika motorike, ugotovimo. da gre za ritmične kralke in dolge korake, za obrate, zasuke, poskoke in za poseben slil gibanja pri različnih plesih. Gre za okreintwi, ravnotežje v pn>storu in preciznost, za taki. tempo, ritem, lahkotnost, ki se (Odraža vele-ganci gibanja, za estetiko. Za nekatere moderne plese je značilno, da jih obvladajo zares mojstrsko samo plesalci z odlično fizično kondicijo. Da ne bi plesa kol Športne panoge podcenjevali, íwj omenimo, da pot plesa !ec fox- irtHa na minuto 5.2 kak^rij, loje približno toliko, ki >1 i kor ptnroši igralec namiznega tenisa (5,8 kcal) ali pe^ec, ki hodi s hitrostjo 5,5 km na urc5.« Ples je nedvomno aerobna telesna aktivnost in Izredno ugodno vpliva na srce, žilje ter splošno pt^čulje. Vpliva tudi na mišice in skelet, na motorične sposobnosti, gibljivost, ravnotežje, moč in hitrost. Ima celovit in blagodejen vpliv na telo In duševnt>sl. Športni plesalci pri quickstepu dosežejo frekvenco srčnega utripa do 1^)2 v minuti, pri večini latinskoame-riških plesov pase Številka pomakne ludi na210 ulriptwminuli. Rv raba kisika pogosto doseže vrednosti od 43 do ()\ ml/kg/min. kar plesalce uvršča ob bok tekačem na dolgo prc^e, plavalcem, kolesarjem in .smučarskim tekačem. Ljudje plešemo zaradi uživanja v gibanju in glasbi, zaradi druženja in spn^stitve. Cila-sba In pks preprečujeta stanje porušenega ravnovesja. Rilmlčni^ gibanje deluje proti stresu in pogosto vzpo- oblika zdravljenja doživela številne dopolnitve. SpeciaHzirani psi-hoterapevti s plesom zdravijo ljudi, ki imajo težave z vzpcfslavlja-njem kontaktov, pomanjkanje samozavesti ali pa se soočajo z neprestanim strahom. Bolniki s plesom izražajo svoja čustva. Telesno doživetje deluje na njih mi>^neje kot gpvorjenje: slrah postopno izgine, samozavest se okrepi, vj\0' va se ptnaja veselje 1er želja po življenju. V zadnjem času jc ples postal Uud sredstvo za urjenje telesne pripravljenosti. Številni posamezniki se iz športnih dvoran ali fit-nesov selijo vplesne dvorane. Zaradi dinamičnosti. razJIčnosti ter družabnosti je ples priljubljen take^ med mladinca kot med srednjo in starejŠci populacijo. Nedvx^mnojed^bra telesna vadba, saj vključuje najrazličnejše gibe, obrale in skoke, ki obremenju-jej(5 skoraj vse mišitv lelesa. /. njim urimo ravnotežje, gibčnost, držo in dihanje. Pri vseh plesih .se učbni> olwladovaii telo. Naučiti se mo ra- stavlja stanje harmonije. Deluje proti strahu, včasih pa ga lahko ludi povzroči. Si predstavljate to-p<>>tanje teles, poshkanih z bojnimi barvami, visoko dvignjene roke, ki jih krase sulice in loki, ritmično gibanje teles, v ozadju pa bobni, tolkala, vonj po ognju in pesem • Afrika, Amerika. Avstralija, Ni>va Zelandija; BuŠmani. Indijanci, Ab ori džini. Maori... Včasih je bil ples nepogrej^ljlvo povezan s pripravo lov In borbo, vedno je sprem Ijal rojstvo, svatlx") ail smrt. Grškim filozofom je bil ples lepih plesalk vzpodbuda za razmišljanje, mnogim umetnikom pa vzpodbuda k ustvarjanju. Bogatim Arabcem, pa tudi številnim drugim, je bil (In je i>e) v zabavo in uvod v erotične Igre. S plesom širimo svoje energetsko polje In dvigamo lastno imunsko odpc>rnost. Energetska polja se oh plesu združujejo in Širijo, telesa pa se ob glasbi in ritmu zlivajo v eno. Čas in prostor se umakneta in razblinita. Preplavi nas Uih-kolnosi, čudovito lebdenje in plavanje po prostoru. Zaradi sproščanja energije dobimo občutek moči in radosti. Tudi več ur trajajoče plesanje nas ne utrudi. Med gibanjem raziskujemo in spoznavamo svoje telo ter meje svojih telesnih zmožn(«ti. Nenehno .se upiramo sili leže ter drsimo skozi prostor in čas. Telo je preplavljeno z adrenalinom. Dinamično sledimo gla.sbi in ritmu, ob tem pa sa'e veselo utripa, poje svojo pesem, pleše svoj ples, se krepi In pcîstajii močnejše. ?e pred desetletji so ples up, da se v telo in dušo naseli radi'jst. občutek leptHc, mctci in zdravja. Ples nam jc v veselje, hkrati pa nas pomirja in sprošča. Čedalje boljše obvladtsvanje telesa nam vliva samozavest, krepi pa ludi duhtwno rasi. Naučimo se reda. predvsem pa vztrajnostl.Obv.sem tem pase moramo prilagajati partnerju ter upoštevati Letale pare na plesišču. Gibanje nenadoma postane urejena pravljica. Zberimo pogum in ob koncu tedna povabimo dekle ali ženo na ples. Ce nam gre dobro. OK, sicer pa h svoje poslanstv{i - skrb za zdravje v najširšem pomenu besede. »Delovni program društva vključuje aktivnosti, namenjene ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni. S lem prispevamo svoj delež pri izvajanju strokovne zdravstvene nege. Znanje na tem področju pridobivamo na strokovnih seminarjih in predavanjih. Teh je bilo v zadnjem ča.su sploh veliko.« Poleg lega Ivorno sodelujejo Še pri ohranjanju In razvoju kulturne ter zgodovinske dediščine medicinskih sester, skrbijc^ za kulturno, športno in socialno delovanje članov. Letos so med drugim že organizirali rekreativno plavanje za članico In Člane, izpopolnili svoje znanje In izku-šnje na predavanju o srčnem popuščanju, sp<.îmladi SCÍ pripravili avtogeni trening. Ktn je naglasila Caslntwa. želijo prispevati svoj delež h krepitvi zdravja ter dobrega počutja njih samih in njihovi)! varovancev, se odzivajo na izzive današnjega časa. »želimo pa tudi prevzeli vcv denje zdravstvene nege v naših dekwniii (îkoljih. Zdravstvena )ie-ga bi morala postati večja vrednota sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in z^ to si bomo priziidevali tudi v našem dru-štvu. » V letošnji delovni program so med drugim zapisali še sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, pridobivanje novlli članov, navezava stik^A' z medicinskimi sestrami po svetu. Pred nedavnim je društvo uredilo tudi svojo spletno stran (wwv.'.dmst-velenje-dru-stvo.sl), kjer bodo .seznanjali svoje člane o najaktualnejših vprašanjih, svojem delu ter z informacijami, pomembnimi zanje in tudi za šIrŠo javnost. H Lahlco, ampalc slcupaj Velenje, 25, maja - LAS, Medobčinska lokalna akcijska sk'upl-na z^ preprečevanje zasvojenost I zdrogamivobčinali Vclcnjc,Šoš-lanj in Šmartno ob Paki je v prostorih Mestne občine Velenje pripravil delovno srečanje o prol>le-mallki in preprečevanju zasvojenosti v lokalnih okoljih (Savinjsko -šaleške in koroške regije). Nanj so pcfleg županov občin omenjenih regij píwablli .íe predstavnike družbenih dejavnosti, šolstva, zdravstva, sociale, zaposlovanja, policije, nevladnih organizacij,... Skratka vse, ki se delujejo na tem podrt>čju ali hi jih tovrstna vprašanja zaradi narave njihovega dela morala zanimati. Kot so poudarili v uvodnem delu ao srečanje pripravili zalo, ker prizadevanja napodrcîCju reševanja in preprečevanja zasvojenosti terjajo sspixn>ud-nl. Ugotavljali so, da mladim, ki Iščejo pomoč v fazi eksperimentiranja in ludi takrat, ko je odvls-(H^si že razvita, lahko pomaga}(\ ampak skupaj. Po predstavitvi medol)člnskega LAS-a Velenje (je eden od 32 in edina medc^inska skupina v Slo- veniji), Nacionalnega programa na področju drog In analizi stanja, souple leženci de IcTvnega srečanja deb nadaljevah v štirih sknj-pinah. Delovno srečanje so sklenili s podpisom pisem o nameri sodelovanja z župani udeleženci srečanja 1er novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ugotovitve ter sklepe delovnih skupin. Več o delovnem srečanju bomo poročali v naslednji številki našega tednika. ■ tp Ekskurzija v Budimpešto Velenjsko zdravniško društvo je med najdejavnejšimi v Sloveniji. Članice in Člani se mesečno sestajajo, organizirajo strokovna predavanja In izmenjujejo mnenja. Ob strokovnem delu se radi tudi družijo. Najodmevnejša družabna priredi lev je zdravniški ples, večkrat pa se odloČijo tudi za kakšno skupno potovanje. Prejšnji konec tedna sos svojimi partneiji obiskali Budimpešto. Izlet je bil namenjen spoznavanju madžarske presti-^lnice. nekaterih manjših mesl. gričevnate ptjkra-jine in vsakdanjega življenja ljudi. Seveda ni šlo brez vožnje po Donavi. pniee lelošnjc' ga dri^^vnega prvcnsUn v celjski IcfKMlci pod Ciolovccm med Pj-vcivarno La.^ko in (K>renjcm «i komelasi sklenili le loš njo tekmovalno scTxmo. /a slwenski rt^ko-met je biUipravsiinjska. Prvedol-goleinc sanje jc najprej uresniCila slovenska moi»ka reprezen lanca, ki je na evropskem prvenstvu v Sloveniji (JsvojiUi srebrno kt>Iajno in si s lem zagoUwila ludi na&li^p na olimpijskih Igrah v Atenah. Za drugi vrhuncc so poskrbeli rc^ko-melaŠI Celja Pivovarne Laško, ki S1Î se pi^d vodslvom Mira Po^.unu zavjjiieii na vrh evropskega klubskega rokometa 7 zmagi'» v doslej najmoCncj^i ligi prvakw. rokomc-lašiee Krima pa v sobolo niso uspele v bilki za ireljl nask>v ev-redkih prvakinj. Igralke so to v/o-le kot pcTaz. vseent^ pa se je slovenski rokomet v lej sezoni zavihtel v cek>li zavihtel na sam evropski in s lem svelovni vrh. Rokomet je lorej pristal skwcnski Sport Številka ena. pomemben kamenček v ta sanjski moziîik pa so prispevali tudi rnkomctaM velenjskega Cn'jrenja. V njihovi vrsti .so mladinski In Članski državni repm-zenlantl. (klanska ekipa (jorenja pa te v tej mo.^tvti Ciorenja premagali že na prvi tekmivRck'êi dM:'>ran{»pre-prk^ijivo b(í]jíii pa so bili (udi v nedeljo zveCcr na drugI tekmi v p<îl-ni ccljski leptuici pod Cîolovcem. Velenjski rt>komelaSi pravznvnice državnega prvenstva z dvema sladkima zmagama v sosedskem merjenju moOi izloCili Prevent iz Slovenj Gradca, v lina-iu pa so bili Celjani močnejši. Evropski prvaki so miíínadva odvelikih junakov letošnje evropske sezone Rvn»io Vugrinee In največji ljubljcnec privržencev rokometa daleC naokn'îg. vratar De* jan Pcrić, V tako pomembnem in slavnostnem razpiiktženjuje množlcagle- jah uspešnookrevala. Pogrobem prekršk'u nad Bnmkom Ikťíeko-vićcm na povratni pc^lflnalni tekmi s Prevetom je bilo tudi za lega velenjskega reprezentanta kcmec sezone, konca finalne lekme v Celju Ziiradl poškodbe na parketu nI dt>Cnkal tudi Roman Šimon, vseh ostalih »vmesnih« poškodb pa skoraj ni mogsni. ■ VOS.jp Uvrstitve v figo prvakov se je veseUf tudi predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, Takoh Je stisnit trenerja tvana Vajdla potem, ko so iztočiti Prevent Sehiisljan Sovič, kupci sin »Moram se zahvalili naši Čudoviti publiki, ki nas je bodrila na vseh letošnjih tekmah, tudi na obeh proti Celjanom. Žal .so nam manjkali kljuini zunanji Igralci, zato nism(î bili nevarni od daieO. S srčnostjo smo držali korak s Celjani, žal pa nam je na koncu zmanjkalo moči in Igralccv.« (;ora/d Skor »Vsekakor je bila sezona zelo uspešna za klub In tudi zame osebno. Pustimo finale, zmanjkalo nam je moCI, malo pa je upadel tudi mo-liv, kosma namreř. tudi podziivestno, spoznali da ne moremo z glavo skozi zid. Razlika na koncu sploh ni bi- la već pomembna, bil pa je to vsekakor spekla kel, pač v Casl Celjanov in njihovi trojni kroni, priznanje pa smo si zaslužili ludi mi.« Ste tadfijic hranili v dresu Oorenja ? ».la. Odhajam v Celje Pivovarno Laško, recimo malo bliže doma. So pa VelenjCanI dobri in iskreni fantje. Za njih pripravljam posebno >'feŠlo,« čeprav sem bil sadmo dve leti z njimi. Ampak zame je to vseeno doiga doba. predvsem pa (îdskoCna deska. Verjel sem, da bom šc ostal v Velenju, ki je lepo mesto, ljudje me lepo sprejeli in osluli mi bodo zares lepi spomini, a je naneslo drugače. Pokazali smo, da smo po vseh teh poškodbah in ovirah zares dobri, srCni In pogumni, Uspeli v vseh ireh lekmo-vanjih» predvsem pa sem ve.sel lige prvakov, ki jc bila poglavitni cilj te sezo- ne. Zato odhajam zadcwoljen in s Cisto vestjo.« liiikđ Dolxlšťk »Izpolnili smo vse cilje, ki .smo si jih zadali in tudi v finalu smo skušali premagati Celjane. Smo pa imeli skozi vso sezono težave s poškodbami, vendar smo se na koncu le toliko zbrali, da smo zasluženo osvojili drugo mesto. Zaradi vseh težav se v finalu pač nismo mogli bolj približali Celjanom. Smo pa še mladi In Imamo še veliko ča.sa. seveda pa bomo morali v ligi prvakov pokazali sc precej več, kot smo letošnjem v evropskem tekmovanju. Upam, da nam bo v kar največji meri uspelo, da nas Evropa sprejela in spoznala in da bom tudi našega sp. kaj vse smo morali prebroditi. Prvi del jc bil dober, nato sc^ se začele poškodbe - bi rekel, da zato, ker nismo »požegnali« Rdeče dvorane. Igralci so kasneje odpadali Iz tekme v tekmo, čeprav smo bili dobro pripravljeni, vendar vrhunski rokomet terja svoj davek, mi pa smo ob tem imeli Šc veliko smole. Ampak uvrstitev v ligo prvakov in polfinale pokala pokalnih zmagovaiccv sta zelo lepa uspeha. Lahko bi bilo celo ht.^lje.čc bi bili vsi. ampak tudi ostali borci, ki smo še ostali, smo dokazali, da si klub zasluži ligo prvakov. Čestitke ('elja- nom za vse tri krone, ob tem pa mcKno upam» da bo naslednje leto malo drugače.« IVIatjď/ IVIlakar, Je hitalo zodnja tekma v dresu dorcU' ja? Odhajale v Celje? »Oas za takšen pogovor bo. ko bo prestopni rok. Zdaj je Čas» da proslavimo to drugo mesto. Sicer bi mi v Evropi lahko naredili več od uvrstitve v polfinale, čc ne bi bílo nesrečne poškodbe Vida Kavilčnika. Nato je sledila vrsta neljubih poškodb, žreb v slovenskem pokalu nam nI bil p^isebej naklonjen, saj nam je v polfinalu namenil Celjane, lipa so bili premočni tudi v finalu prvenstva. Bom pa tudi naslednjo sezono igral v ligi prvakov, ne glede na velenjski ali celjski dres«. Tudi Matevž Skok na EP V latvijskem glavnem mcsiu RIgi sije ^lovcn^ka rokometna kadetska reprezcjuancu z nspesni-mi nastopi zagotovila nastopa na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 2?. julija do I. avgustu v Beogradu. Za« skivensko reprezentanco je nastopil tudi vratar velenj'-kega Cíoren-ja Matevž Sk^'k in prispeval lep delež k velikemu uspehti In nadaljevanju vkwenskega r»">komc t nega preptmxla v zadnjem obdobju. Slovenski kadeti so najprej premagali giwtítelje iz Latvije s 44: .^4, pri čemerje Matevž Skok slovenska vratu branil ?>5 minul in naštel 15 obrajab. V drugi tekmi je Slovenija prenîugala Finsko /.^2:20. MaiČvž pa je s polovičnim Izkupičkom ubranil I? V zadnji tekmi st> slovenski kadeti *leer izgubili i Hrvaško s27i32. skupuj z njo pa .so sc iTvr^tllt na evropsko prvenstvo, Matevž Skok pa sc jc na tekmi ii^azal s kar 22 obrambami. Dva milijona pozdravov v Evropo Olimpijski komite Slovenijo -Združenje športnih zvez jc ob vstopu Slovcnijcv Evropsko unijo pripravilo izviren In zanimiv pnv jekl. Imenovan "D^a milijona razglednic". Z njim želijo v prvih lednih in mesecih življenja Skwenlje v EU vzpodbuditi njene državljane, različne organizacije In usianiwc. podjetja in ostale, ki gi>jljo stike in vezi z Evropo, da bi razglednice kupili ii^ jih pi\«Jali svojim znancem, prljaicljcin. poslovnim partneijcm. Izkupiček projekta jc namenjen mladim obetavnim športnikom, športnikom inviiliiiiim in razilijanju ideje ťairplaya. Med motivi je tudi doslej neznani antični ' Plešoči Lar". Akcija sc predstavlja s sloganom "«Mravljica Evropi! Naz-držtvlmovscm nartxlomEvrope ... pošljimo dvn milijona ra/glednic", Pi^'»jckt Dva milijona razglednic v Olimpijskem komiteju Slovenije snovali od konca lanskega leta. (ire za ť^x^žen pn^cki. ki ima iir>ij družbeni značaj, saj najdemo v njem več ciljev. Eden izmed Icmcljnih namenov projekta je krepiti pomoč pri realizaciji pro-grainov niladUi obetavnih J^port-nlkiw in j^portnikov invalidov, za kar bo njen Izkupiček tudi namenjen. Pridružujejo se mu ilvig prepoznavnost Slovenije v Evropi, krepitev nacionalne /uvesti in pokazati ostalim nan^don^ Evti^}X' nas odnos do okolja in kulturne tle-disčine, na katero smo upravičeno ponosni. Izdelki, ki so nastali v st>dekwanju s Sliwensko turistično orgitnizucijo, so kompleti petih razglednice - osem jih je, z različnimi motivi z vseh koncev Slovenije. Prodaja razgicdnicjc uradno stekla 1^. maja z njeno predstavitvijo, V osmih koniplelih. v vsakem jc pel razglednic, je predstavljen pomen človekovega neprestanega ljubečega in razen 15 Ij .i j oče ga dialoga z naravo In kulturno devenlje, v Merca-toije\ih pivdajalnah. UtrabenAwlh bencinskih servisih in na nekaterih drugih prodajnih mestih v sliwen'mi.'lnťji:i prvakii fx dolutov in i/vnučvn kol Ivtos. Pred fst' rlnjini krogom Lige Si.niobit Vtva. Znova seje nitnircč potrdili», da uhiriborske vyi»])Ci- rvsni<^no y.acvcfijo pomhKii, /m goriške vrlnicv jv bila le(oi>i\ia |hk niiad očilno prevcc hladna, ljubljanski /niujcki pa so ogenj bruhali le občasno. V nedeljskvm prcd/ikdrxieni knigu so Mariborčani ]>o neodločenem i/.id» 0:0 na sNojeni igrišču v večnem ijii / O lini pijo osvojili točko, ki pa Je bila dovolj, da so pnrv/eli vodstvo na le>tvici. V sosedskťni dvoboju v Ajdovščini ij^ralci domačega Primorja niso bili pr.iv nič pristranski in so do tega krr>ga vodilno Gorico gladko premagali / 2:0. Je pa res, da bodo (loričani sami krivi, čc bodo ostali bre^ želenega naslovu dr/avnega prvaka, suj po visokem vodstvu na lestviei kar !>«:stkrjl zapored niso /magali. Olimpija je s toi^ko v Mariboru ^e /jidr/ala mo/nost m prva-k:i, hknili pa je vneviirnred (»orico in dve |)red Olimpijo. Medsebojnih dvol>ojcv med vodilnimi v zadnjem krogu v nedeljo nebo. saj bodo Mariborčani gostovali pri Muri v Soboti, (iohca bo gostila Koper, Olimpija pa Primorje. Vrstni red: I. Maribor 54.2. <>oriea 53. X Olimpija 52.4. Koper 50. $. Prim<»rje 4H. 6. Mura 46. I\K ^luailiH»: V nedeljo lo /H drvelo nieslo v ligi za obstanek je najlwlj zanimivo na dnu. /adnji Dravo-grajčani fto v icm kiogu d v zadnjem krtîgi; na Ptuju gosi il a Domžale, DravograjČani pa bodo gostovali v Celju pri Pu bliku mu. ki jev/adnjili krogih povsem popustil in sc mu obeta samo deseto mcsio. S toCko preJntïstipredGiljanîsona devetem mesiu Smarčani.vtem krogu so iztržili ločko pri doslej vodilnih Domžalah, na lestvici pase ne miv rejo več povzpel i. sitj za Domžalami zaostajajo za Štiri, za Ljubljano pa pel točk. Prav s tekmo proti Ljubljani se bodo poslovili od svojih navijačev, za skromno končno y.mesîo pa potrebujejo zmago, če bo Publikum v Celju uspel pa'ma-gati Dravograd. /adnjo lekmo v tej sezoni bodo m^ometaši Smarinega odigrali v nedeljo, s pričetkom ob 15.(){J. istočasno pa bosta ^ lekmi Drava -Domžale in Publikum - Dravograd. VrsTni red pred zadnjim krogom; L Ljutiljana 42.2. D.»mžale 41. X Šmartno .^7. 4. Publikum 36. 5. Drava 25.6. Dravograd Ni^^ïmeiaSi Smannegaso nagtv štovanju pri vodilnih Domžalah z izidom 2:2 dokazali, da v popolni postavizmorejo veliko več. kol so Tako so Igrali IJi^ii Siol. tlnale. prva leknići (H»rvnje -Cdjť Pivo\arna l^a^ko 28:.VMI2:I5) Rdcéa dvorana, gledalcev 1.5(10. sodnik«: Kralna in Vodopivee (oba Ajdovščina)-Gorenje: Tamso t. J, DobclSek 2. Pcierlin. Mlakar 4, Ošlir, Swíč 12 (9). Sirk 2, Lainftček. Gaj5ek L. D<->heUek3, Skof.Šimoti I. Prvome I. (Ialifil Vodafone, kamor po prikazanih igrali vsekakor sodijo. Mi.>^tvoje torej svoje miredilo. uscv da naslednje tekmovalne sezone pa je v rokaii klubske uprave. Vratni red: 1. Rudar 69. 2. Bela krajina .>9. X Zagorje 59,4, Dravi-nja 50,5. Aluminij 47 itd. I\K lisnjar: Le .se I0( ka prednosli Bi'ïij napet zakIjuC'ek prvenstva se obeta Št^anjčanom v severni skupini tretje lige. V tem kn^gu sona-mrečna swycm igriSču zapravili dve točki. s?ij so z desetim Ormožem igrali Njihova predn«.^ ireh it^čk seje tako stopila na eno samo. Se vedno na prvem mestu imajo 4^ točk. druga Paloma jih ima 47, Stojnci. Smaije in Malečnik pa za Palomo zaostajajoče za i^st (očk. ■ JG, JR vos Rudarjevi igralci o uspehu Peter Mernik: »Vse se je .srečno končalo. Dosegli smo edini letošnji cilj, da se čim prej vrnemo v prvo ligo. Ib nam je uspelo in sedaj lahko zadnja dva kroga odigramo sproSčeno. s tem pa dokažemo na^ pravo igro s tem.je stvar uprave. Mi .smo svoje dokazali in izpolnili obljube.« Mirnes Ibrabimovic: »Kako naprej, ne vem. Vem pa. kako jc (>i-lo lani, ko smo morali izpasli mi. ne pa Šmartno, na koncu pa od nameravane združitve ni ostalo nič. Dokazali .smo. da smo najboljoj. da smo za prvo ligo in v njej bomo ludi ostali.« Alenî Mujakovič: »^Skozi vso prvenstvo smo trdo delali in pridno trenirali, na koncu pa s« nam je vse obrestovalo, /jsluilenose vračamo nazaj v prvo ligo.« Ednaii Sotlič: »/ii.služili smo si vrnitev v prvo ligo.zdaj moramo ostali skupaj. Dobro je. da smo fxi dva kroga pred koncem u.speli. /daj bomo igrali nei^bremenjem>. Bela krajina in /^gt^rje pa naj sama odločila, kdo bo drugi.« AmcI Mujukovič: «Vsi smo veseli. Sixlimov prvo (igo. kar kažejo igre, pogled na lestvia> in število ixwojcnil) točk.« Ismvl Ekniečičj »Res smo zasluženo prvi, kar smo bili vse od prvega kroga, 'ii.^ je realna slika lega prvenstva. Tablica seveda ne laže in upam, da l>o uprava zagotovila okrepitve, ki jih nujno rabimo za prvo ligo. Tudi v zadnjiii tekmah gremo na zmago, kaj pa naj bi tlrugega.« 5(1), Sirk 2. Lainšck. Oajsek 2. L. Dobel^ck 4, Škof, Simon Ktwič, Halilovtč. Srtleminclrovkc: Celje Piviwania Laiko3(3). Gorenje 6 Celje Prviwania La^ko 12, Gorenje 4 minule. Za moslo pn» lekmH Pruk 67-Pre>'enl Prevent - Pruk 67.^0 16) Zii rud i večjega številu /adctktwv go^teh so tretje mesto osvojili Slovenjgradčani. Z<'i 5. incsLo Rudar - Termo29:26 (14:12} Termo - Kiidar 26 ; 22 (U^ : 12) Zii 7. nu^slo ,|cn(/;Hvm Ormož-Cimos Kop» cr29:.í2 |||:I5) Cimns Koper-Jeruzalem Ormož 25 r27(l4: II) Si.nuibil Voda iune, predziidiiji. 'M. krofj: Domžale -fmarlno 2: 2(1 : if Strelci: I : O - Dvorancič (I). I . I-Filipi»ič.jriti želijo bazo igralcev, pridobili novega slmkcwnega sodelavca, pri Odbojkarski zvezi Slovenije želijo do- seči. da bi več naredila za prepoznavnost lega sporla. V klut»u želijo tudi organizacijo tekem dvignili na ie višji nivo. kol nm bili vajeni do sedaj, k^lo odlx^jke želijo i>bdržatl lia vÍM'>kein nivoju, pridobiti organizacijo letnega tabora... Skupščina je sanio en dokaz, da Hovšoštanj^kem odbc^kai^kem klubu ixilično organizirani. U.spch, ki so ga dosegli z osvojitvijo naslova tlržavnfli prvakov. w komajda onîc-nili, vklubu so se že p^>v>em osrcdiv li.>čili na nadaljnje tlelo, kar je edino pra\'ilno. ùc žel 50 dostojno na.st(> pili v Evropi. Upravi kluba pa je uspela ena iwrslna p^itezai za nadaljnje sodeliwanje so sc doiiovi^ri-li s Irencrjcm Brunom Najdičem, Vodstvo kluba paveijaine. da bo ui-di kar se igralskegii kadra tiče malo sprememb. Vedeli pa je treba, da šoSlanjski oUbojkaiji sila ^vroča roba«, po njih vijda veliko povpraševanje. (/lede na vzdušje v klubu inuspeh.kisogado«glt, pa verjetno fiikiigar kaj prkla nevleče iz Šoštanja. Zagotovo v klubu ostaja ludi kapetan Fujs, ki je >e pred sezono pixlpisal ďvolclno pi^gotlbo. Pt^skupSčini je sledil zabavnejši del - na pikniku so kot se spodobi za^ ključiiiscAW-V.ibycmsobiii vsi člani kluba, ki jih je 66, in ludivsi S[*>n-ZOC7Í. Na Štadionu ptxl ViloSin>koje bilo lakov pelek zvečer res živaluio. Svojo i'4>ljubo je izpolnil AienKajnc-nik Djorcljcvič. ki je po zmagi ikjal. da sc bo ostrigci, In re.^ je v petek kWlal březla?^ Kiir malo gaje skrl>e-lo. kakšen bo pl^ žslilski preobrazili'. Kakogauebi.saj so bili v vt zabaval i. ve n-dar dokaz:di. začelo resno in trdo delati novo .««ezomK Uspeh je la^c doseči kot ga ponoviti. ■ Veliko dela za upravo Elektre Šošlaiijski košarkarji so se ob koneu uspešne sezone, koso sene-prič%Tkovano uvrstili v četrllinale. kjer jih je izločila Pivt^arna LaSko, spn>sli)i na pikniku, kjer so se le vse ^cíekeíje. rii/en najmlajših, uprava in ožji sodelavci kluba, ki so na lak ali drugačen način pri-poiuogli k letošnjim uspehom. Me-mi Bcčirovič. sedaj že bivši trener Elektre. se piknika ni udeležil, kar jc razumljivo, saj ima - ligaša pa počasi že sestavlja tudi ekijx'i za mwo sezono. Prejšnjo sretlo so košarkoij i Elektre «xiigrali še prijalcltsko teknui, in sieer v iloniači dvorani z ekipo Sl^v venske Bistrice, ki jo vodi Btijan Luthar, ki jc pred nekaj leti nidi 2c treniral Soštanjčane, Bistričani řo bili okrepljeni s Sanijem Bečir(v vičem, kise piíčasivračíipopť^ah delnice dniâ^e Gorenja 1er njenih fičerinskfli druJ^i iz Velenja, Ljubljane, Rogatciv Na-zarij in Bistricc Sol I i, Kol gostje so na igrah sodelovali uidi delavci Iskra Emcca iz Kranja. »Drage sodelavke, driigi sodelavci? Resnično sem vesel, tlii sem dano tu med vami indavaslahk^J imenu Uprave CTorenja in ccioine Skupine Gorenja. ki paoi samov Sloveli ij j, in kol veMe, v 1 pť^dne na zaključni razglasitvi rezullalovv restavniciji Giv renja Goslinslvo, Med udeležence iger je prišel član Uprave Ck>renja Drngo Haliiin in kot predsednik Društva za rekreacijo Cîorcnje se je športnikom zahvalil za množično udcle^^- Med drugim jc p<^udaril: »Če^tilam vam za lepe tekme in za lepe borbe. Gorenjada je seveda športna prireditev, predvsem pslenimi. In kol takSna naj ostaja ludi v priluxlnjeî« Ob tem sejez;ihvaltl tud i vse m. k i .so pripravili to srečanje, pt^scbej pa ^ Mutv|u in Miru PruŠu ter predsedniku c>Tganizacijskcga Oilbc^ra Kam šaku. '>Malojeportna vrednota in v Icm jc bisivo iger. ki so lepo uspele.« je pi'>udiUTl Jože Kjunš. mali nt^^mel: H/Jk. Ivkipno-ženske: 1. ll/j\.2.Ku-balnt aparati, X PPA. ; nioŠki: I, TIKl. 2. H/A 3, Mckom. Skupni vrstni r\tl: I. PrograjnUla-tliliu>zamrziwalni apiinili 14i1 ločk: 2. Gorenje I JKl 121, 3. Prognmi Ku-balni aparati 120.4. Program Mekom 106, X Servis - ?0\m - GTl 11)6,6. Skupneslužlvl. 102,... V medsebojnih športnih srečanjih tned Gorenjem in Iskro Etoeco so lokratdiil^ilivečdvobi^jevdomitóim. za kar so prejeli pn^hodni pokal. S/ovesna otvor/tev 27. maja 2004 ««ÍAÍ5 O NAKRATKO K{)ii<\\ in liCiiart dr/avna [)rvakH v Miirihoru jc bil v nk^clcljo mcdnanxini milíngz udcřcýho iilleinv in alki inj ía sedmih dr?ix\. hknli pa so izvedli še cl rž;« vno pivtfnstvi>v mnogoboju. Pri ćinnili je naslov slovenskega prvaka osvojil Clan AK Velenje Uios Ko^iil s 7207 U'Ckaiiii. pi i piaiilijih pa je >4256 l.^kaini slavil Malie Lenari. Kvíilifikarije za slovenski pokal Allcli ÍI1 atklinjc so v w^bolo iji netlcljo v Celju nastopili v kvalifikacijah za ailciski pokal Slovenije, na katerem so J^olidno luisiopili Judi velenjski atleti. Uvr^lilv^ -;^cnske: m* in: 2. /Jva Koželjnik 12M. 10. Urška Javorník 13.63; 2(KI ni: 3. ?:iva Ko^^ljnik 26-2a 4. Nina Knkot 26.50.5. Sabina AiilKxlžiě 26.5^;: 4<)() m: 1. Ajiilii Bancwič 56.44.4. Sabina AJiInxižiC .^9.57, 5. Naitja Kramer 59.84; 8011 ni: 4. Anila Uanovie 2:16.55; 15IU) m: 3. Kajn Rudnik 4:44.22: daljina: 2. Nina Kokni 5.8ň cm: palica: 2. Urška Kialj 310 em: 4x100 m: 3. AK Velenje (Slinek. BamwiC. AîilK>d/ii$, Kramer) .^0.24. Merski 100m:2. Molja/,Krajne 11-23,6. Jane^Za-jc 11-47. 7. Matic Nc^iah 1 t.-t«; 200 m: 1. Maljaž Krjijno 22.50. 5, Dejan Skoflek 23,I.>. 10 Malic Nežmah 23..M; .3000 m: 4. Andrej Voglar 7. CioraAl J>iilimiy:11i2.«0,6. Cîora/xl Siiliaoj 16:03.69.10. SchasijanKiirmaníek 17:01.55. (loir člani Šaleíke^a golf kluba so 2.kluhski turnir pripravili nagolf ipišću »a Pui]u, Na srečo jim je bilo vreme naklonjeno, /ato preživeli lep sobotni dan. na ixîprlem turnirju pa io se pomerili v bnuo in neto kiilcjsoriji. Med ženskami je v hnilo kalegoriji /jiiagiila I//a Petek Slro/ak (Šaleški C?K), med moškimi pa ?.iga Selmiidi (GK/latiçrii). V kalegoriji neto sta bila najbi»ljša Karolina Santi /upan in Blaž /.xipan (oba CiK Dravi>^ad), Kadctinjc Volciija državne prvakinje Na driravnem prven^ilvti vSempetru pri Novi Ciori-ei.je ekipu kadeiinj Karalo kluba Velenje, v pi)i?iavi Jasmina Hod/íií. Lidija BoM in MaruSa Su'/.lt osvojila nasliwdržíivnih prvakinj v íporliiih bojili. V finalu so z2:1, premagale favorizirano MurîJcoSiiboto, Na drzavjiem prven$ivu za kategorije do 15 let (os-níiviíi>ÍolNka mladina), so tekiiKwalei Karale kUiba Velenje, dosegli naslednje reziiliaie: kale - makki ekipno: 3. niesio (Matic Mravljak. Bla/ KavciC. Pri-nioi^ Pesjak): siarejsi deeki ekipno: 2- mesto (Dani MaksimoviC. Milan Damjanoviê. Ratko Bo;?iê): posame/m>: 3. Jasmina ITod/ií. Športni boji: 3. Jasmina Hotlžič; MaruSa Suzi«i in Ratko sla se uvi ^lila 5. do 6. nicsto. »Tifíí i« oslabljeni Na prvenstvu v Šempetru jc Karate klub Tiger nastopil v/elo oslabljeni postavi.Čemur so botrovale piskiKlhc in čilske obve/jiosii. Kljub temu so med on-nsnija Open -NurkoCup, med-tiarixl negi« tekmovanja, kije p»>IekalovC'a/in\i vBlCar (Člani, forme, zeleni pas) in Tanja Verbotcn (Članice, foriuc. zeleni pas). Dve 2.mesti je osvojila Sabina Javnmik (mladinke, forme. rdeCipas ja borbe.-60kg). Prav tako 2. jc bila Ajda Vc-jiH^ič (deklice, fomie. zeleni pas). Maiinirov nicnioiial v spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je Plavalni klub Velenje pretekli konec ledna i/vedcl Že 17. memorial Boštjana Mariniča, Spominska tekma jc bila v pciek prvenstvo t>snovnih ke discipline Boris NtkiC pa je prejel piîkaîvmjnolaM, Re/ullali iz občinskega ickmiwanja: Mlajše deklice - 5i) m pt^no: 1. Sanja Stanic (OŠ Livada). 2. Sara Qauk(Gorica), 3. Ajda VrabiC(GS); .V) m pr>s-to: 1. Sanja Stajiic (Livada), 2. MajaDrole[MP'l').-3, Kaja Breznik (GS); miajŠideCkt-50m pr>no: Boris Nikié (MPT). 2. Kristjan Mcža ((iS). 3. Milia Bonwnik (AA). Re/iilluli medklubskega tekmovanja: mlajše deklice - yO m prosKi: 3. Sanja Slanic 42.98.4, Nastja Kostanjšek44,4I; lCK)mpriwlo: 1. Tina Meža 1:14.55: .50 m delfin: I. Tina Me?a 38..^; 50 m hrbtno: I. Tina Meža 40.68: liïO m hrbino: 3. Nastja Kostanj^ek 1:39.(»6: .SO m prsno: 9. Sandra Debelak .^^.5.45: lOi) m pr^no: 4. Kaja Breznik 2.12.12; mlajši deCki -50 m prosio: I. Boris Nikić 3y,ii8: ;50 m hrbtno 2. Boris Nikiê44.94:-^0 m pi-sno: 7. Kristjan Meža -^^8.10: 100 m prsno: 7. Milîa Borovnik 2:0-5.09.8. Biir Praznik 2:18.79,9.?:an Verhovnik 2:19.06. Številni uspešni iiaslopi V boju /a pelo mesto so «v v kt>nênici prvenstva v 1. državni namiaioteniski lipi igralci velenjskega Veg-rada v N.^vcm mesiu pomerili / ekipi^ Krke. V prvi tekmi so bili boljši l!X>ienjei in zmagali s 6:2. Druga tekma je bila vCeraj, v primeru /mage Vegrada pa -»c bo v sobi'>io v Novem mestu iilna t»: km J. Na 2. oiprtem turnirju SV regije /a kadete na Pui-ja je zelo [ep uspeh dosegel mladi igralec Vegrada BcniaminKlauzar. ki je na turniijii premami vsesvtv je nasprotnike in /;isUi?en«i osvojil niosto Na turnirju je nastopil ludi Dejan Lmiiešič, kije osvojil pct(^ mevto. Patrik Rose ifi Ivana /era sta nastopila na 2. TOP-12 lumirju najboljših shwenskih kadeuiv inkadetinj. Ivana, ki je igralav Vrtojbi pri Novi (ioii-ei. je klonila ^le v llnalu in osvojila konCno drugo mesto. Piiirik je nastopil na Ravnah na K^)rt^skem in na koneu osvoj il deveto me s lov drugi j a kost ni skupini. Palrik Rose je kone^ minulega ledna zelo dobro nastopil ludina TOP -12 luniirju najboljših slovenskih mlajših kadeiov.sajje v najmočnejši skupini na koncu osvojil ixiliCno tretje mesto. Na velikem mednanxliiem turn irjuZagipingv Zagrebu so na>«lopilt ludi najmlajši velenjski igralci namiznepleiiisa: Dejan LamešiC. Palrik Rose. Benjamin Khu/ar in Ivana Zx^ra. Najboljši rezuliat Z-a-gipinga jedi ^se^a Ivana Zcra. kije v ekipni konkurenci skupaj / Manu> Pajmui osvojila bioiiasio medaljo, v posamićni konkurenci seje med k ade I inj am i uvrstila niedi>sem najlx^ljših igralk, Palrik Rose in Dejan Lamešič pa sta ,se med posamezniki uvrstila med 64 najboljših igralcev turnirja v Zagrebu. Konec minulega ledna je barve skwcitske a'prezeiitanec uspešno zastopal ludi Clan N'I'K Vegrad lémjx> Velenje Miha Kljajic. kije nasu>pal na nuKnem ntednartidnern mladinskem prvenstvu Slovaške v namiznem tcnisu. I)P /a ivkivaliv(x^ in \(^!(iran(> v soboto. 15. maja je bik» v telovadnici osmwne šole Biba Roeck v Šoštanju državno pr\ensivo v nanijznem tenisu za rekrealivee in veterane, ki gaje zelo u.^peSno organiziral ín izpeljal šoStanjski namiznoteniški klub Spin. Na lekmovanju je nastopilo 75 igr?.lecv in igralk iz številnih slovenskiij klubov m krajev. Med njimije bilo ludi preecj igralcev iz Šaleške doline, ki se lahko pohvalijo z uspešnimi nastopi. V kalegoriji do -^9 let jc zmagal VclenjCan Blagdan Simoneié (nastopa za Pefrtwêe), dnigi pa je bil Ivan /cra (Spin Šoštanj). Med posameznicam i je v tej kalegoriji tretje mesto osvojila Chmica Spina .lolanda BehiviC. v kategoriji moških nad 7(1 let pa je Clan Spina Janko Novak i wojil drugo mesio. V kategorij i iiK'JŠkih pawv do 39 let je bil Ivan Zera skupaj z Zoranom Gajškom prvi. drugi) mesto pa je osvoj il par SinionCiC/Vok. Med moškimi pari v kalegoriji od 40 do 49 let je par SalkiC/Siropnik (Spin) o^ijil tretje mejilo, prav tako tretji jc bil par Leber (Spin)/Maru5ié (Kranj) v kalegoriji od 60 do 64 lei, Jolanda BelaviC pa je v ki>nkurcnci ženskih parov z Ivano Mesec iz Ljubljane osvojila srebrno medaljo, ()lK'iii8ka teniška kifja Na leuiških igriščih TRC Jezero poteka spomladanski del obCinske teniške lige. Izidi Četrtega kri>ga : Sova - Gorenje rekreacija 2 : I . TE5 11 - SrV 2 ! I, Melavv - Osoiech 3 : 0. TEŠ I -Ma/da AS Velenje 1 : 2. Prenuigiivnik -Cïorenje Orcxijaiiui 2:1 Pi>iiinem krt>gu vodila ekipi SOVA in MELAVC, ki sta še edini brez. poraza. li|)()k()jor)( i so balinali Medoliiinska zve/^drušiev upokojencev Velenje je izvedla balinarsko tekmovanje za podroCje koroško -ialeškc pokrajinske zveze. Nastopilo je sedem Ženskih In deset moških ekip. Pri ženskah .so pjvo mesto in pnihoclni pokal osvojile baiinarke DU Velenje, drugo so bile Slovenjgradi-anke. tretje pa ujx^koicnkc DU Ravie na Koroškem. Prt niiiških so slavili upokojenci u Raven na Koroškem, drugi »•> bili MežiCani in treljiSlovenjgraJCaiá Zmagovalni ekipi v olxh kategorijah !»ta se uvrstili na državno tekmovanje. Kihiška lekntovanja V soboti"} je ob Skalskem jezeru potekalo ze 42. tekmovanje Članov RD Velenje v lovu rib s plovcem za prehixlni pokal družine. UdeleJ^ilo se gaje 22 Clan^w. Slavil je Jože Ilribeinik, kije s lo zmagti osvojil ludipreliodni pokal za leto2tKW. 2. jebil Darko Šarman, 3. pa Olo Mravljak. Dan ka.Mi^e.vnedeljo.jeobSkalskemje/eru pi Hekalo pokalno ligiiško tekmovajije v Uwú rib s ploveem /n Člane /RD (*:lje. Ickmovaloje deset tričlanskih ekip ribiških družin. 1. mesto je osvojila ekipa RD ^mpeter i, 2- RD Mozirje II in .3. RD Laško. Kacieli šesti v di žavi! Na ekipnem driavnem prvenstvu v šahu v Ntweni mestu so se kadeti ŠK Velenje dobro ixlrezaii. Na tekmiwaiju jc nastopilo štirinajst ekip. Med samimi prvoligaši so zasedli šesto mesto. Nastopilo so: 1. Gregor Goršek 5.5 liiCk. 2. Nejc ArIiC 4,5 loCke. 3. Bla? Kralj 2 in4. DamirOstrvica 6,5 točk^ PrcjSnji teden je bil v Planet 'RIS teden šaha. Na razliênik prireditvah so nash^pili ludi VclenjCani: Nasimullankí proti velemojstru Semiekuje nastopilo 12 igralcev iz Velenja, VM Sennckje igral proti 38 igralcini. Izgubil je dve igri in 14 remiziral. Od Vclenjsk h igralccvjc zmagal DraŽnik. remiziral i pa síx Ci.Grríek, M.(«ir^k. IlXiolob in aBresar. Na lurniiju ruladili so nastopili trije: G. Goršek je bii 1.3,, B.Zagjr 15. in N. ArliC 19. Na mednarodnem hitropoteznem turnirju je nastopilo 188 Igralcev, med njimi tudi 6 Velenjskih. Se najbi^lje seje i>drezal M. Goriek s55. mestom. V glavni prireditvi tednaje vdvi">hiîju na sto deskah Slovenija premagala Hrvaško s 52 : 48. Imenitno sreCanje je sodil VelenjCan Radiša RajkoviC. Taborniški kotiček Našli smo zmajčka! Diuga sobola v maju seje grdo poigrala s labi^rniki tiidu Jezerskega zmaja iz Velenja. Vreme je bilo namit3Ô krivo, da m morali {»-kanje zinajčka pre|i>?lli za leden dni. In kol bi se hotela mali narava iniku-piti za napako, je bilo minulo soboto vse jxTvsemdrug;»Ce. Izjemen pi v mladanski danje na otroško igriiîCe privi^il 150 uibronikov od prvega do Cclrtcga razreda. Velik dei zaslug za uspešno izvedbo je ireba pripisali obema šeťieaina akcije - Tini Kristan in TjaŠi IIudariiK Poleg njiju pa seje Irudilo še nekaj manj koj 5;i vi>dnikw, ki sv> skrbnih opravili svoje naloge pred, med iska- - na otroškem igrišCa, lam so celo diipiildne pekli palačinke in delili sok. Judi na prtigi pa so taborniki dobili jogurt in zemljo ter sendvič, s katerim so p^nesili lakoto. Verjemite, ludi vibi pti treh urah hoje bili laCni! l'a mso taborniki samo hi^dili sem ter tja. Na vsaki izmed sedemnajstih kontrolnih «sojim vi^niki pripravili igri), v kateri so se preizkusili. 'UiCke. ki soj ill pri tem zbrali. pa sn ob koncu doloCile zmagovalce. Najboljši trje «o prejeli »najCkovv prijatelje, čisto vsi pu spdnikov .so bili to g. njem zinajCka in pc) njem. ZaCelo seje torej na l>nasti m natodol-priCakiwani start. Najprej so na pol krenili taborniki prvih in drugih razredov. Nekaj malega za njimi pa Rokailo. siarlnilisl in ogiom-m>energije na ^ïbhixl mesta vzeli še tretje-in Cetrtoštilci, Pot jih je vixli-la po trim stezi in vseh velenjskih osnovnih do kotalkaliŠCa in Ti» lovega irga. Kn>žno varianto so vsi skup.ij zaključili lam. kjer soz^iCeli KtîCcvar. pekarna HoCevar, ERA in mlekarna Celeia, in sc nekaj sla takole pi^lilio p<.A'cdali - prihodnje leto [to prišel tudi priivl zmajCek. In takrat ga bo res vredno najti! Hugo Še to počasnemu mine Deževni sobotni dan nikakor ni bil I'^ira z-i i/vedN^ Še cncgu enkrat- nega tekmovanja ŠTPM - Še ta pixîasncmu mine, ki je leii>s poleg lepe in z;iluevne pi*.tregeî tu-diznekaj novostmi, Sicer majhno Slevilo ekip (vseli >kupaj le H) seje zgodaj ziuiraj /bralo v velenjskem SonCnem parku in se nato ol> pi>nH')Ci pnpadnikw 20. motorizira nega bataljona Iz Celja odpeljalo na startno toCko v lo-polšieo. Ri i>pravljenih topi^grarskih tesiihso se ekipe fe ob relativno lepem vremenu [îodaîe na približno 20 kilometrov dolgo prog<^. la nas je ob konlrolnili u^Ckah najprej v^v dila v Lom nad íbpolšico, naio v Bele Vixie. Sveti Ki i?, nato do izvira Ljubije in ob njenem loku do ktnei ije MlaCtiik. kjer smo sj zave-tišCe piiiskali kar na seniku (Hvala kmetiji MlaCnik). Tradicionalnega kuhanja golaža letos ni bilo. Pa ne z;u'adi pomanjkanja sredstev ali ikv rlh krav ajiipak z-iradi čisto prave novt)suna.^'I PM-u. ZiiveCeijo smo si privoščili peCene posirvi. se prej pa giibovo juho. Super! VeCcrjo bi si vsaka ekipa sicer morala pripraviti sama. ampak ker je bilo vreme res neusmiljeno, >o za to pt)skTbeli v gostiju (irebenšek v Belih Vodah, za kar se jim vsi. ki smo bili ti» sli dan do kosti premraženi, iskreno zahvaljujemo. Noč je bila suha. vsaj na seniku. Spanja je bilo za nekatere veC. za druge nwnj. Vsekakor pa bujeiyje ob 6. uri v nedeljo ni niC kaj prijetna sivar. In zopet smo se txipravili na poL lokral po malce bližji poti naravniist do Li'ma nad 'ló(ít^lšico In n.klo Šc spust do lt>kalncgu zdiavl-lišCa. Tu seje zgcnibica o Še enem i'lPM-ju zaključila. Sledilo je razdeljevanje nagrad in pi^kalov najboljšim. Zagi'>liwo pa smo po si^xM-nem mrzlem iii deževnem dnevu ter Hurahhojezjnagovakivsi. Letos se je lekmovaiija udeležila ludi ekipa roiiove uprave, kar je malce p»ipe-strilo bilko za prvo mesto. Seveda jemiaga mlala pri izkušenih starih bajtah. iekmovanjc st'iomogi^liîSkwcn-ska vi-^ska, Philips, MeDiHuilds, I ler-vis, Mt^îilel, GD Škale, Poscbjia zahvala \'elja gostincu Cirebensek iz Belih Vixl /a njihovii prijaznost in Inid, ■ Ravč Ijspesni na balvanih v IVanríjí ... V zadnjih letih se je po svetu moCno razširila še ena oblika ple-zimja-baKansko plezanje. Biilv;in-.ski problemi, kakor jih plezalci po imeimjemo. predstavljajo serije večinoma težkih gibov za katere je pomembna dtibra fiziCna priprav-Ijenol in usklajeno gibanje. Da ne ^ je po svc tu že tigrom n o področij. kamor zahajajo balvanski ple» zalei preizJcu-šati svoje moCL Eno izmed njih. veitdar svetiwnega slovesa pa je pri kraju Fontainebleau (med plezalci znan kot Fi">nt). 50 km južno od Pariza. V/ndnjlhdnehaprila.sose tja ixi-pravili tudi Štirje Člani Šaleškegra al-pinis;iCnega fie+ in Fb 7a, Rok Cojhter pa je preplezal bal» van ? oceno Fb 6c. Tretji dan sije Grudnik ob padcu iz balvana (I leibipietv) huje po^iv dova koleno in tako so se njegi^ve priprave v Fontu zakljuCile, V naslednjih dneh so ostali trije prepkzali .še veliko balvanov. Ijaša Zup;nCiCje preplezala svoj najicigi balvan La Suzane (Fb fta). Hren in Cojhter sla preplezala balvan La Maric Rose (Fb 6a).klo7iianja nekakšen zaCclek balvanskcga plezanja na tem p^xlroCju. I Iren pa jc bil uspešen še v balvanih La Joker (Fb 7a) in veneni zanimivejših balvanov na tem podroCju. v katerem vsiik dan meri sviijo noC veliko ple-zulcev. lieliLvptere (Fb 7a). ... in \ slovenskih plc*-/alísťíh Po vrniivi i/ FonUinebleaua je Gora»^d Ilrcn nadaljeval s plezanjem v slovenskih plc/;jliščih V ple-zališCu KoieCnik nad Libojami je poskušal prepleziill sjiier Lnpulz, a Viki Grošelj, je skupaj z ostalimi Lideieženci preuCeval nii^žnosii za vzpone v Ama Dablam in iiršt okiv lici. VcC o odpravi bo IvC Kol nik kot udeleženec napisal veni priluxlnjih številk. Plť/alna Ickina v Volc-njii v sobc^to. 2y. maja. bosta Šaleški studenlski klub in Šaleški alpinistični ^xlsek izvedla tekniwanjc v balvanskem plezanju. Tckmiwanjc se hci ixh/ljalo n.i velenjskem jezeru, na terasi ob masiadoniu. PriCetek kv'alillkaeij bo ob lOiKl uri, ob 15.30 muje v prvem poizkusu malo manjkalo do vrha snieri, dveh dneh pix^itka se je vrnil v KneCn ik in spet poskusil s plezanjem v lej smeri-Drugi poizkus je bil uspešen, f kv razd je tako prepletal 16 meirov dolgih smer Impulz z ixxno Ka/a-f*. Ive kolnik pon<^\no ohiskal lliinalajd v minulih dneh se je iz raziskovalne ijdprave v Hin alajo vrnil IvC Koin ik, prav uiko Clan Šaleškega al-pinisliCnega odseka. V odpnivi, ki jojc vixlil znan slovenski alpinist uri pa bo veliki finale! lekma bo ptMekaía na dveh balvanih, na katerih bo postavljenih pel plezalnih problemov. Za baJ-vanske tekme je znaCilnti plezanje btez varovanja, atraktivni iiî carem-no ležki gibi In poba mera adrenalina. Obda se airakliven špiuien spektakel znajlx^ljšimi slovenskimi in hrvaškimi balvanskimi plezalci. Na tekmo sie vabljeni vsi ljubitelji adrenalinskih Športiw. ljubitelji kraikili in težkih plezalnih problemov in vsi ostali prijatelji iporia, ■ S. OBJAVE Včeraj vis-a-visr danes ADUT NAJ NAKUPI od 2i maja do 5. junija 2004 Kotna brusilka IsKra ERO, KB 5206 moč 2000W, iUrUjajev 6300 mtn'. premer plo|ć€ 220 mm. vreteno MI4, navor 14,4 Nm, masa 4,8 kg IZdravljica E^ POŠLJIMO 2 MIIIJONA RAZ Vibracijski vrtalnik Iskra ERO. S 556 A + pribor moč 710W, dve mehanski, elektronsko nastavljivi hitrosti vrtanja, št.vrtijajev: tstopnja: 0-1t00 vrt/min, 2.stopnja: 0-2900 vrt/min, vrten)e levo'desno^ v^ftanje v beton \6mm, v jeklo I3mm, v les 2Smm, molnost vibracijskega vrtanja, v kovčku s priborom Ooetno držalo: - zidni vložki (205 kosov); I •vllaki (71 kosov). " ^ E R A PROGRAM OBLAČIL ZA PROSTI CAS Prevem Míslínja je v slovenskem prostoru preponavna predvsem kot proizvajalec zaščitnih delovnih otDlačil in rokavic. Viúno vlogo v zadnjih letih pa igra tuđina področ|utženja oblačil za prosti čas pod lastno blagovno aamko »ROMEO & JULIA«, kamor uvrščalo programe spodnjega perila in pižam. V zadnjifi desetih letih je blagovna znamka »ROMEO & JULIA« prepoznavna kot sinonim odlične kakovosti po sprejemljivi ceni. Perilo odlikuje raznovrstnost modelov primemih za vse starostne skupine. Tako v svojem programu ponujajo perilo za otroke, mladino In odrasle. Izdelki so Izdelani pretežno Iz bombaža, kar kupcem ponuja prijetno počutje in udobnost. Izdelki so najrazličnejših modelov In barv. V široki ponudbi modelov t}o tudi najzahtevnejši kupec našel takega, kimu bo pisan na kožo. Program perila »exclusive« ponuja višjo kakovost, primerljivo z na|boljšimi proizvajalci perila, izdelki so všečni in prijazni uporabnikom. V pmgramu pižam vam podje^'e Prevent MIslinja ponuja izdelke za vse starostne skupine, torej za našenajmlalšedotistlh, I« ostajajo mladi po srcu,2 različnimi kolekcijami zadovoljujejo potrebe Inželje najzahtevnejših kupcev. Poleg spodnjega perila in pižam v podjetju vsako leto ponudijo na trgu najra^ičnejše modele spomladanskih in zimsidhiaken blagovne znamke »EXIT«. V Prevent Mislinji se zavedajo, da so želje in zadovoljstvo kupca m prvem mestu. Imeti In obdržati zadovoljnega kupca je tudi cilj njihovega poslovanja v naslednjih letih. ROIHEO^JULIA \S exclusive prevent mnv.prmiLii. lnfo@pr9vcni.«i Nazdravimo vsem narodom Evrope, |iosljlmo i mnijoita ra29lftdnic In odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom In poslovnim partnerjem, $ katerimi odsloj gradimo skupno prihodnost 2 naSoZdravljIco povejmo, kaj midimo In káko Čutimo. $ prekrasnimi motivi nâsedelelâ ps pokjzlmo« kdo smolnod kûUBrbk«innjjt«l|V«ni> rij«jfqMli«i9vk«4e ttdtn^pctrakr'. Z«ncunicp«Mie|U l^lilb pnUçiadia V*ćpUjii(o>iili w«(!fMtl|jq«>(diBtvvn pift(LMl;TiHJltilfnpo(»tMcn, lnneyl«d«TuUtf ulfitivvthoiedll viM^rwni .úS]rFU(>7*«H^iniuaii(\ jtitfjtxnllrpnMtMinMrcn^ifvrriinliii^ us. wWivvtf^pnlnDtnifMVíďne KAvn^pioVvmU^A^wnvnim Cereli^ATy;l»n9tPiUhLU>0NCAf pnjetoJJttiOt TODAY TOMORROW TOYOTA AVTO 01:1. JI: Ipdveevaai, 3000 Celle telefon: (03) 42 61 280 «»■MOM II^ISK^I K44M I«»'»* VB 27. maja 2004 POSLOVNI SISTEM PREMOGOVNIK VELENJE RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005 PREMOGOVNIK VELENJE Nazjv poklica Traianie iz- Število obraževa- Štipendij nja v letih univ. óipí. inž. rjdarstva in geotehnologije 4 1 rudarski tehnik 4 15 rudar 3 15 unw. cJipl. inž. elektrotehnike 4,5 1 elektrotehnik energetik - lamski 4 4 elektrikář energetik-jamski 3 8 unrv. dipl. inž strojništva 4.5 1 strojni tehnik-jamski 4 5 strojni mehanik * jamski 3 10 HJZ univ. dipL inž, strojništva 4.5 1 univ. dipi. int elektrotehnike • energetika 4,5 1 gradbeni tehnik 4 1 GOST gostinski tehnik 4 2 natakar 3 1 PRIJAVLJANJE Kandidati za ra^isane štipendije naj pošljejo ali prinesejo prijave najkasneje do 20. junija 2004 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE d.d. Razvoj kadrov, soba 19 Partizanska 78, 3320 VELENJE K prijavi na obrazcu DZS • 1,51 je potrebno priložiti: * kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev * potrdilo o uspehu * potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto (naknadno) * potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije * potrdilo o premoženjskem stanju družine In številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu * potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (fotokopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2003, oziroma obvesûlo delodajalca o višini dohodkov) za vse družinske člane, ki so bili dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine. Štipendije, razpisane za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovsldh štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih o izobraževanju. UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC RUDAR IN RUDARSKI TEHNIK: * kadrovska štipendija, * bregjlačen zdravniški pregled, * brezplačni učbeniki, delovni zvezki ter druga strokovna literatura, * sofinanciranje strokovnih ekskurzij, * kvaliteten praktični pouk, * plačilo jamskega dodatka pri predenem pouku, * brezplačna zaščiúia sredstva pri praktičnem pouku, * breg)lačna malica pri praktičnem pouku, * regresirana m^ica pri teoretičnem pouloj (v višini 70 %), * breg)lačen prevoz s pogodbenimi avtobusi, * vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, * brezplačno bivanje v dijaškem domu, * štipendistom, ki bodo zaključili poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom in bodo želeli program izobraževanja nadaljevati v programu srednje tehnične rudarske In srednje tehnične strojne šole (program 3+2), podaljšamo kadmvsko štipendijo še za dve leti, * pn/ih pet nalboljših po uspehu iz vsake generacije čaka takojšnja za-poslilev« * dodatek k štipendiji za uspešnost pri prakdčnem pouku, * možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih našega podjetja: Premogovnik Velenje kot poslovni sistem. Z rezultati izbora bomo kandidate obvestili do 20. julija 2004. SREČNO! Hhri în predrzni Velenje, 22. maja - Hitri in predrzni? Slo uaj bi za rai:grete mlado: na motorjih in v avtomobilih, ki se preganjajo po nočnih ulicah in s svojo divjo voi^njo ogrožajo ude-Icžcnce v promelu, (n sebe. Hncga od predrznih so policisli lovili v noči s peika na soboto. In ga ulovili. Pomočnik komandirja Policijskc postajo Vclonjc VIII Bexjak je o dogodku povedal: »Malo pred polnočjo smo bili od več občanov obveščeni, da nekateri vozniki na Salci^ki ccsii divjajo, ogrožajo udciežcnce v prometu in nc upoSlevajo signalizacije. Policisti, ki so odili na kraj, opazili osebni avio opelcaiibro.kijoje vozd/nani kiši-lelj cestno prometnih predpisov. Policisti so ga s sireno in modrimi lučmi pričeli usiavljati, vendar jih voznik ni upošteval. Be/al Jc po mesinih ulicah. Pri tem jc več-krai prevozil rdečo luč. Po dvajsetih minutah so ga usiavili na Kopališki cesti.« Zoper njega so uporabili prisilna sredstva, odredili pridn^anje in privedbo k dežurnemu sodniku za prekrške v Laško. Ko so zbrali vse podatke, so ugotovili, daje vozil brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, ni upošteval zakonitih odredb policistov in storil več prekrškov, /a vse to naj bi mu sodnica za prekrške naložila za približno 3()0.0(X) tolarjev mandatne kazni, dodatnih 200.000 pa naj bi mu jih «za- računali« še policisti. V torek pa naj bi, kol seje slisalo, sodnik za prekrške v postopek »dobil« še enega predrznega, predvsem pa nevamegaza udeležencev prometu. In jasno tudi zase. V frgovino po gotovino Velenje, 19. maja - V sredo popoldan je neznanec izkoristil odsotnost blagajničar-ke v Erini trgovini na Kidričevi. Iz registrske blagajne je odnesel 38.400 tolarjev. Spraskal cordobo Žalec, 20. maja - V četrtek med 19. in 21. uro je neznanec na C'eljski cesti poškodoval osebni avto seat cordobo. Na karoseriji vozila je z ostrim kovinskim predmetom napravil več risov. Lastniku vozila je povzročil za vsaj 200.000 tolarjev škode. Dva dni kasneje, v soboto zvečer, pa je na tej isti cesti neznanec vlomil v dva osebna avtomobila znamke golf. Iz njih je demontiral varnostni zračni l^lazini in z dejanjem podjetje Era iz Velenja oškodoval za 200.000 tolarjev. Ogenj je bil podtaknjen Zavod i^je, 23. maja — V nedeljo popoldan je zagorelo gospodarsko poslopje v Zavod-njah. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za okoli 2.000.000 tolar- jev škode. Policisti sumijo, da je biJ ("»genj podtaknjen. Dejanja sumijo 49-letnika, /oper katerega so odredili pridržanje. V Robomatu za dva milijona škode Žalec, 19. maja - V sredo okoli 17. ure so v podjetju Roboma! v Arji vasi pri testiranju v hladilni vitrini začele tleli opcraier-ske panele, prišlo pa je tudi do taiitve ka-lorilerja v predelu eleklričnega vezja. Vse kitže, da je bil vzrok za tlenje prav kratek stik na kalorifeiju. Škodo, ki je nastala, v podjetju ocenjujejo na 2.000.000 tolarjev. Bo pil sam? Mozirje» 24. maja - V noči na ponedeljek je neznanec vlomil v okrepčevalnico Orlovo gnezdo v Logarski dolini. Odnesel je alkoholne in brezalkoholne pijače ter nekaj menjalnega denarja. Lastnika je oškodoval za 100.000 tolarjev. Ukradel kolo Velenje, 24. maja - V ponedeljek popoldne je neznanec s hodnika stancwanjske-ga bloka na Kidričevi ukradel 300.000 tolarjev vredno moško kolo. Policijska izkušnja kot nasvet Vožnja s skulorjoin ni lako pr('prosla, kol jo videli - Mladi jih dobijo iiajvoťkral za darilo pri bií mi - Izpit laliko opravijo s 14 leli, izkušnje pa nabirajo v pronieui - Nasveti, ki so jiii nadebudnim motorisioin delili celjski prometni policisti, jim boiio prišli prav MUena Hrstič - Pfaninc Velenje. 20. maja - Slovenska policija pri nadzoru cestnega prometa že vrslo let uporablja motorna kolesa. Policisli, kijih uporabljajo, morajo svoje spretnosti vsako leto dokazovati na poligonih in s kondicijskimi vo^.njami, obnavljajo pa tudi svoja teoretična znanja. V preventivni akciji z naslovom Vožnja skuterja - policijska iz-ku^ja kot naivei, so del lega znanja in izkušenj posredovali mladim nu^torlstom, ki sc pri upora- Tomaž Šumah: »Skuter mije kupil boter. bi motoija prvič resno soočajo s hitrostjo, tehniko obvlad(wanja vozila, umikanjem oviram ... »V obliki i^ole varne vožnje .smo icm voznikom, ne glede na starost, čeprav so prišli predvsem mladi, prikazali nekaj vaj in pravil vožnje s skuterji. Policisti so jim posredovali praktične nasvete za varno uporabo. Opozorili so jih na najpogostejše nevarnosti v promelu, svoje znanje pa so v nadaljevanju .^ami preizkusili na poligonu,« je povedal Bo.Ujan Cugniiis, pomočnik komandirja PPP Celje. Vozniki skuterjev so večinoma mladi. Izpit lahko opravijo že s 14 leti. Izkušenj pa nimajo. Pogosto vozijo nevarno in agresivno in pri tem precenjujejo svoje vozniške .sposobnosti. Uživajo v pozornasti in so pretirano samozavestni. Mladost paČ! Pri tem ne mislijo na statistiko, ki s .številkami pripoveduje o nesrečah. Se najmanj na liste najbolj tragične. Lani je na območju PU C?cljc umrl en voznik skuterja, leto pred tem dva. Najpogostejši udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč med motoristi sodijovstan^lnoskupino od 16 do 18 let, sledi pa ji skupina od 14 do 16 let Pri mla- dih so zelo visoki tudi deleži ne-uporabc varnostne čelade. Da je bilo v četrtek lažje po-slu-sati in gledati, kot se preizkusiti, jc potrdil Tomaž Sumah iz Škal, učenec 8. razreda OŠ Livada. Skuter je, tako kol številni drugi, dobil za darilo pri birmi od botrar »Držim se pravil za vožnjo v cestnem prometu, kolikor se le da. V 5olo se s sku-terjem pripeljem redko, samo kadar je nujno priti po kak-šiie stvari. Tale preizkušnja je bila kar zahtevna, a dobrodoála. Ni- sem vajen tako ostrih ovinkov, kot smo jih vozili na poligonu. V prometu se pojavlja veliko nenadnih ovir in pravna to, da jih je treba zaznali na Čim večji razdalji, so nas tukaj nenehno opozarjali- Tako sc lahko še pravočasno ukrepa.« Podobno - da je bila policijska izku.inja dobrodošla - so ocenjevali tudi drugi. Škoda le. da se jih akciji ni pridružilo 5e več. Tudi starcev, da bi se prepričali v znanje in sposobnosti s"vojih m(5t oris tov. TRGOV/NA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) T^lefon/faxs 09/ 572 80 SO Pfno^ M S-72B-080 P9S/e. tel. 9919140 www. trço¥iiia-kKBrlG^-sp.sJ ^/MH: kosëric»»voljB.n6t SinitBn^efifefQjSmlnpnsluMsiùo^ vvrntxes 3.000 Sin TRAJNO POMURSKO ML£XO VMIÏÏ0NU12/11L 16135.00 RASTUNSKfl CUE DIAMANT 1 L iS 243,00 6HII KU3eASA1K6 4- 1 KG MASTI Z OCVIRKI 16990,00 PRAâCK ARIEL 6 Kô fe 2389,90 ORANŽADAFANVaxI^lVH le 499.00 KONZERVE TOP DOG mQ le 179.90 SIT MOTORNO QUE CASTROL GTX 3 4 L le 4.S99.00 Om^tfï MB 35050 KG le 1.150.00 KRMA SONČNIČNE TROPINE 1 KG le 47,90 OTROŠKI KOMf^l ZNAMKEVENK^E žeza1.490,00 vmihkûsSnîeinkisitiicnùlÊtë. CENE VELAK) DO RA2PR0ĐAJE ZAinS T ZA VECJE NAKUPE • eREZPLAČHA DOSTAVA NA OOMI *KĐOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJE!* Robert Kro ft In Boštajn Cugmas, pn/i je demonstrirat vožnjo s »težkim motorjem», drugi je skrbet za medije. Zadovoljni so biti neposredni udeieženci, pa tudi giedatci. Staršev je bito mafo. TV SPORED ČETRTEK, 27. maja SLOVENIJA 1 06.00 Tetetek$t 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Pon>čil3 09.05 Volkovi, čarovnice irt velikani, 1^*39 09.15 Rt&ankd 09.20 Pod klobukom 09.55 Zgodbe iz školjke 10.30 Vem-ve$ 11.25 V kialiestvu pand 11.55 Ceste bratstva in enotnosti, doku m. tilm 13,00 Poročila, šport vreme 13.15 Spel doma 15.05 Zaisdavci. dokum. oddaja 1S.S5 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Na liniji 17.25 Jasno in glasno 18.05 Modro 18.40 R sanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga rr>ene briga 22-00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasûeni večer 23.55 Dnevnik, éport 00.45 Dnevnikzamejsketv 01.05 JdSRo in glasno 01.45 ModnD 02.15 Tednik 03,10 Osmi dan 03,40 Spel doma 05,25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.15 06.30 09.05 09.35 10.05 11.00 11.30 13.50 14.20 14.50 15.15 17.50 18.15 19.55 21.45 23,10 23.40 00,25 Teielekst Infokanal Evropski magazin Mostoví Iníokanal Tv prodaja Infokanal Tv prodaja VklecspotnKe Skozi ćas Kolesarska dirka po llalqi vključflev v prenos Dick van Dyke. 90n58 Dvija modrina, fiim DP v košarki (M), fínale-belja tekma' Union Otimpija - Piv. Laško Hladne kaplje na vroče kamne, franc, film VkleospotnKe Jijliane, 3/4 Infokanal ^jjJljUs^ T XX 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje liubezni. nad, 09.25 Klon, nad. 10,30 Tv prodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Družinske ve^, nad. 12.45 f^a kraju zločina, nan. 13,40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Dmlin&ke vezi, nad. 15.55 Moja Soffja, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 f^aščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Prijatelji, nan. 22.00 Na kraju zk^čirm. nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Ubiti in umreti za boga, doku m. oddaja 00.15 24 ur 01.15 Noćna panorama kmii »7 4* 52 09.00 Pop Com. glasbena oddaja, ponovitev 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odpita tema, ponovitev 11,20 Najspotdneva 14.00 Vkleostran i, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Odkrito povej naglas, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih krogov, športna oddaja 18.50 Z plavo na zabavo, reportaža. 5. oddaja 19.05 Najspotdneva 19,10 Vkleo strani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Poškodbe in obolenja možganov 21.00 Repična ine novice 21.05 Sredozemska Slovenija, dokumentarna oddaja 21.30 Vrtiljak, kontaktna oddaja z zabavno glasbo 22.45 V iiarmonijlznaravo, kmetijska oddaja 23.15 Najspotdneva 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 VIdeostrani, oiDvestiia PETEK, 28. maja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09,00 Poničila 09.05 Čudovite dogodivščine vajenca Mapiča 09.50 Risanka 10.00 Na lin q i 10.35 Jasno in glasno Î1.15 Mladi virtuozi 11-30 Modro 12.05 Fraiser, 11/24 13.00 PonD čila. šport, vœme 13,30 Osmi dan 14.00 Omizje 15.30 Nekaj minut za domačo glasbo 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Pleme, 21/26 17.10 Iz popotne toite 17.35 Nationalgeodrapriic.â/18 16,30 Žrebanje de&ljk^e 1B.40 Risani 19,00 Dnevnik, vreme, Sport 20,00 Najšibkejši člen, kviz 20,55 Slačenje, 6/20 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub 00.00 Dnevnik, šport 00,50 Dnevnikzamejske Slovenije 01.15 Nationalgeograptiic,8yi8 02.10 Nekaj lepega, ang. ti Im 03.35 Polnočni Mub 04.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.30 Infokanal 09.00 Osebno, pogovorna oddaja 09.35 Mostovi 10.05 Dick van D^e. 90/158 10.30 Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 12.30 Tv prodaja 13.00 Infokanal 13.55 Tv prodaja 14.25 Vkleospotnice 15.00 Skozi čas 15.15 Kolesarska dirka po Italiji. vkliučitev v prenos 17.25 Osebno, pogovorna oddaja 18.00 Dick van Dyke, 91/158 16,25 Sin ima sedemdeset let 20,00 Odknvanje Amerike. doku m. oddaja 20.55 Nove zvezde Evrope. 6/8 21.25 South park. 12/17 21.50 Zadnji, 2. del 23.20 Slovenka jazz scena 00,00 Jullane,4/4 00.45 Infokanal 07.25 RickiLake 06.15 Maščevanje ljubezni, nad 09.10 Klon, nad. 10,00 Tv prodaja 10.30 Moja Sofija, nad. 11.20 Družinske vezi, nad. 12.15 Trenja 13,40 Tvpn^daja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi. nad. 15,55 Moja Sof^a, nad. 16.55 Kton,nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19,00 24 ur 20.00 Elitni moriici, amer, film 21.35 Pazi, kamera! 22.05 Tek&ašld rnoZ postave 23.00 XXL premiere 23,05 Lovci na nagrade, film 01.15 24 uf, ponovitev 02.15 Nočna panorama Itanall 27 4« 92 SOBOTA, 29. maja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06,20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školike 07.35 Podktobukom 06.10 Iz popolne tort» 08.35 Vikimsiiaki, jap. film 09.55 Najšibkejši člen 10,45 Polnočni klub 12,00 Tednik 13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Infokanal 13.30 Čokoladne sanje, 6/10 14.00 Najin sin, ženitni posrednik, amer, film 15,30 O 2lva1iti in ljudeh 15.55 ďovenski utrinki 16.30 PoroiSila, šport vreme 16.50 Navitu 17.15 Ozare 1720 Diviisvetpríhodnosb, a'IS 17.50 Afpe, Donava. Jadran 18,20 Cofko Cof, 12/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vrsme. Šport 20,00 Čokoladne sanje. 7/10 20.35 Čezplankfi 21,35 Prvilndrugi 22,00 Poročite, šport vreme 22.30 Okus po vinu, 9/10 23.00 Podnjso, ia/13 23.55 Dnevnik, šport 00.35 Dnevnik zamejske tv 00.55 Na vrtu, tv Manbor 01.20 Divji svet prihodnjosh 01.45 A(pe, Donava, Jadran 02,15 Rranha, amer, flfm 03.45 Prvf in drugi 04.05 Okus po vinu, 9/10 04.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06,15 Teletekst 06.30 Infokanal 09.00 Glasbeno iutro 09,35 Mostovi 10.05 Tv prodaja 10,35 Infokanal 12.05 Tvprodaja 12,35 Prijatelji, ostanimo prijatelji, TV Koper 14.15 Euro2004 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 S^ v veslanju, posnetek 17.55 DPvkošartt (M); Piv. Laško* Union Olimpija 1950 9(ozičas 20.00 Če^i glasbeno dok nim 21.00 Vnovič v Bridesheadu 22.35 Vsi predsednikovi mo2je, amer, film 00.50 Sobotna noč 02.50 9novi in ljubimci, 1/4 03.35 Infokanal 07,30 Tvprodaja 06.00 Katka in Orbi, ris. serija 08.10 Zdenjavčki, ris. serija 08.50 Mafinji dol, ris. serija 09.00 Naš mali svet ris. serija 09,05 Obuti maček, ris, serija 0930 Mjav. mjav. ris. serija 09.40 Rudijevo moštvo 10.05 Jagodka išče pomlad, ris. 11.00 Beyblade, ris. serija 11.30 Varuh na vesoljski meji 12,00 Šolska košarkarska liga 13.00 V najslabšem primeru. dokum. serija 14.00 FomiuJal. prenos treninga 15,10 Resnični svet. dok. oddaja 15.35 Zgodbeoceanov. dokum. 16,10 IzginjajočirajinaZemlji 17,15 24 ur-vreme 17.20 V/aDerinHenry, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Za vsako ceno, amer, film 00,00 Rahel spanec, ang. film 01,55 24 ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama kmrmU 09.00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja W S 10.00 Vabimokogledu 10.05 Skrbimo za zdravje: i 09,00 Zgiavona zabavo Poškodbe in obolenja 1 09.20 Vabimo k ogledu možganov i 09.25 Lokalni utrip Celja in 11.05 Naj spot dneva okolice, info, oddaia 14.00 Vkleostrani, obvestila i 10.00 Naj spot dneva 17.55 Vabimo k ogledu i 14.00 Videostrani, obvestila 18.00 Miš maš, otroška oddaja i 17.55 Vabimo k ogledu 18.40 Regionalne novice i 18,00 Odknto povej naglas. 18.45 Iz olimpijsldtt krogov mladinska oddaja 18,50 Naj spot dneva i 18.40 Naj spot dneva ia55 Sredozemska Slovenija, 1 18.45 Gremo v kino. oddaja za dokumentarna oddaja ljubitelje filma 19.25 Vkleostrani, obvestila ! 19.15 Polkn'roll, glasbena oddaja 19,55 Vabimo k ogledu j 19.45 Videostrani, obvestila 20.00 Lokalni utrip Ceija In i 19.55 Vabimo k ogledu okolice 1 20.00 1278, VTV magazin 20.40 Regionalne novice 1 20.25 Kultura, info, oddaja 20.45 Gremo v kino 1 20.30 50 let ansambla Štirje 21.20 Naj spot dneva kovači 21.25 Vabimo k ogledu j 22.00 Prava stvar, kulinarična 21.30 Zelena bratovščina, oddaja oddaja 0 lovcih in lovstvu 1 22,30 Znani obrazi: Hrabroslav 22.00 Iz oddaje Dobro jutro Perger 22.50 Vabimo k ogledu i 23.00 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 1 23,05 Naj spot dneva 23.00 Vkleostrani, obvestila i 23,10 Videostrani, obvestila NEDEUA, 30. maja SLOVENIJA 1 07.05 Teletekst 07.30 Živžav 09.40 O živalih m ljudeh 10.05 55 let polKijskega orkestra 10.55 Svetdivjit^živali, 1/10 11.25 Dzare 11.30 Dbzorjaduha 12.00 Ljudje m zemlja 13,00 Poničila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 čtovekinpol 13.30 Človeški faktor 13.35 Nedeliskooko 13.40 Glasliudstva 13.45 Hak),Leon 13.55 Pet minut slave 14.00 V 80. nedeljati okoli sveta 14.05 Planetv 15.05 Šport na današnji dan 15.15 Vabitozadva 15.30 Pokinevnik 15.35 Trikotnik 15.55 Total 16.10 Glasbeni dvoboj 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.45 Fenomeni 16.50 Lorelia 17.05 Predmet poželenja 17.20 Dnjžabna kronika 17.35 Vsakdanjik in praznik 18,35 Žrebanje bta 18,40 Risanka 19,00 DnevniK vteme, šport 19.35 Zrcak) tedna 20.00 Spet doma 21.50 Petielemenl 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Masilje, amer. Čbfilm 00.45 Dnevnik, šport 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.50 Tistega lepega popoldneva 05.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11,30 Infokanal 12,15 Tvprodaja 12.45 neviia otn^škifi in mladinskih pevskih zborov 13.15 20. mednarodno klavirsko telOTiovanje Clare Haskil 15.55 N^agazinligeprvakov 16.25 Euro 2004 16.55 Nogomet, Mura • Maribor Piv. Laško; KO Olimpija -Primorje; Gorica-Koper 18.50 Skozi čas 19.00 Moj premalo slavni stric 20,00 Potovanja na konec sveta 20,55 Maše skrivno življenje 21.45 ObTO-letniciJ. Gregorca in Vlasta Dedoviča 23.25 South park. nan. 23,00 Pohujšanje v dolini 23.25 Sinovi in ljubimci, 2/4 00.15 Infokanal 07.30 08.00 08.10 08.35 08,45 08.50 09.15 09.25 09.50 11,05 11,30 12.00 13.00 13.30 16.00 17.45 17.50 19.00 20.00 21.45 22.45 00.45 01,45 TV prodaja Katka in OrbI, ris, senja Zelenjavčki, ris. serija Maimjl dol, ris. serija fiaš mali svet, rts, serija Obuti maček, ris, serija Mjav! Mjavl, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. Čarobni meč, rfs, tlim Beyblade, ris, serija Zenki. ris. serija Šolska košarkarska liga Oh, ta osemdeseta, ran. Formula 1, pr^osdlrice Skrivnostni umori, film 24 ur - vreme Trik3 Jamieja Oliveria 24 ur Lepo je biti milijonar Športna scena To je moja zabava, film 24 ur, ponovitev f^čna panorama luinvil 27 49 92 I PONOVFTfV ODDAJ TEDENSKEGA I SPOREDA I 09.00 Miš maš. oťoška oddaja : 09,40 iz pon. oddaje Dobro jutro I 10,30 1277, m magazin I 10.50 Kul^ra, info, oddaja [ 10.55 Šporbii torek [ 11,20 Iz olimpijskih krogov I 11,25 Vabimokogledu [ 11,30 Ministrski stol, pogovor \ Gost; Slavko Gaber : 12,30 Lokalni utrip Oelja : 13,10 Iz sre, oddaje Dobro jutro I 14.00 Videostrani, obvestila [ 17.55 Vabimokogledu i 18,00 1278. vrv magazin I 18.25 Kultura, Info, oddaja i 18,30 Iz peL oddaje Dobro jutro \ 19.20 Popcorn : 20,35 Gremo v Idno i 21,05 50 let nasambla Šlirle I kovači I 23.00 Videostranf, obvestila PONEDEUEK, 31. maja SLOVENIJA 1 06.25 Teletekst 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 iz popotne torte 09.25 Oddaja za otroke 10,10 Potepanja, 5/7 10.40 Spet doma 12,25 Prviifidrugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Dbzoriaduha 14.05 Ljudje inzemlja 15.00 Vsakdanjik In praznik 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 AfnaFriki, 9/12 17.35 S pumo iz oči v oči. dok. 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Volitve v evropski parlament 2004 20.30 Hujšajmo!, 6/7 21.25 Umetnostigre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zakon Gustava IIL, 1/2 00.20 Čokoladne sanje. 7/10 00.50 Dnevnik, špoft 01.40 Dnevnik zamejske tv 02,05 S pumo iz oči v oči 02.50 Umetnostigre 03.15 Velike ognjene krogle, film 05,00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.15 Teletekst 06.30 Infokanal 09.05 Primorksi mozaik, iv Koper 09.35 Slovenski utrinki 10,00 DtekvanDyke.91/158 10.25 Infokanal 11,00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 12.50 Tvprodaja 13.20 Tisteka lepega popoklneva 17.20 Skozičas 17.35 DickvanDykfi.92/158 18,00 Balada o Cablu Hoggu, amer, film 20,00 Končnica 21,00 Studioclty 22.00 Študentska 22.30 Videospotnkie 23,00 Brane Rončel izza odra 00.25 Sinovi in ljubimci 01.15 rnfokanal TOREK, 1. Junija SREDA, 2. junija 07.55 08,45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13,40 14.10 15.00 15.55 18.55 17.55 18,00 19.00 20,00 20.55 21,50 22.45 22,50 23.45 00.45 09.00 10.00 10.05 10.30 10^ 10.40 14.00 17,55 18.00 19,00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21,00 21.05 22.45 23.35 23,40 23.45 RIcki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad. športna scena Tv prodaja flicki Lake Družinske veď, nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Nlaščevanje ljubezni, nad, 24 ur Pod eno streho, 15. del Sedma nebesa, nan. Naša sodnica, nan. )CXL premere Tretja izmena, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorema kanali 2T 49 32 Dobrojutro, irrfonnalivno• razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1278. vrv magazin Kultura, Info, oddaja Naj spot dneva Polk n'rol I, glasbena oddaja VkJeostrani, obveshia Vabimo k ogledu Skrbimo za 2dravje Regionalne novice Prava stvar, kulinarična oddaja Naj spol dneva Video stran i, obvestila Vabimo kopledu Župan z vami, kontaktna oddaja: gost Srečko Meh Regk)nalne novice Bon Jovi • the crush tour, posnetek koncerta fz oddaje Dobro ji/fro, infonnativna • razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Video stran i, obvestila SLOVENIJA 1 06,00 Teletekst 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.25 Marsupilami. 18/26 09.50 Aft»aFrikl,9/12 10.15 Sprehodi v naravo 10,30 S pumo iz oči v oči 11.15 Čezplanke 12.15 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Umetnostigre 13,40 Tob, video festival Maribor 14.10 Peti element 15.05 Hujšajmo!, 6/7 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16,50 Zgodbe starega medvedka, risanka 17.00 Sončnina na rami 17,20 Knjiga mene briga 17.45 Kako živijo slovensfo gradovi 18.15 Duhovni utrip 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Volih« v evropski parlament 2004 20,35 Vizije Evrope. 2/2 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Meningitis, iskanje zdravila, dokum. oddaja 23,40 Ella in njeni mami, ang, drama 01.25 Dnevnik, šport 02,15 Dnevnik zamejske tv 02,35 Kako živijo slovensk3 gradovi, dokum. oddaja 03.05 Ella m njeni mami. ang. drama 04.50 Vizije Evrope, 2/2 06.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06,15 Teletekst 06,30 InfokandI 09.05 Glasnik, TV Maribor 09.35 Dober dan. Koroška 10.05 Dck van Dyke 10.25 Volitve v evropstó parlament 2004 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 11,55 Tenis, Roland Garros 16,25 Študentska 16.55 StudBC'rty 17.55 Vkieospotnice 18,25 Skozi čas 15.40 Dick van Dv1(e 19,05 Vnovič v Bridesheadu 20.00 Frasier 20.25 Dekie, kotsi ti. ang drama 22.30 Kamslnjk?m?,franc,f(lm 00.30 Videospotnice 01.00 Sinovi in ljubimci 01.50 Infokanal A 07.55 RickiLake 08,45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kion.nad. 10,30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13,40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 1755 24ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Elian, amer, film 22.40 XXL premiere 22.45 Tretja Izmena, nan. 23.40 24 ur. ponovitev 00,40 Nočna panorama kwiall 2T 4% fl2 i 09,00 Župan z vami. ponovitev Gost: Srečko Meh i 10.00 Vabimokogledu i 10.05 Bon Jovi • the Crush tour i 12.50 Naj spol dneva ! 14,00 Videostrani, obvestila : 17,55 Vabimokogledu : 18,00 Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja i Qoât: mag franc Avberšek 1 18.50 Gremo v kino. oddaja za ljubitelje filma j 19.20 Naj spol dneva i 18,25 Videostrani. Obvestila i 19.55 Vabimokogledu 1 20.00 1279. VTV magazin j 20.20 Kultura, infonnativna oddaja 1 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja j 20,45 športni gost ] 21.30 Turizem in mi, 3.TV mreža 1 22.00 Kmetijski razgledi ! 22.30 Lokalni utrip Ce^a in okolice i 23,10 Naj spot dneva i 23.15 Vabimo k ogledu i 23-20 Vkleostrani. obvestila SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Zgodbe starega medvedka 09.25 Rpsi. 16'26 09.50 Smer vesolje. 15/26 10.15 Sončnica na rami 10.35 Knjiga menebriga 11.00 Kako živijo slovenski gradovi 11.30 Duhovni utrip 11,50 55 let policijskega orije in vse kar se vam v niem dogaja pa le najpomembnejše vami Denarja bo mani kot prióakujete. zato z niim ravnajte previdno Lov od 23.7. do 22.8. Rl delil v ?3rjn|flm dohri Čnpfav ^ vam 7di, rin drugi ne r^sjo. to ne drži. Zelo samonicetřvni ste in nekatere lo celo spravlja v zd^ego. saj imajo slabo vest. Držite se svoje poti in le tako ruprej Rezultati, ki se bodo poznali tudi vderamia bodo Kmalu vidni in c^lni. Kar pa se zasebne sreče tiče. ne boste najbolj za-dovoijni. Želeli si boste, da bi svoja čustva konCno spraviti vred in da bi znali odgovoriti rta vprašanie, kaj si pravapravžeJile. Devica od 23.8. do 22.9. Lahko si mislile, kako težko bo uskladiti vse interese, da boste priiK do najboljše možne rešitve. Predvsem zato. ker ste lokral v iade-vo potegnili preveč ljudi. Bolje bo. da tiho reSlle, kar se rešiti da. Tako, da se enostavno odločite za pol, ki se vam zdi najbol pametna. Pri tem pazile, kako se boste pogovariati z liudmi, ki vam bodo pomagaJi pri izvedbi. Lahko se rtamreč zgodi, da vse ne bo teklo po vaiihrač-rtili. Morda ludi zato zdravje ne bo najbolj^, sploh, ker ste zanemarili opozorila, ki vam |lh telo pošilja že nekaj tednov Tehtnico od 23.9. do 22.10. Zelo razklani boste. Po eni strani si v svojem življenju ne želite večjih sprememb, po drugI pa o njih sanjate tudi zodpnimi očmi. Ne morete sf pomagati, tokrat je vaša podzavest močnejša od misli, ki vam jih polilja raaiTD. Lahko se zgodi, da vam bo tokrat vse ićio iz vaje-II. £e vas bodo premahali hormoni, se prepustile loku. Lahko pa se zgodi, da bo prav leloi4ija pomlad kriva za krepke ^emembevvašemživl|ei>ju,k vam jih zvezde napovedujejo že nekaj časa. Vendar na vseh področjih ne boste zadovoljni CebibiJi,bibild to že pravljioa ikorpl|on od 23.10. do 22.11. Če nimate težav in vam gre vse kot po maslu, si že t^jdele nekaj, da vas spet lahko skrbi. Tako bo tudi tokrat. Vse, larvas je skrtelo v preteklih lednih, se bo rešilo lako, da boste lahko rekli, da jezsdeva rešeru. In da ne morete nič več. Pa boste hitro našil nove skrbi Vprašajte se ven(Ër. akaj sploh neznáte bili srečni in zakaj nenehno Iščete vzroke za slabo počutje. Si upate priznati, dase vam v zadnjem letu v zasebnem življenju prav nične odvija tako kol st želite. In da veste. k|e Je treba začeti reševa- 'N li la problem^ Za^iile pometali pd sebll SIreloc od 23.11. do 21.12. ^ Osamljenost vas bo tu in lam dobesedno stiskala za vrat. Ob iffn se Z;. X vam bo dogajalo, da boste zašli v večjo tinanûio stisko, ki je nlJs-kor niste mogli planirati, saj se zadeve ne obračajo vam v prid. Da je ^f med ljubeznijo in sovraštvom zelo tanka linija že veste, da je la lah-^ ko tako tanka, kot se bo Izkazalo v teh dneh. pasi niste mislili. In niste si mislili da se lahko to. kar se vam Do zgodilo, zgodi tudi vsm. Zato bo šok velik, posledice pa nepriielne. Še sreća, da ste kol mać^, kl ima sedem življenj. Pobrali se boste zagotovo, a bo traialo malo dlje kot običajno. Kozorog od 22.12. do 20.1. Sle se že vprašali, zakaj se zadnje dni počutile lako zelo ogro^eno^ vam nihČAnič no^e.a vi ahn^lp. knt di) v;^mvsi hočejo le škodovali. Zavedajte se. da lepa beseda še vedno lepo mesto r^jde. To preprosto pomeni, da se boste morali vzeti v roke In se do ljudi, s katerimi boste imeli («ravia v naslednjih dneh. otnašali veliko bolj prijazno Sicer se lahko kar pripravite iia slabo voljo in še kaj. Obojestransko. Vodnar od 21.1. do 19.2. N Ko pride pomlad, bi vi najraje zbežali kam dnjgam. Kamorkoli, da bi fň ie lahko utekli rutini, ki vas že nekaj časa stiska za vrta. Sicer js res, dažeobmislinavečjospremembovžjvtienjupotegneterepmejno-J^^ Q®. pa je tudi, da lako, kot živite sedaj, ne bo šlo več dolgo. Na-rava vas bo vabila in odzvali se boste njenemu vabilu. To, da bo na vašem urnikuvečrekreacije, vam bo počasi vrnllomočiinzaupanjevvassame Zjrav-je bo stabilno, luknja na finančnem računu pa manjša A le za kratek čas. Ribi od 20.2. do 20.3. Zgodilo se bo. kar ste si želeli Letošnja pomlad bo prebudila najboljše v m Ne le. da se boste v svoji kož) počutili zelo domače In dobfo.dogaiaJosevambolevsekai drugega Predvsem boste veliko govorili, pri tem pa se lahko zgodi, da boste vneki dru^l povedali preveč, in potem vam zna biti zal. Včasih je res bolj modro molčati, vedio pa to ne drži. V vašem primeru se še neka; dni ne bo vedelo, ka; bi bilo bo I [le. Potuhnite se malo in čakajte na izzid. Zgodilo se je... 0(1 28. inajno jugoslovansko ofen7ivo na Koroškem, ki se jc začela 28. maja leta 1919, je bi]ovšo!>ianju poveljslvi^ Koroškega odreda; - 28. maja leta 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akademskega pevskega zbora; - 29. maja 1953 sla novozelandski alpinist Edmund Per-cival [ lillary in Jicpalski šerpa Teniíing Norgay kot prva človeka stopila na vrh Monl Udarniško delo v Vetenju (Arhiv Muzeja Vetenje) Ovc resta, najvišje gore na svclu: • 29. maja leta 1994 je bil v Sloveniji relerendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samiekala medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Prvi konccrt bo ob 16.?0 uri. drugi pa ob 19. uri. Nastopilo bo kar 17 pcvskilî zborov. Prireditev bo pwezovala Majda Za-verSnik- Puc, strokovno pa jo bo spremljala Majda Mauptman. V soboto in nedeljo bo v mali dvorani doma kulture potekal tudi intenzivni seminar hip-hopa, ki ga bo vodil odliCni plesalec AleS Gorile k. Seminar bo razdeljen v dve težavnostni stopnji.prijavljenih pa je 22 plesalcev in plesaJk. ■ di OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka ^fOK/i 4 TROJ \ (zoodovinski vo)ni spekldkei) Režija; WollQdng Petersen Vloge: Brad Pili, Orlando Bloom. Eric Rana, Peler OTool; Dolžina: 160 minut Cetrm.27.5.,ot>17.30 Petek. 28.5.. ob 20.1$ Sobota, 29,5., ot 17.30 In ob 22.30 (glasno predvajanje) Nedelja. 30.5., ob 17.30 Ponedeljek. 31. S.. ob20.30 Torek. 1. ob 17.30 Sreda, 2.6.. ob 17.30 /KIRAIJIC/IVUKNJ^ (psihoioski trder) Režija: D J. Osnjso Vloge: Anc)elina Jolie. Elhan Kiel-fer Sutherland. Olivier Marlir^ez. Gena RowEands; Dolsna: 103 minute ie!rtek.27.6.,ob20.30 Petek. 2$.$., ob 18Mmob 23.r5(c|las-no predvajanje) Sobotd. 29.5., Ob 20.30 Nedelja, 30.6.. Ob 20.30 Ponedeljek. 31.5.. ob 18.00 /OKA /JVIII (grozljivka) Reàja: Zack Snyder Vioge: Sarah Polle/, Ving Rhames, Mek- hi Phifer : Oolžina: 97 minul Torek, 1, 6. ob 20,30 • premiera pred slovensiom $lanom Kino nagrojuie naroNke Našega casa Izžrebali smo: Ana Kron, Gavce 75/b, Šmartno ob Paki; Frančiška Turfnek. Vodnikova 1. žoštanj In Jožefa Tratnik. Arna^ 13. Velenje. 50 PRVIH POIJIIKOV (komedija) Režija: Peter Segal Vloge: Adam Sandler. Drew Barrymore, Rob Scfineider Dolina: 99 minut Sreda, 2, $,, ob 20.30 ■ premiera pred slove rtskim startom TKIN VISTLiriMCI (drama} Režija: Catherine Hard^cke Vloge: Evanflachel Wood. Holly Hunter. Nikki Reed: Dolžjna: 100 minut Petek. 28.5.. ob 19.00fn21.30 Sobota.29.5..ob 19.00ln23M Nede/ja. 30.5.. ob 18.45 Ponedeljek, 31,5,. ob 20.00 • Filmski ciklus ESTPOGENSKA BRIGADA Torek. 1. 5., ob 20.00 • Filmski ciklus ESTROGENSKA BRIGADA Rh:si;v\i\jK m\li;(;a mM\ (anirnirana družinska komedija) Sobota. 29. S., ob 17.00 (Olroška ma-lineja) Nedelja, 30. S., ob 17.00 (Otroška ma-líneia] KAKO vim, SVOJI (i\ očirrA (drama) Režija: Anne Fonlaine Vloge; Michel Bouquet. Charles Berling Dolžina: 100 minul + predfilm SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM (režiser Miha Mazzini), 12* Sofiofô. 29,5., ob 21.00 • M kino Nedelja, 30.5„ ob 20.3 O-M kino Rezervacij vstopnic ne sprejemarrK) I Vslopnice laliko kupite v pred pnDdaji ! Informacile o pred^avah 03 89H 24 91 mali oglasi MOŠKEGA za obrezovanje žive rreje, raznih vrtnih in hišriti opravil, iščem. Teiefon: 5875-124. [numminH OVODRUŽINSKO hišo v Velenju, Stara vas, s 550 m2 zemlje, ugodno prodam. 6sm; 041/299-919, NOVO, nevseíjeno, dvodružínsko hj$o v Mozirju prodam. Gsm: 040/876-633. DVOSOBNO stanovanje v centri Velenja zelo ugodno prodam, Gsm: 040/876-633. TRISOBNO stanovanje. 87 m2, na zelo lepi lokaciji, na Sonci, prodam. Gsm: 041/299-919. PRITUÛNO garsonjero na Gorilki 42 v Velenju, 30 m2, primerna za invalide, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/590-053. TRISOBNO obnovljeno stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. Gsm: 031/807-009. NOVO stanovanje, 64 m2. na Gla-ziji vC^ju, prodamo. Gsm: 041/670-870. NOV APARTMA na Mant)orskem Pohorju - Bolfengu, prodamo, Gsm: 041/670-870. V NAJEM oddam garsonjero starejši samski ženski. Telefon: 5865-935. CITROEN AX 1,1 caban, 1.92, 156.000 km, dobro vzdrževan, prodam. Gsm: 041/518-907. SKUTÊR Peugeot speediigM 50,1. 2002,1.500 km, kovinsko modre barve, odlično odhranjen, prodam za 415.000,00 sit. Gsm: 041/312-020, vsak dan od 8, do 17. ure. OPEL KADETI,4, reg. 8/2004, 110.000 km, obnovljen (dodatno 4 X pnevmatiki) prodam za 200.000,00 sit. Gsm: 041/616-463. RENAULT4(katerca)GTL, 1.84, 124.000 km, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/970-269. ŠKODO FELICiJ0combi1,3LXi, I. 96,90.000 km, prodam. Gsm: 031/824-292. ZELO dobro ohranjeno Škodo Feli-cijo1,6 LX, combi, 1,97,100.000 km, metalno srebrna, prodni, Gsm: 041/793-063. ŠKODA Favorit, 1.93,77.000 km, radio In zimske gume prodam. Gsm: 031/685-120. RAZNO AVTO PRTUAZNIK "kapa" za BMW prodam. Gsm: 041/518-907. UNIVERZALNI avloradio - Panasonic ugodno prodam, Gsm: 041/670-814. ŠTIRI platišča, Goodyear, 205 x 65 X15, MS In štiri platišča, sava eskimo, 145x70x13, MS, oboje rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Gsm: 041/518-907. ALKO drobilec vej in dva otroška kolesa ugodno prodam. Telefon: 5862-863 a(l 031/626-058. LEPO ohranjeno kuhinjo, 310 cm, hladilnik in štedilnik ugodno prodam. Telefon: 5862-198. PRIDELKI ŽREBIČKO staro 6 mesecev, domače slivovo žganje, jabolčnik iz neš kro pij enih jabolk in cviček prodam. Gsm: 041/344-883. PRAŠIČA, ležkega 120 kg, kmiljen z domačo krmo, prodam. Gsm; 041/577-874. JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/312-796. Nagradna križanka Pizzerija Picadilly VtL£MESr. Hi ROPAR A AZU8IC POLCSEL. RUMEhE BARVE K t- M0C.OT2/«/ tfue PfittAKO-MOft SLOVEN. Z0000V1-NAR-lOJZE (1S»&-1Ô82) □RáKl BOG PiASTIR. JEV PIZZERIJA PICADILLY Slaritrg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 9. ure dalje v naš prijeten ambient. Pri nas vam pripravljamo 26 vrst pizz, pečenih v pravi krušni peči, kurjeni z bukovimi drvmi, juhe od gobove, česnove, golaževe do zelenjavne in čebulne,vse vrste prilog, si eake z omakami, jajcem, poprovo omako In 12 vrst solat, tu(fi z morskimi sadeži. Poleg pizz vam v krušni peči spečemo polnjene stručke z nadevi po želji in testenine z raznimi okusi. Za poslastico vam posebej priporočamo rahle in odlične tortice Picadilly s smetano, vroče sadje, palačinke... Kol hišno spBciallieto vam priporočamo PICADILLY LOJTRO vsako sredo (svinjska rebrca, krompir iz krušne peči in omaka po želji). Rešeno križanko pošljite najkasneje do 7. junija na naslov: NAŠ ČAS, d.0.0., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "PiCAOILLV\ Izžrebali bomo tri nagrade: pizza KLOBUK za dve osebi, sirovi rezanci za dve osebi In španski kfožnik za dve osebi. k a iii o v h k n j i: ČETRTEK, 27. mci|û: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila: 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročita; 9.Q0 Zanimivosti in vedeževanje; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročiia; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kv(z; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. majo 6.00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; ) 8,00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, ?9.ma|a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 CesUie Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Potepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročiia; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 V Imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA. 3a maio 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročiia; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14 .45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute zdomačimi ansambli; 18.30 Poročiia; 1900 Na svidenje. PDNEDELJEKJt.maia 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenle; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročiia; 17.00 Ponedeljkcv šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 1. juniju: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesuie informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radiiski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDA, 2. junija 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Ceslne informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kje,kai; 17.00 VI in mi; 18,00 Predstavljamo dejavnost učencev osnovnih šol; 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje. Relax turizem d.o.o. v turistični agenciji zaposlimo REFERENTA V TURIZMU Zaželjene so delovne izkušnje. Infomiacije na št, 041/725-130. ^^LBKJe GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovna enota Velenfe 28 a; ívíanja Zorko, Partizanska c. 10 in Tomaž Jenšlerie, Jenkova c. 5, obaVdenje. ■ Poroka: ^M Nina Paslorčič in Boris Ovčjak, oba Topolšica 34; Valerija Maksimovič, Jenkova c. 111n Dejan Lazič, Ko2eij-skegaul. 1, oba Velenje; Brigita Stvarnik, Laze 17 c in Domen Novak, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1 Smrti; H Stanko Podbregar, roj. 1955, Ravne 38 b; Ana Hribar, roj. 1932, Loka pri Zidanem mostu 48; Gojko Br-kič, roj.1943,Velenje, Cesta 111/11. onesnaženost zraka V tednu od 17. maja 2004 do 23. maja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskili postajah (AMPj na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegle mejne 24-ume koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zraka, MESTNA OBČiNA VEL£NJ£, URAD ZA OKOUE IN PftOSTOFl 117. mai Bld. ma] P19. ma] 120. maj ^21. ma] 922. rnaj P2d. maj mdjns vrednost 3S0 mtoChÇ SO^S nkâ, spr«!enK|lvci vletu 2004' 90 mkro-^ $02fm3 niu 27. maja 2004 NAGDUENCI NAGRADNE KRIŽANKE »AVTO IGOR« cAjavIjene v tedniku Maš čas 13.5. 1. NAGRADA: Praktična nagrada iz butika Peugeot: MARIJA DOBNIK. Goiiška 59. Velenje 2. NAGRADA: Praktična nagrada iz bunkâ Paugeot VLADO MANDELC, Rečica Gb Paid âa, Šmartno obP^i 3.NAGRAĐA: Praktična nagrada Iz butika Peugeot: MELITA ACMAN, FlorlamS4,ŠoStani Nagrajence čakajo nagrade v AVTO IGOR Velenie. Cmova 33 z. tel.: 89S-6&-30. S seboj prinesite osebno. u KOMUNALNO POOJETJE VeL£NJBd.o.a Itorotta 0Nta37/b POGREBNO POKOPALIŠKA DiJAVNOST Telefon: 03/891 91 53. 03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138.031 375 041 R A Vedeževanje 24 ur à 44. 090 4417 wwwjias(as.si jc globina, lam je mixlix)s( in bohčiiK}... v SPOMIN 29. maja mineva eno leto, odkar je ugasnilo življenje naše Jragc ANGELCE VALENCI Za vsako lucko, vsak cvet in lepo misel ob njenem grobu - vsem iskrena hvala. Vsi njeni rti'- N V v naša smt si so vpiaaJ, čas /7P b<) le več i/.bnsul in čcpmv spokojno spiš, z nami kakor pmj V SPOMIN MILANU PIRNATU 9.8.1944-23.5.2003 Mineva leto dni žalosti in bolečine, odkar je nehalo bili plemenilo srce nai5ega dragega mo'^n, očeta in dedija Milana, 'ležko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeli brez njega. Hvala vsem, ki se ga spominjale! Zelo (e poi*rešamo Tvoji najdraiji Ko'^ar hna^ md. nikoli nc utnixs. Ití daleč je... Sc vedno ne moremo doumeli, da nas jc v neizmerni bolečini zapustil dragi mož,, ali 1er sin STANKO PODBREGAR iz Raven pri Šoštanju Ji. 70.1955-12.5. 2004 Iz srca se zahvaljujemo vsem. ki ste bili v leh najtežjih irenuikih z nami. Hvala vsem članom Podvodne cei^evalne službe Slovenije. posebej Anionu Iravnorju. Bencu Sirozaku, Mjďku Vršnjaku, Brunu Podvinšku in Milenku Apílnerju, (îa.silskemu društvu Šoštanj ter Ribiški družini Paka. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijaleljem, sorodnikom, sosedom in vsem, ki sle bili ?. nami v irenuikih naše velike žalosti. Hvala vsem, ki ste darovali cvelje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gon^rnikom za ganljive besede ob skivesu in ravenskim pevcem. Žalujoči vsi njcfiovi ZAHVALA Svojo ?jvljenjsko poi je 15. maja sklenil mo?.. oče. dedi. lasi in siric ZDRAVKO SATLER 27.12.1924-15.5.2004 Z žalosijn v srcu smo komaj dojeli, da nas je zapustil naS mož, oče in dedi. 'ležke trenutke smo lažje prebrodili ob p<^moči sorodnikov, prijuicljcv, Síísedov in znancev. Iskreno se zahvaljujemo gospc^du Ivanu Kralju, dr. med., za dolgoletno ?:dravljenje, govornici Cveti PuSnIk zii lalažilne besede, gospodu kaplanu Vladu Bizjaku za skrbno opravljen pogrebni obred 1er pcvcem in Si)sedom s Tavčarjeve ulice v Velenju, Zahvaljujemo se vsem, ki sle nat^ v leh najiei^jih trenutkih v l^ivljenju .siali ob strani, nam dare. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v lako velikem .številu pospremili k /aUnjemu poCiiku. Žalujoči vsi njvRovi v SLOVO SLAVKI ŠENTJURC 24.2.1935-21.5.2004 Ohranili 'Ič lx>mo v lepem in loplem sptiminu. ŽalujoCi: sin Matjat 1er vnukice Mojca, Alenka in Tjaia IN MEMORIAM JOŽICA CEH 1919 -1994 Minilo je 10 let, odkar si ocii51a od nas. Ljubeče se le spaminjamn tvoji Ingehnrg, Mili in Tina Cas ZAHVALA Tiho je V Bogu zaspala draga teta ANTONIJA GOLOB rojena Lambizer 1901 - 2004 Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za danwano cvetje in sveče. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, prafH>rščakom. duhovniku za lepo opravljen obred in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Vsi njeni Ti'oje iznuičano in ainosrœ ni vzdricdo. Sf>omiii no iepu. kar bi now (iaki, na nosebif^Jio ljubezen. f}om(y^. hfte bffscftï/ v naših sivih za ve/Ino. ZAHVALA v veliki žalosti nas je zapustila MARU A HO JAN mama MARICA iz Kavč 23. L 1930'18.5.2004 iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijaleljem, sosedom in znancem, ki sle nam v leh žalostnih irenuikili p>magali in jo pospremili na njeni zadnji p^)ii. I Ivaia vam. Če se %'am kdaj uslavi korak ob njenem grobu, naj vam ne bo hudo. mama Marica lega ne bi hotela. Žalujoči: moz Toni% hčerki Marjana in Anica, zeJ Miha, vnukinji Maja i/t Ana 't Minih 7oie so Ixylečine. v Sivu pustil si hpe spomine. Čepniv si moixil veliko bolurJn trpeli, s teboj nam je bilo lopo živeli. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi m(JŽ. bral in siric LUKA KUMER iz 'Ibpolšice 1924-2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem, ki sle ga fx)spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Posebna hvala družini Lihteneker, gospodom Vrtačniku, Kompanu in Deiopslu za poskwilne besede, gospodu iluhovniku za opravljen obred, pevcem, izvajalcu TiŽine in pogrebni službi Usar. Jjibijoči vsi njťfíovi Trim steza spet ureiena Okoli 'M) l)rii>ii rijo le. da bi radi imeli, koje Ire-ba kaj naredili, da bi to imeli, pa interesa ni. Glede na to, da smo na akcijo pcwabili vse mla-diaske organizacije in pinljnlad-ke političnih strank» mi jc >^al. ker smo se akcije v većini loiili le Člani mladega foruma, Potu Grdbije, samokolnice, pot... vse to je zaznamovah defovno akci]o urejanja velenjske trim steze. Bo sedaj spet siuilta svojemu namenu? dih ni bil boljši/' Mitja Kontíé. ki je prav tako v Času naSeaa obiska vozil samo- sponzorjcv in donalorjcv so na oéiSčeno stezo namesiili tudi nove slopniee in pripomočke /a vadbo. Kako je bilo, smo na terenu v soboto dopoldne preverili tudi sami. Rok Hi»/jan nam je po tem, ko je v hrib pripeljal polno samo-kolnieo peska, povedal: "/a akcijo sem sc odločil, ker sem si kolnice, polne peska, v krepek hrib, nam jc piwcdal: "Ideja za delíwno brigado jc padla na pikniku Mladega foruma v Šentilju. /ačcli smo sc pogovarjali z i^upanom in velenjskimi podjel-niki, ki so nas podprli. Prese- bomo lu pustili karvcliko, upamo pa, da ne bodo vandali spel vse razbili. Tudi zalo nismo na novo name.stili košev." Kakorkoli že, akcija je vredna pohvale - v upanju, da bo novo stanje na trim stez4 irajalo in Irajalo in dajo bodo občani znali ponovno uporabljati. ■ bš Skrb za lepši videz Zaposleni v podjelju Pup Saubermaeher nadaljuje svojo skrb za čim lepSi videz, lokrai Velenja. Najprej so se na prosti soboti vključili v očiščevalno akcijo v Šoštanju in Smartnem ob Paki, prejSnjc soboto pa so se spopadli s smet- mi ob pešpoti od bazena proti Gorici. Nabrali so kar za osem zabojnikov razne navlake. Niso ugotavljali, kdo so listi, ki v.»sako leto gozdič ob tej poli spreminjajo v .smeti^. Bi bilo drugače, če bi sc v takšno akcijo vključili tudi drugi mci^ani, morda listi iz bližnjega naselja? ■ Foto: vos Avstralski Slovenec peš proti raku Vťlen^je - V torek dopoldne na pešpot iz Stare vasi do Nazarij krenile članice Drušiva onkolo:>kih bolnikov iz Velenja, ki so na poli spremljale 77-lelneîia Marijanu biuk^i. avstralskega Slovenca iz Sunshine Coasta blizu Drisbana. Tako s(î se pridružile njegovi poli po rodni Sloveniji, ki jo, kot nam jc povedal, ves čas nosi v srcu. Pot pa ima svoj namen. Marijan Lauko je namreč prebolel raka, po tem pa je začel veliko hodili in na svojih po- hodih zbirali sredstva za boj proti raku. lakšen je tudi namen njegovega obiska Skwenije (kjer jc že od konca aprila) in Velenja, ene od li'JČk na njegovi poti. Med pohodom Marjan Lauko ob pomt)či slovenskih okolo^kih bolnikov nabira donacije za boj proti raku, Številka poslovnega računa jc 02014-0(115764598, spripisom Projekt Lauko - za boj proti raku, ■ bš Marjan Lauko zbira denar za bo} proti raku, ki ga je sam premagal s trdno voijo in zdravniško pomočjo. Ob njem članice društva onkoloških bolnikov iz Velenja, ki so ga spremljale na pešpoti do Nazarij. Ogledalo - najboljši frizerjev prijatelj V \ rloiijskeni doimi kulliiro prikazano nove modne smernice, ki jiti skrl)no uposle\ajo (udi sloveiiski l'iizeî ji Veltnje- Frizerski salon Carin iz Smarincga ob Paki, ki ga vodi Romana Marovi, je v soboto popoldne pripravil pravi fri-zerskoglasbcni spektakel. Vrata doma kuliure so se odprla ^e zgodaj ptipoldne, skoraj Aliriur-na prireditev, ki jo jc povezoval Andrej llofcr, pa jc zagotovo izpolnila pričakovanja stroke -frizerjev in frizerk, ki so na pri-rcdilcv prišli iz vseh konccv dri^avc. Dejstvo je^ da se nekateri sodelujoči na revijo pripravijo bolj, drugi manj zav/clo. Pri tem so zelo kreativni. Tokratna prireditev "Z modnimi trendi v pomlad" je bila ic osma po vrsti, kar pel so jih pripravili vvclenjskem domu kulture. *To je vscslownska frizerska prireditev, namenjena ciljni publiki - frizerjem. V njej pa umivajo tudi lisi i, ki so jim modni trendi in glasba blizu,'* nam je povedala organizatorka prireditve KomaiiJ Marovi. Letos so se predstavili naslednji frizerski saloni; ''N" Nataše Za^oričnik iz Florjana pri Šoštanju, UMida, lasna kozmetika l.assana hair teiim i/ Ljui>-Ijane, Petra Maček - fri/erslvo iz Prevalj, Kristjan sty* lini», ki ima salone v Cetjn in Velenju, ter Zoran hair team iz Celja, I*n1 pa so se p reds taní i dijaki celjske ťri/erske sole, ki st) se na prireditev dobro pripravili; prikazali so hisnc vlo?kc in to v zanimivi plesni kreaciji, Odlične, zelo ^^dSlekane" frizure so prikazah modeli in frizerke salona *'ln" iz Prevalj, kjer oiilno močno sledijo trendom pri barvanju in striženju za mlade. Tu so se Í7kazale ludi čianicc ekipe Lassana iz Ljubljane, obojim pa je sepala retorika. V njej seje koi moj- ster besede in .^wa spet izkazal Kristjan iz salona Kristjan styling, ki se je tokrat odločil za prikiiz lako imenovanih ari spetih frizur. Izdelek je sicer stvar okusa, ampak možje vei kot prepričljiv, pa ludi njegovi modeli so bili odlični, vključno z garderobo. Njegova jc tudi misle, zapisana v naskwu, izrečena zato, ker jc tokrat pred skoraj polno dvorano ustvarjal brez ogledal. Tudi letos so se na prireditev odlično pnpravllj v frizerskem salonu "N'* Naiiiie Za-goričnik. ki vsako leto preseneti z novimi idejami in načinom predslaviive pri njih urejenih modelov. Skupna (x:enaprireditve je bila zagotovo dobra, sploh kar se stroke liče. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in glasbene tc>čke, le pa so stvar okusa. ■ bš i ii -i' lil f^v \ M \ Predstavitve novih trendov v frizerstvu so se saloni lotili zelo različno; od glasbeno plesnih kreacij do konkretnega dela - predvsem večplastnega barvanja - na odru.