13. Številka Delamo tekaj« vsak potok i datuBom naslednjega dno. — Naročnina aa oeto leto K 20*—, ra pol lota KI0-, ta Jetri leta K 5 —. Posamezna Številka 40 »in. naročnina v inocematvo soraamerno vod. FoIUjatve na uredništvo In npravniitvo L)nbl|ana, Šel mbnifova aU«a It«* «. n. nadafcr. Telefon it 231 Pavšalni Iranko v državi SHS. V Ljubljani, dne 27. marca 1920. VE. leto Rokopisi se ne vračajo. -*» Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri trikrati ni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat - Za razne izjaveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poSt-nine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo. Strokovne organizacije in socijalizem. Svetovni preobrat le odvzel nekaterim zapovedujočim moč in socilallzem fe prtCel nnoovedovatL Strokovne organizacije so pogledale V marsikatero tovarno. V katero Hm fe bila ored volno pot zaprta. Ta korak mi noždravHamo, k« pomeni, da se bližamo socljallzacili. Tako naglih korakov ni*o strokovne ortranteaciie in ne sodializem delali vseh petdeset let gibanja. odkar deluie organizirano delavsko gibanje od Ferdinand Lassalle}*. Ta razvoj }e diktirala zgodovina. Že aadnla leta pred voino se ie hitel Kapitalizem koncentrirati in boli ko se ie družil kapitalizem, boli so rasle strokov* ne organizacije. Med voino ie kapitalizem naravnost divial po svoil grabežljivi pott družil se v velebankah in kot združen po volni ustalil in pričel uokunovatt tovarno za tovarno. To ie dalo povod tudi delavstvu. da te začlo iskati zavetišča v svojih strokovnih organizacijah. In priborilo ie delavstvo s svojim« stanovskimi organizacijami bolišo plačo, kraišj delavni čas in kar ie glavno, proletariat le postal faktor, s katerim se danes mora računati. Vse to pa ie le majhen predujem. ki ga ie delavstvo dobilo od rfapit&Jizma. ki še veliko dolguje delavstvu. UH. katerega morajo strokovne organizacije doseči ie ta, da socljalno izenači tiste. fcj delalo s tistimi, ki danes lenarilo in dobro žive samo od pridnih rok To j«, delati mora vsakdo! Radikalni socijalisti strokovne organizacije nialo avažuleio, vendar Da so bile in so Se strokovne organizacije faktor, ki ie pripravljal pot sociializmu. 'Strokovne organizacije moralo biti danes go- spodarski regulator! Kal nam pomaga, ako imamo danes še tako lepo idealne načrte za sociializiranje, če pa nimamo kaj sociial;ziratil tz kraiev. kakor So Jesenice in drugih takih industrijskih centrov imamo poročila da se naJbrže v kratkem ves obrat ustavi. Ali nai potem socializiramo mrzle dimnike? Delavstvu danes ne more biti vseeno, aii tovarne delaio ali ne delaio. le če bo* mo imeli produkcijo, potem imamo tudi pot k sociializmu odprto. 'Radikalni elementi pa hočeio iutri preobrat: tako tudi delavstvu pripoveduieio. češ. vsa dosedanja strokovna politika ie brezplodna boli hitro se mora razvijati, zahtevajo ne-kal. kar le neizvedliivo. AngleSki proletarijat pripravlja že dalje časa teren za sociiaiizem kakor pa mi. in ravno angleške strokovne^ organizaciie stopaio danes na svetovni trg. in hočeio prevzeti tiste posle v roke. ki so lih imeli doslei posamezni kapitalisti v rokah. Tam so torej na Poti k sociializacijl prav blizu. Ce iziavim, da sem sovražnik vsake stavke, ker vsak dan. ki ga proletarijat brezplodno izgubi, škoduje to delavstvu samemu. Nič ne de. če me tupatam kdo nekoliko ozmerja, zakai končno mi le pritrdi in prizna, da sem hotel delavstvu dobro. . . Stavkali smo pet let. to 9e pravi, pet let nismo za Človeštvo popolnoma nič koristnega delali, ker ie bila vsa industrija zaposlena samo za morilno orodie. za uničevanje. Oglejmo si položaj samo pri nas v Sloveniji, kal pa so tovarne izdelovale? Na Jesenicah: bodala, bodečo žico za strelske zakope in druge take grde morilne priprave: kai se ie v Guštainu izdelovalo: granate od najmanj- šega do največjega kalibra, tedaj zopet nič koristnega za človeštvo. Vesten-ova tovarna v Celiu, le izdelovala namesto posode, ki io rabi vsaka družina, vojne; čelade, v tej tovarni je še pred kratkim časom ležalo cele kupe teh čelad, in ena** ko so bile ljubljanske stroire tovarne zaposlene s takim delom, tovarne v Bistrici v R. in Borovljah, skratka vsa industrija ie bila s tem zaposlena. Sedaj le pa ie treba, da začno vse t«( tovarne za človeštvo producirati nekaj koristnega, in sicer neovirano produ«* rati. Kakor sem rekel vsake delavne ure ie škoda, ki se s stavko izgubi. Stavke bomo pa preprečili le s tem. če se bode? ijudle na tovarniških vodilnih mestih tega zavedali, če bodo dali delavcu kar potre-* bule, t. j. hrana, stanovanie in obleko, ter, da bodo delavca v podletju za podjetje zainteresovali in mu dali priliko, da bo Vi upravnem svetu soodločeval. V grozečih sporih pa nai bi vlada blagohotno posredovala v prilog opravičenih zahtev delavstva. Delavski oddelek pri vladi mora vi to svrho dobiti večio moč. da ne bo, ka-* kor ie sedai. samo za »tnešetaria« pri delavskih sporih. Obrtno nadzomištvo in delavski oddelek sta danes dva mešetar* ia. ki prideta k delavskim pogajanjem# če pa se privatni pod letnik postavi na Sta« lišče. da ne ugodi opravičenim delavskim, zahtevam, tedai vzameta zastopnik de* lavskega oddelka in obrtni nadzornik klo* buk in delavcem izjavita: -'prijatelji,' v«3 se ne da doseči!« Začrtani poti, po kateri hodito stro^ kovne organizaciie, korak za korakom Ki sociializmu, se bo morala vlada pridružiti ker le na ta način bomo pričeli res ustvarjati to. kar nam manjka in kar neobhodntf za živlienie potrebujemo in to ie POt id sociializaciji! LISTEK. MAKSIM GORKI J: Človek. (£onec<) IL utrujen je, opoteka se in stoka. ; f£ ?5eno srce išče Vere in na glas prosi Ljubezen njenih nežnih ljubeznivosti. I” tri ptice, ki jih je rodila slabost — Pogost. Obupanost in Žalost — tri črne, grue ptice zlovešče letijo nad njegovo dušo in nu mračno pojo pesem o tem, da ie — ničeven hrošč, da je omejeno njegove, spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smešen njegov ponos in — na.i del«, karkoli hoče — da umrje... Njotovo izmučeno srce drgeta nod to pesmijo, lažnjivo in hudobno, igle dvo- mov zbadajo njegov mozeg in na očeh mu blišči solza užaljenosti. , In če se ne upre v njem ponos, ga strah pred smrtjo žene v temnico Vere, Ljubezen ga z zmagoslavnim smehom vleče v svoje objeme^ in skriva v svojih glasnih obetih sreče žalostno slabost, da ni svobodna, in hrepenenje nagona o samovladi ... V zvezi z lažjo mu boječa Nada poje o radosti pokoja, poje o tihi sreči sprave in uspava z lepimi, mehkimi besedami njegovega dremotnega duha ter ga tira V 2flti§je sladke lenobe in v kremplje Dolgočasnosti, njene hčerke. In s pomočio varljivih čustev hitro nasiti mozeg in srce s prijetnim strupom one cinične laži, ki uči odkrito, da človek nima druge poti nego pot v živinski hlev | zadovoljnosti s samim seboj. A Misel je ponosna, in Človek Ji je j drag — ona se spušča v ljut boi z Lažjo, in boino polje je Človekovo srce. 1 Kakor sovražnik ga zasleduje nepre* | stano, kakor črv mu neutrudno grize mo-» j zeg, kakor suša mu pustoši prsi in ne** usmiljeno muči Človeka kakor rabell tefi mu stiska srce kot bodreči hlad Žalosti po strogi pravici življenja, katera raste sicer počasi, a io ie vendar Jasno videti skozi somrak zmot kot nekako ognjena cvetko, ki Jo je rodila — Misel. A če ie človek neozdravljivo zastrupi fien še s strupom Laži in že trdno veruje, da ni na zemlji večje sreče kot ooln želot dec in polna duša, da ni večje naslade ko sitost, pokol in male živlienske udobnosti, tedaj, v plenu zmagoslavnega čuv* stva. Misel otožno spusti krila in dremlje ter pusti Človeka v oblasti megovega srca. In nenadoma kakor oblak — jame lesti od vseh strani na Človeka gnila Neslanost, hči podle Dolgočasnosti, in mn ovije v jedek siv. prah mozeg in srce in oči. Ne koplji drugemu jamo. Zelo redke so postale pritožbe rudarjev glede paznikov. Tudi naš paznik se zaveda, da ni prav nič drugega kakor inštrument, ki ga kapitalistični zistem izrablja v svoje svrhe. Delavec in paznik sta v rudarstvu dva nerazdružljiva pojma. Eden ko drugi sta potrebna, eden ko drugi vršita svoje delo, eden ko drugi trpita. Kai čuda, da se ie razvila kolegija-liteta in prijateljstvo, ki sloni na proletarski solidarnosti. Vsaj tudi drugače ne more biti; ene in iste težnje, ene in iste cilje vodita oba, enako prenašata težko breme strašne gospodarske krize. Tem neprijetneje nas dime, če se v teh kritičnih časih navzlic vsem razdrapanim razmeram pojavi posameznik, ki bog ve iz kake napačne domišljije ne postopa in ne ravna tako, kakor bi moral napram svojim sotrpinom delavcem. Pred nami leži namreč dopis, v katerem se rudarji na Holmcu pri Prevaljah bridko pritožujejo, da njih paznik Ivan Šteharnik ne pojmuje novi duh časa. Njemu prideljene delavce v svoji očividni omejenosti najbrže smatra za brezpravna bitja. Psovke niso znamenje olikanega človeka, naravnost brezvestno pa je, spravljati koga ob kruh. Vse to omenjamo le mimogrede in tudi ne maramo rabiti ostrih besed. Zoprno nam je baviti se v današnjih časih s takimi stvarnik ki bi se ne smele pojavljati. Zato pravimo pazniku Šteharniku: prenehaj, tovariš, igrati biriča. Vsekakor pa prosimo rudarski revirni urad v Celju, da zadevo na Holmcu preišče in napravi red. .11 I t.lll.111 .1 . I «■■■ I M ■■!■■■ Pozdravljeni. Na praznik dne 19. marca 1920 se je VTšil v prostorih gostilne pri ..Novem svetu** občni zbor „Zveže trgovskih na-stavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani**. Ni naš namen danes obširno govoriti o delu te strokovne organizacije niti o nad vse klavrnem položaju trgovskih nastavljencev. Pride čas, ko bomo morali v kričeče razmere v trgovski Stroki posvetiti naravnost z bengalično lučjo, da bo kaj zaleglo. Za danes hočemo le konštatirati, da Je strokovna organizacija našla edino pravilno pot. to Je, da se je priključila strokovni komisiji za Slovenijo. To dejstvo smo hoteli za enkrat sporočiti vsemu strokovno organiziranemu delavstvu v Sloveniji. Vrlim našim novim sobojevnikom kličemo ob vstopu v našo sredino: dobrodošli 1 Čevljarji gredo naprej. Minuli teden so v Mariboru stavkali čevljarski pomočniki. Stavkali so pač, ker jim delodajalci niso hoteli priznati potrebnega priboljška na nlači. Na videz imajo mariborski čevljarji celo višje plače kakor v Ljubljani in v celi Sloveniji sploh. Nikakor pa za Maribor te plače niso pretirane, kajti gotovo vpliva dejstvo, da se nahaja Maribor tik ob meji, kar veliko vpliva na cene potrebnega živeža. Vzemimo na primer le moko, ki tvori v prehrani najvažnejši predmet. V Mariboru treba plačevati moko po 14, 16, da celo po 18 K za kilogram. Kdo bi torej mogel zair.eiiti mariborskim čevljarjem, da zahtevajo vsaj približno primerne plače. Vsakdo mora to razumeti, samo gospodje tega niso hoteli. Torej ne pomočniki, ampak' mojstri so zakrivili stavko. No, stavka se je končala z uspehom za pomočnike. Priborili so si povišanje plač za 65 odstotkov. Ce se bodo vsled pridobitve delavcev tudi povišale cene obutvi, niso temu krivi delavci, temveč krivi so popolnoma nesposobni krmarji te države, ki ne morejo ali nočejo napraviti konec brezmejnemu oderuštvu z živili. Vztrajali so tovariši čevljarski po-močniki v Mariboru v pretekli stavki do- I bro, to se jim mora priznati. Ako je že to dejstvo hvale vredno, zaslužijo mariborski čevljarski pomočniki tudi še z neke druge strani posebnega priznanja, kar priča, dla imajo za svoj gospodarski in so-cijalni obstanek pravo poraznmevanje. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil ob drugi uri popoldne shod, na katerem so se mariborski čevljarji zbrali skoraj do .zadnjega. Stavkovni odbor je poroča! o poteku pogajanj, katera so se vršila na magistratu in "katere je vodil magistrami obrtni referent. Uspeh smo označili že zgoraj. Poročilo so navzoči vzeli na znanje ter postopanje stavkovnega odbora odobrili. Temu pa ie sledilo nekaj, čemur doslej nismo bili navajeni. Za povrstjo so namreč ostajali posamezniki, ki so predlagali, da se ima v podružnici ustanoviti poseben krajevni stavkin sklad, v katerega ima poleg rednega tedenskega doneska vsakdo plačevati po dve kroni na teden. Veselje je bilo poslušati, s kako vnemo so predlagatelji svoja predloge utemeljevali. Velevažen tozadevni sklep je bil napravljen soglasno. To je torej eno, v čemer naši vrli mariborski čevljarji prednjačijo. Vrednost tega sklepa tiči namreč v tem. da se ie napravil brez vsa- In Človek muči sam sebe, prerojen j po lastni slabosti v Žival — brez ponosa in Misli... A če v njem zopet vzkipi nemir, mu vzbudi Misel In on gre iznova naDrei. sam skozi trnje svojih zmot. sam med žgočimi iskrami svoiih dvomov, sam med razvalinami starih resnic. Veličasten, ponosen in svoboden zn* moško v oči Resnici in pravi svoiim dvo- morti: ' — Lažete, ko govorite, da sem slabič, da ie omeieno moie spoznanle. — Ono raste... To vem. to vidim, to čutim — ono v meni raste. —> Rast svojega spoznanja zaznavam z močlo svojega trolienia in — vem. da če ne bi raslo, — ne bi trpel hnje ko ** z vsakim korakom hočem večje spoznanje, vedno bolie čutim, vedno bolje, globlje vidim, in t?. rast rooiib želj — j ie mogočna rast mojega spoznania. Zdaj ie še v meni podobno iskri — a kaj to? Sai so iskre matere požarov... Jaz sem v bodočnosti — požar v temi vesoljstva. Poklican sem, da razsvetlim ves svet. da raztopim temo njegovih skrivnostnih ugank, da najdem soglasje med sabo in svetom, da ustvarim soglasje v sebi samem in ko razsvetlim ves mračni kaos živlienia na tel zemili. polni trpljenja, pokriti kakor koža s kožicami, s skorio nesreč, skrbi, goria. zlobe — da pometem vse ie umazane smeti v grob preteklosti. — Poklican sem zato. da razvozlam vozle vseh zmot in pomot, ki so zvezali preplašene liudi v krvavo in nenaravno gručo živali, ko vzaiemno požiralo druga drugo. — Misel me ie astvartla zato. da preobrnem, razrušim in poteptam vse ke agitacije na Inicijatfvo članstva samega. Naj bi korak mariborskih čevljarjev služil za zgled vsem drugim strokovnim organizacijam. Da ste nam zdravi, vrli mariborski čevljarji, ki ste spoznali, da je delavstvo od svoje lastne sile in požrtvovalnosti odvisno. Živeli! Konec stavke kleparskih pomočnikov v Ljubljani Kleparski pomočniki so zadrug] kovinskih obrtov predložili spomenico za zvišanje dnevnega zaslužka. Kleparski mojstri so upravičeno zahtevo pomočnikov odklonili, odgovor pomočnikov je bil: stavka. Po 14-dnevni stavki so se vršil« pri obitnem nadzorništvu pogajanja ter se ie dosegel sledeči sporazum: 1. Pomočniki se uvrste po svoiih sposobnostih v štiri kategorije, in sicer: a) prvovrstni delavci z zaslužkom 6 K 75 vin. na uro; b) drugovrstni delavci z zaslužkom 5 K 75 vin. na uro; c) iretlevrstni delavci z zaslužkom 4 K 75 vin. na uro: d) mladoletni pomočniki v prvem letu po iznčeniu 3 K 75 vin na uro. Klasifikacijo v posamezne kategorije izvrše delodalalci v sporazumu z delojemalci. V 'spornih primerih se izvoli razsodišče od dveh delodajalcev in dveh delo-iemalcev. ki niso zaposleni oziroma udeleženi v soornera obratu. 2. Inštalaterske doklade za dolo izven obrata so sledeče: a) za vsa dela !zven okoliša llubllan-skega mesta se olača. ako ostane pomočnik le čez opoldne in ne prenoči, doklada 5 K na dan; | b) zb vsa dela izven okoliša ljubljanskega mesta, ako pomočnik zunai prenoči, se olača doklada 15 K na dan: c) v vseh primerih na plača delodajalec dejanske potne (vozne) stroške Od stajali^ča obrata do delavnega mesta. 3. Kot delovni čas velia * naredbenim ootom uveliavlieni osemurni delavnik, in sicer za vse dneve enako. nei2vzeto sobote. Le v slučalu. da bi stavbinski delavci tako razdelili delavne ure 48 urnega delovnega tedna, da bi se v soboto popoldne ae delajo, se bode tudi mi kleparjih uvedel prost popoldanski popoldan in se bo te odnadle ure doprineslo med tednom. Le v Izrednih primerih nuinega dela se bode smelo delati potem tudi v soboto popoldne. staro, tesno in blatno, — vse zlo in da ga zgradim na neomajnih temeHih svobode, lepote in medseboinega spoštovanja. — Neizprosen sovražnik sramotn©-ga-uboštva ljudskih Želi hočem, da bi bil vsakdo izmed liudi — Človek. — Nesmiselno, sramotno in nenaravno ie vse to živHeme. v katerem neprimerno in suženisko delo nekaterih izginja brez sledu in s* DOr®blia le za to