St 489.
V Ljubljani, nedelja dne 9. julija 1911.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — trt) 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne.*— Naročnina znaša: ▼ Ljubljani v upravništvu mesečno K120. z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in npravništvo Je v Frančiškanski ttliei l Dopisi se pošiljaj® uredništvu, naročnina upravnlštvv, Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Dopis z dežele.
Pisali ste o občinskih volitvah na deželi in o samostojni kmečki stranki, ali, kakor pravite, o agrarni stranki. Mi to na deželi najbolj občutimo in se nam zdi primerno, da o tem iz-pregovorimo.
Ako se danes kje naši gospodarji, poljedelci in posestniki hočejo postaviti na lastne noge in se nočejo ukloniti farovški komandi, hitro klerikalci nahujskajo svoje ljudi in pravijo: glejto jih, liberalci V nedeljo se o tem že pridiguje na prižnici in župnik ali kaplan namigavata v svojih besedah na prizadete osebe tako, kakor da bi bili to najslabši ljudje na svetu. V petek pa prinese »Domoljub’ že dopis, kjer so napadene vse osebe na tak način, kakor zna to vse klerikalno časopisje. Zato se danes na deželi ljudje tako boje javno samostojno nastopati.
Ime liberalec je po zaslugi škofovih pastirskih listov med ljudstvom zelo na slabem glasu in pomeni vse kaj drugega, nego naprednega svobodomiselnega človeka.
Ako bi torej pod imenom liberalci mi skušali nastopati pri volitvah v kmečke občine, bi delali po nepotrebnem hudo kri, ker v resnici nismo liberalci, ampak le samostojni kmetje, ki hočemo v svojih občinah sami odločevati. Bil bi že skrajni čas, da se enkrat za vselej pove, da imamo to pravico in da zato ne zaslužimo nikakih napadov ne s prižnice ne klerikalnem časopisju. Zato je prav, da se da samostojnemu kmečkemu gibanju ono ime, ki ga ima v vseh drugih deželah naše države namreč: agrarno gibanje.
V	resnici je danes na deželi mnogo napredno čutečih ljudij — kakor ste videli tudi pri zadnjih volitvah — ki bi se radi pridružili samostojni kmečki stranki, ker dobro čitijo, kako trpi cela dežela, učiteljstvo in vsi napredni ljudje, pod pritiskom klerikalizma. Toda lz strahu pred prižnico in klerikalnim časopisjem ai ne upajo ganiti. Vedeti morate, da prihaja na vsako župnišče in vsako vas cele butare .Domoljuba*, kjer se napadajo samostojno misleči ljudje in pobožne ženske, klepetulje, tercijalke in klerikalni agitatorji so takih uspehov zeli veseli in mislijo, da delajo bogu čast, ako bližnjega opravljajo. Za prazen nič se pa viak nerad daje ljudem v zobe. Ako pa bi bilo enkrat po celi deželi razširjeno agrarno gibanje za samostojno kmečko združenje, bi bilo to drugače. Nihče bi ne mogel kmetu, posestniku ali gospodarju očitati, da je liberalec zato, ako skuša zbrati svoje sile, da povzdigne blagor svoje občine. In ko bi klerikalci ljudi zaradi tega napadali, bi se marsikomu odprle oči in bi videl, da klerikalci napadajo ljudi samo zato, ker nečejo biti pod njihovo komando, ne pa zato, ker so liberalci.
Agrarci, — kolikor je meni znano
—	so samostojna stranka, ki zastopajo samo kmečke koristi. In tega je pri nas pred vsem potreba. Danes imamo med seboj že mnogo izšolanih gospo-
darjev, naše kmetijstvo in živinoreja se je povzdignila.
Izseljevanje v Ameriko se je nekoliko opustilo, mnogi so se že vrnili domov, ker so videli, da je najlepše živeti na domači zemlji: »Ljubo doma, kdor ga ima,* pravi pregovor. In mi moramo na to misliti, da doma tako izpopolnimo svoje gospodarstvo, da bomo mogli na svoji zemlji živeti, in še več, povzdigniti moramo naše poljedelstvo in živinorejo tako, da bo kmečki stan trden, da ne bo tako ubog, kakor je dandanašnji. V tem oziru pa more občina zelo mnogo storiti, ker ona posreduje med občani in višjimi uradi, katerih dolžnost je, skrbeti za povzdigo kmečkega stanu.
Ako pridejo občine v klerikalne roke. potem ne pridejo v odbor najboljši naši gospodarji niti oni, ki največ davka plačujejo, ker ti navadno niso klerikalci. To bo občinam le v škodo, v korist pa bo klerikalcem, ki bodo gospodarili v naših občinah po svoji volji. V občinskih odborih bodo imeli klerikalci vsled nevednosti ljudstva največjo oporo za vse svoje namene.
Nasprotno pa bi moglo ravno samostojno kmečko gibanje, ali agrarno gibanje, imeti v občinah najlepšo zaslombo, ker bi v občinskih odborih imeli n a j 1 e pšo pr i 1 ik o, da delajo za povzdigo kmečkega stanu in pazijo na to, da klerikalci občin ne bodo izrabljali.
Na to pa je treba misliti sedaj pred volitvami, ne pozneje po volitvah,,ko vse nič nepomaga. Zato naj bisev vsaki občini zbrali boljši gospodarji, posestniki in samostojno misleči možje kot pristaši svobodnega kmečkega agrarnega gibanja in naj bi postavili kandidate za občTnski svet.
Naj se ne strašijo, ako jih bodo zmerjali po prižnicah in po klerikalnih časopisih, saj imajo lahko zavest, da delajo le za povzdigo lastnega stanu. Ako se danes vsak stan organizira, zaaaj bi moral ravno kmečki stan, ki je steber države, služiti vsem drugim, le sebi ne.
Pametni ljudje bodo kmalu spoznali, zakaj se gre, in bodo dali prav onim, ki bodo delali za korist občin in njih prebivalcev.
Morebiti ste se v Ljublj'ani že prepričali, da je le na tak način mogoče na kmetih uničiti klerikalizem. Tako agrarno gibanje naj bi se razširilo po vsej slovenski zemlji, da bi štajerski, koroški, goriški in kranjski kmetje imeli eno skupno zvezo, ki bi bila podlaga za bodočo agrarno stranko.
Alisenesliši čudno, da slovenski narod, ki je po veliki večini poljedelski, vinorejski in živinorejski
—	zastopajo klerikalci. Oni
hočejo sicer biti agrarna stranka, toda so in ostanejo klerikalci. Mi pa potrebujemo samostojne kmečke organizacije, brez klerikalnih pridatkov. Le tako bi se na deželi vrnil mir in mogli bi skupno delati v skupno korist, tako bi izboljšali svoje gospodarsko stanje in pripravljali svojim potomcem boljšo bodočnost.
V	boju za naše občine pokažimo prvič, da resno mislimo na samostono kmečko stranko — drugo sledi.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. V [vednost knjigovodju vrhniške pivovarne g, Vratariču. — Nikar ne mislite, gospod knjigovodja, da se bomo pustili od Vas še nadalje izzivati in zmerjati. Mi sicer nismo gospodje, kakor Vi, a barabe in pijanci, hudiči in kar je še drugih takih lepih cvetk Vaše omike in izobrazbe, tudi še nismo. Ne mislite si, da ste v petnajstem stoletju — tlaka in desetina je hvala bogu že zdavnaj odpravljena. Smo sicer le preprosti delavci, ki si s celodnevnim trdim delom služimo svoj itak borni kruh, a zapomnite si, da si ga služimo po št en o. In poštenjake zmerjati z barabami, je pač nečastno za izobraženega gospoda. Ce nas še ne razumete, potem vedite, da si bomo znali poiskali pravico sami in prepričani bodite, da si bomo znali obrniti na pravi kroj. Toliko v Vašo vednost.
Delavci pivovarne na Vrhniki.
Iz Škofje Loke. Kakor po navadi, kadar se vrši pri nas kaka narodno napredna veselica, so naši klerikalci v strašnih skrbeh, da bi ne izgubili iz svoje črede kako ovco. Bijejo, sikajo in z rafinirano lažnjivostjo skušajo diskreditirati uspeh kakega narodno naprednega podjetja. — Tako tudi sedaj 1 Stare fanatizirane tercijalke hodijo pred kapelico pod nunskimi stopnicami vsak večer na skrivaj prosit dežja za v nedeljo, da bi se tem brezverskim Sokolom pokvarila veselica. In ko so od samega opravljanja in molitve njih grla suha, potem se nažlampajo tistega studenca, o katerem so se naš očka Flis izrekli: ta voda je samo za solato prati! No, vidi se pa, da mora voda že boljše kakovosti biti, ker z njo že brumne ženice tudi svoje kofetarske želodčke perejol Pa pustimo tol Kakor rečeno, je hotel naš župnik Šinkovec tudi pri sokolski slavnosti svojo mogočno roko dvigniti in malo celo stvar zmešati. Pa glej ga vraga, ni šlo, pa ni šlol Kakor znano, ustanovila se je v Škofji Loki godba na pihala, katero je prevzelo v oskrbo naše slavno gasilno društvo. Dogovorjeno je*bilo, da bo godba svirata za mirozov in budnico pri sokolskem slavju.'; To pa nikakor ni bilo všeč našemu trebušniku in z vso svojo prevzvišeno mogočnostjo obiskaval je merodajne faktorje našega sl. gasilnega društva, češ, godba
ne sme nikakor nastopiti v soboto in nedeljo. A če se je kdaj tako, hudo vrezal s svojo aroganco, kot se je to pot, tega morda naš župnik še ni do-ži\el. Odborniki, dasi po mišljenju klerikalni, so mu to pot nakrat odpovedali pokorščino in kategorično izjavili : godba je za vse, in igrala bo, pa mirna Bosna! In tako je tudi prav, vsa čast možatemu nastopu. Zvedel in slišal je pri njegovem pohodu naš Šinkovc od svojih lastnih ljudi take in toliko, da mora sam sprevideti, da se je tudi v Škofji Loki nekaj začelo na tihem gibati. Ljudje so že do grla siti Šinkovičeve komande in že tudi tisti, katere ima materijalno v svoji trdi pesti, na tihem stiskajo pesti. Da, da — župnik Šinkovec — če se ne motimo, se bo tudi naše ljudstvo kmalu otreslo klerikalne more, potem pa prideš k računu. Zatorej, Škofjelo-čani, v nedeljo tudi pokažite svojo možatost in prihitite vsi složno na sokolsko veselico. Nič se bati, saj Vam ne more ne papež ne Šinkovec nič. Ne vstrašite se groženj in žuganja! Kako je že »Jutro* pisalo: Le polovičarstva ne — bodite možati — in pokažite, da se ne daste več radi vašega mišljenja ob tla tlačiti. Na zdar!
Ločan.
Danes dne, 9. julija II. zlet gorenjske sokolske župe Škofji Loki.
Iz Kandije. Kako oblastno pašuje naš župan g. Zurc, vulgo Štembur, se zopet razvidi iz sledečega slučaja. Pri nas na Kranjskem obstoji postava za gostilničarje, da je policijska ura po leti ob 11., po zimi pa ob 10. ponoči. Ali kakor se naš župan ne briga za odredbe glavarstva, ne za postave, ki njemu ne ugajajo, tako se je tudi glede policijske ure pomagal sam na svoj poseben način. Preje — in to je bilo splošno znano — se Štembur sploh ni brigal za policijsko uro v svoji gostilni. Njegov redar ga ne bo šel ovadit, to je gotovo, on sam sebe pa tudi ne, to je še bolj gotovo. Ce so bili pri njem taki gostje, da se je dalo kaj zaslužit, so pač gostovali, dokler se jim je zljubilo. Ce bi kdo od glavarstva revidiral pri županstvu tisto knjigo, kjer se vpisujejo licence, ali kazni čez policijsko uro in če bi si notiral, kolikrat je bila Štemburjeva gostilna čez policijsko uro odprta, ne vemo, kako bi se to vjemalo. Na drugi strani pa občinski redar napram drugim gostilnam ni poznal takih izjem. Naravno je, da so se drugi gostilničarji radi tega jezili, češ, pred postavo smo vsi enaki, zakaj bi ravno Zurc bil izjema, ki bi moral biti kot župan vzor drugim gostilničarjem. — Štembur, stari lisjak, si je moral torej na drug način pomagati. Stopil je v
dogovor s tistimi gostilničarji, ki se jih je najbolj bal. Sklical je .kongres*, na katerem je gospod župan predlagal: Ce imamo goste, imamo oddrto do polnoči, ne da bi bilo treba kako licenco plačati. Sklenjeno, potrjeno in — izvršeno. Posledice te nove postave so se kmalu pokazale. Ker so jo nekateri začeli izvrševati, so jim kmalu sledili tudi vsi drugi. Zdaj imamo posebno ob nedeljah in ponedeljkih tako vpitje in razsajanje po Kandiji, Žabji vasi in Drski, da do 2. zjutraj sploh ni misliti na spanje. Ta nova postava je kaj dobro došla tudi redarju Petriču, ki se v teh poznih urah rajše drži »službe* doma, kot da bi skrbel za javno varnost na cesti in za ljubi nočni mir ljudi, ki v času te hude draginje nimajo toliko odveč 'denarja, da bi ga še pozno v noč zapravljali po gostilnah. Mi smo le radovedni, katera c. kr. oblast je to novo Štem-burjevo postavo odobrila in koliko časa bo g. glavar iz svoje rezistence na Krko mirno gledal te turške razmere pod slavnim paševanjem našega ljubega očeta Štemburja Če bo to imelo še dolgo trpeti, bi deželnemu predsedniku predlagali, naj tudi ofici-cijelno izvrši zamenjavo: g. Zajca naj postavi za okrajnega glavarja, gospod glavar pa naj zasede županski stolec v Kandiji. Seveda g. Zurc bi se ofici-jelne menjave branil, kajti mesto glavarja bi mu gotovo ne neslo toliko, kot pa mu nese to, da on kot gostilničar in župan nadomestuje okrajnega glavarja.
Iz Jesenic. Danes, dne 9. julija priredi ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda običajno Ciril Metodovo slavnost z otroci in vrtca in obenem občni zbor podružnice v gostilni g. Višnarja na Jesenicah. Posebna vabila se niso pošiljala. Prosimo slavne rodoljube za obilo udeležbo. Po občnem zboru je prosta zabava na vrtu in zvečer ples.
Iz Begunj na Gorenjskem. .Moja hiša je hisa molitve*, je vdolbeno z zlatimi črkami na vratih farne cerkve prišel je pa župnik Jaka in jo spremenil v jamo razbojnikov. O svoji štali je govoril na orižnici, kjer bi se morala glasiti beseda božja, pral zamorca in očital svojim faranom mar,--sikaj, o čemur bodemo še govorili, a vse skupaj samo radi občinskih volitev. Onečastil je s tem sveti kraj, katerega so postavili Begunjci v čast Božjo, ne pa za zmerjanje. Zapomnite si to za volitev! — Krofičev mleče-zobi lemenatar, za katerim smrdi celo uro po Begunjah, kadar prifrfota iz svojega zmedenega gnezda na Zgoši, je pa menda sedel in zjecljal na podlagi te .pridige* lažnjiv in hudobno zavit dopis za .Domoljub*. Ta človek trdi, da bo ostalih 5000 K za Prim-čkovo hišo plačala cerkev, če pa ta
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 474%. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
£ut*Uaz	tako, je odgovorila Juana in prebledela.
Povej vso svojo misel, dete moje, je rekel Roland z rahlim glasom in uprl svoj pogled v Juanine oči.
— Tisti, ki je bil tu, se lahko še vrne, je dejala ona, po-vešaje glavo.
— In kaj bi bilo potem ? ...
— Potem bi se lotil doža, kakor se je prvikrat	lotil	Bianke.
— Saj bi bila ti tu, da jo braniš . . .
— Gospod! . . •
— Prepričan sem, da bi tisti človek poginil od tvoje roke, če bi se še enkrat predrznil priti sem . . .
— Poginil bi od moje roke, saj sem vam	prisegla,	da	vam
vrnem vašega očeta živega in zdravega; toda nato bi se zabodla sama. Vprašajte Skalabrina, zakaj govorim tako . . .
Juana je izgovorila te zadnje besede s pojemajočim glasom ter si zakrila obraz z rokami. Jokala ni. Toda njeno telo se je stresalo v naglih drhtljajih.
— Uboga Juana! Uboga revica JuanaI je mislil Roland, motreč mlado žensko s pogledom nepopisnega sočutja.
Prijel jo je za roke.
. — Torej zelo ljubiš tega, mojal ... je zamrmral. Ali veš, da je hotel umoriti Skalabrina?
Se močnejši drhtlaj mu je nemo povedal, kakšna bolečina trga njeno srce.
— To je velika nesreča, je mislil Rolad sam pri sebi.
Povzel je:
Odpeljati hočem svojega očeta na varen kraj. Tam boš tudi ti na varnem, dete moje . . . Spoštujem tvojo žalost in tvojo ljubezen, ljubljena mi sestrica . . . Toda daj, da te vodim ... daj se pregovoriti in pojdi z mojim očetom odtod . . .
Juana mu je pogledala v obraz.
Britek sklep se je izražal na njenem licu. Roland je strmeč zapazil, kako je bleda in shujšana.
—Gospod, je dejala Juana s tako mirnim glasom, kakor da bi bilo tisto, kar je hotela povedati, že zdavnaj sklenjeno v njeni duši, gospod, ne zamerite mi . . . Čakala sem vaše vrnitve samo zato, da vam povem . . .
— Le govori, ljuba sestrica, govori brez strahu . . . povej mi vse, kakor je; karkoli mi poveš, kljub vsemu ti ohranim hvaležnost, ki se jenja šele z mojo smrtjo.
— Gospod, mogoče nemogoče mi je ostati pri vašem očetu... gospod, oprostite mi . . . jaz moram, moram iti v Benetke...
— Ravno tega sem se bal, je zamrmral Roland.
In naglas je nadaljeval:
— V Benetke 1 . . . Dobro, pa pojdeš tja z menoj in s Ska-labrinom ... z dvema bratoma, ki te ljubita ... in te bosta branila in ščitila . . .
Juana je zmajala z glavo.
— V Benetke! moram iti sama, je dejala.
— Ker se hočeš videti z njim, kajneda? je vprašal Roland z rahlim glasom.
— Ker ga hočem braniti, gospod.
— Proti meni? Proti Škalabrinu?
Gotovo se je nahajala v tem trenotku v duševnem stanju tistih prvih mučenic, ki se nikakor niso bale muk in trpljenja, nego so z nekakšnim navdušenim žarom korakale v svojo strašno smrt . . !
— Uboga žrtva! je zamrmral Roland. Naj bo, je dejal, svobodna si, Juana. Toda spominjaj se vedno, da tvoja brata mislita nate. In kadar boš potrebovala kake žrtve, kadar pride ura, ko ranjena v dnu srca ne boš več vedela kam položiti svojo izmučeno glavo in boš čutila, da te popada obup, takrat se spomni, da vsak trenotek lahko najdeš zavetišče ob mojem bratovskem srcu.
Stiskaje zobe, da se ne bi razihtela, je Juana pokimala ž
glavo.
— Ali poznaš Dandolovo hišo na Olivolskem otoku? ie povzel Roland.
— Poznam jo.
— Tam naju lahko najdeš ob vsaki uri, podnevi ali ponoči. In če ne bo naju, bo tara kdo drugi, ki naju bo obvestil. Ali si
me razumela, sestrica?
— Da, gospod.
— Dobro ... In zdaj, kdaj hočeš oditi?
Takoj.
.	— Takoj!	Kako! Počakaj vsaj,	da ti pripravim	. . .
— Mislila	sem na vse, gospod.	Že pred tremi	dnevi sem
po dolgem preudarjanju sama s seboj določila svoj načrt. In že tri dni me čaka	v bližnji krčmi voz,	ki me odpelje	do lagune.
Tam	se vkrcam	v javno gondolo, ki	vzdržuje zvezo z	Benetkami!
Oh, je dodala z vročičnim glasom, niti minute ne smem izgubiti Morda sem jih izgubila že preveč ... Z	Bogom, gospod	z
Bogom, Skalabrino! ...
Orjak je objel Juano, godrnjaje sam	pri sebi	zamolkle
kletve.
Tudi Roland jo je stisnil na svoje prsi.
Nato je Juana počasi stopila k staremu	Kandianu.
Zamrmrala je:
— Vi, ki sem vas ljubila, vi, ki vas je nekdaj ljubila ona mrtva, ki jo spoštuje in časti moje srce, odpustite mi, da odhajam od vas. Ako plava okrog nas duša nje, ki me je blago-slavjaje imenovala svojo hčer, pač razume mojo dušo in ve kako se mi je trgalo srce, preden sem dovolila sama sebi, da vas zapustim ...
Ali je bila nameravana gesta?
Ali je bil nejasen izraz norčeve misli?
Siarčeve roke so se iztegnile in njegovi suhi prsti so se spustili na Juanmo glavo, kakor da bi jo hoteli blagosloviti
Nato je ona vstala, še enkrat pokimala Roltndu in Skala-brmu ter odšla.
Trenotek nato je stopila iz vrta in izginila po cesti
Moška sta dolgo časa molče strmela za njo.
Kretnja slepčeva je obrnila pozornost njegovega sina nase.
Roland se je obrnil k njemu.
Obenem mu je tudi Skalabrino pokazal na starca, kakor da ga hoče vprašati, kaj bo ukrenil zaradi njega.
— Gospod, je dejal, ako hočete, se vam ponudim, da spravim starega doža v Črno Jamo.
Roland je zmajal z glavo.
____________.	(Dalje.)
ne, tedaj pa Pogorevčkov Bonaventura. Vprašamo le, ali se spodobi, da bi za teater, kjer bi igral Krofič sv. Alojzija ali župnikova Rezika sv. Nežo, dajala kar tako denar cerkev ? Kdo pa vzdržuje cerkev? Se-li morda sama, ali jo vzdržujejo vsi farani? Denar bi torej šel iz naših žepov in da to preprečite, je častna naloga vseh volicev, Da bi pa Bonaventura držal svojo obljubo — če jo je dal — kdo ve? — o tem ni govora, kar ravno Begunjci jako dobro vemo; pa recimo, da bi jo tudi rad izpolnil, mu je to nemogoče zaradi dolgov v znesku dveh milijonov kron in neplačanih zavodov. Le ne sedite na take limanice! Nadalje pravi, da bodo o zidanju župnikove štale odločevale različne »komisije". Fante tu očividno fantazira. Pri takih stvareh ima prvo besedo občinski odbor, in če bodete voliti prave može, se bodete lahko ubranili nepotrebnih stroškov. Tu je storil dopisun veliko neprevidnost: trdi sicer, da ne bo treba nove štale, ampak le »popravil*, ni pa povedal, da je mogoče napraviti iz teh zidov krasnejši hlev od Bornovega in bi tako prenovljenje stalo lepe tisočake, četudi bo Joževec podaril ploščice od svojega starega štedilnika. Res, dragoceno je to priznanje, precej drugačno od besedi na prižnici. Tu neha zavijanje, pričnejo se pa laži, tako gorostasne in hinavske, da presegajo meje dostojnih laži. Umazane in grabežljive kremplje proč od gasilnega društva, ruzumevajočega
{)rav svojo vzvišeno nalogo krščanske jubezni in požrtvovalnosti za svojega bližnjega! Res je, da ima društvo dolg
—	katero ga nima? — ima pa tudi orodje in novo poslopje, daleko presegajoče vse dolgove. To ste seveda prav po jezuitsko »pozabili* zapisati g. lemenatar! Dolg se vedno zmanjšuje zaradi velike marljivosti društva in dokler ne bodete zasejali v njem prepira, bo šlo vse v redu, Kakor hitro bi se pa posrečilo župniku razbiti edinost, bi bilo to poguba za društvo In tedaj bi se ros lahko pripetilo, da bi morebitne dolgove morala plačati občina, ampak le po zaslugi župnika in njegovih petolizcev. Le pomislite to! Laž je, da se je od dobička od prireditev za pokritje dolga, zapilo eno četrtino ali še več, laž. vredna tonzurirane butice, kjer se je najbrže rodila. Ja, ali še niste pozabili, onega nebeškega prizora, ko se je peljal Član odbora vašega »cucelferajna* pijan kot kanon v koleslju po vasi? — Laž je, da misli najeti gasilno društvo J nove dolgove, kot je laž, da misli na kako prezidavo. Zakaj še ni občina plačala pod vzornim gospodarstvom nepristranskega (o tej besedi se bo še govorilo drugje) župana onih 2000 K za občinske uradne prostore v »Gasilnem domu"? Potrkajte se raje na svoje pregrešne prsi in povejte, koliko dolgov ima župnik. Ej, to šumi o tem -po fari! — Župnik nam je očital na prižnici, da bi lahko plačevali višje doklade — za štalo seveda — če bi ne pili, Če bi se naša dekleta ob nedeljah ne oblačila tako čedno. Pa poglejte župnika, kako ima lepo rudeča ljcai, gkako se mu kroži trebušček od kruha in vode (kaj pa!). V moderni svetlorujavi obleki s kratkim suknjičem, belim slamnikom kot angleški lord jezdari po vasi, njegove sestre se kožatijo kot kraljičine iz zakletega gradu, a ni se še poizgubil vonj vojaških kantin. Pred svojim pragom pometajte, volilci pa bodo pomedli ž njim na dan volitev. »Domoljub« pravi, da se bodemo pogovorili še o marsičem. Dobro! Smrdelo bo takrat do neba, ko bodemo prali župnikovo umazano perilo javno brez pardona, brez ozira na desno in levo, ker hočemo imeti mir v občini. Capito?
Iz Leskovca pri Krškem. V času, ko vihti Jegličev Tone bič po uzornih
MALI LISTEK.
Rim.
(Spisal I. S Machar. Preložil V. M. Zalar. Založil Schwentner. Cena broš. 3.K, vez. 4 K.)
Kulturen dogodek! Verjemite, da je to kulturen dogodek, ako izide v našem jeziku prevod takega dela, kakor je »Rim*. Pri nas nismo bogati na kulturnih dogodkih, celo drugod se ne morejo ponašati z njimi. Toda kaj pomeni drugod o onih velikih literaturah ona knjiga in kaj pomeni pri nas! In vendar je pozdravila češka javnost »Rim* z navdušenjem, ko se je pojavil na knjižnjem trgu. Bil je kulturen dogodek. Tudi nemška kritika je pozdravila nemški prevod z velikim priznanjem. V nemškem prevodu je prišel »Rim* tudi med nas. Poznala ga je mladina in vsi smo bili ene misli, da bi ga potrebovali v svojem prevodu. Res se je oglasilo nekaj prevajalcev; toda prevoda le ni bilo na dan. Bilo nam je žal, da ga tako dolgo m. In sedaj je izšel. Ako bi imel biti prevod »Rima* slab, je boljše, da smo počakali do sedaj, kajti prevod je tako krasen, da se čita z največjim užitkom. Takih prevodov bi si želeli. Slovenski časopisi so pisali
župnikih in dušnih pastirjih, ko rabi že docela rujav meč Gregorja VII, ko se jezi na tihem, da je zmanjkalo drv za gromade krivovercev, coprnic itd., in ko je postal svet tako nespameten, da noče nihče več učiti coprnij, odpovedal je tudi hudobec službo, ter se lotil kot certifikatist druge obrti, ker ni maral biti več nebeški »žendar*. Leo Taxil je imel zadnji srečo z njim govoriti, in njemu se je posrečilo dobiti tudi podpis peklenščeka, katerega je podaril nezmotljivemu papežu Leonu XIII. in drugim učenjakom rimske duhovitosti. Umevno je, da morajo tekati zdaj kaplani in župniki za dušami
—	volilcev. Dne 29. p. m., na praznik sv. Petra in Pavla, čutila sta dekan Schweiger in kaplan Kopitar potrebo, da sta šla po svetu za dušami. Prvi v Škocjan, drugi v Cerklje. Faro, s katero sta poročena — tako namreč govorijo dušni pastirji — sta pustila oba doma. Toda zakon je zakon, in ni kon-kubinat. Zakonska žena ošteje moža, če skoči katerikrat čez plot brez njene vednosti in dekanova žena, t. j. fara tudi ne bo držala jezika za zobmi. Bilo je pa tako-le: ko sta odnesla Schwei-ger in Kopitar svoji stari pete, prinesla je popoldne njih boljša polovica tri novorojenčke h krstu in sicer po imen da ne bo nobene pomote: Simončič iz Gorice, Zupančič iz Leskovca in Levstik iz Brezja. Baje dva druga sta bila kršena že pred odhodom posko-činov, in ti trije revčki so morali čakati do devetih zvečer. Ena botra se je jezila skoraj celo popoldne, ker je morala čakati, in ni skrivala svoje jeze. Neki gospod je očital še tisti večer kaplanu Kopitarju navedene krste in povdarjal nepravilnost postopanja. Kopitar mu je kazal svoje dolge zobe in s smehom rekel: Gospod N. ste se zlagoli. Krsti so bili samo trije, ne štirje. Toraj zraven zanemarjanja poklica in službe, še očitno norčevanje. Radovedni smo, kaj poreče škof Jeglič in kaj državno pravdništvo? Mnenja smo namreč, da se trpinči otročičke, ako so najmanj od treh popoldne do desetih zvečer brez hrane, kajti kos kruha, kos pečenke in liter vina se ne more dati takemu Goljatu, nadalje smo mnenja, da se spravi itak razburjene matere v nepotrebno skrb in se jih postavi v nevarnost boiezni — če tudi so samo »kmečke babnice*. Končno bi radi vedeli, če ne more najti vlada prav nobenega koristnega dela za te gospode, ko je drugo uradništvo z delom tako preobloženo. Ti ljudje imajo ja izvrstne rekontrolirane dohodke, od dolgega časa pa niti ne vedo, kaj bi počenjali. Vrh tega smatrajo, da ne velja za njih nobena božja, nobena cerkvena in nobena državna postava. V njihovi morali jim ni nobena stvar greh in se znajo zmazati pred vsako božjo postavo; cerkvene postave in določbe so jim deveta briga, n. pr. sklepi tridentinskega koncila radi obleke itd.; kako spoštujejo državne in deželne postave, čita se dan za dnevom po časopisih in menda ni paragrafa, katerega bi ne bili že prestopili, dasiravno ne pride en del vseh lopovščin v javnost. In take ljudi se podpira na vse načine, med tem, ko se štejejo državni in deželni dolgovi po miljardah, in ko morajo pridni in vestni državni uslužbenci vseh kategorij paziti na vinarje, kakor na bisere. Kmetje, obrtniki in delavci ubijajo se od ranega jutra do poznega večera ob suhemkruhu, izpostavljeni so vsakemu vremenu in nevarnosti, njih čedniki jih pitajo pa z lažmi, ter jih spravijo s hinavščino še ob tisto trohico pravic, ki so jim jih priborili neustrašeni možje. To so pač čudne razmere, ki kričijo že v nebesa.
Sčhwelgerjevl In Kopitarjevi krivoverci.
o »Rimu*, takoj, ko je izšel pred par leti. Že takrat se je povdarjalo, da je to nenavadna knjiga in takoj so se oglašali glasovi, da bi potrebovali tako knjigo v slovenskem jeziku, kajti v naših klerikalnih razmerah je taka knjiga, kakor jasna luč, ki zasveti v noči. Machar sam j^ kakor silen genij,1 ki je prepotoval vso-zmedo današnjega sveta in vso temo zgodovine, šel je nazaj čez ves srednji vek, pregledal je vse blodnje in zmote človeštva, vse zločine in pregrehe, vse grozne do-goeke in hudodelstva — in je videl kje je vir vsega zla in greha.
Rim!
Stari svet se je razvijal iz nedo-glednih početkov, od vzhoda je prihajala luč, razsvetlila je Orient, grški duh je v nji dosegel popolnost, in v Rimu je dosegel razvoj svoj vrhunec. Na vrhuncu pa je prišel razpad. In za razpadom je. prišla katoliška cerkev, papeštvo, srednji vek, renesansa, inkvizicija in za vsem klerikalizem. Machar je hotel videti ta Rim. Odšel je tja na potovanje in je napisal potopis, ki se imenuje »Rim*. Toda to ni navaden potopis, to je delo, ki vam kaže cel Rim.
Machar pravi;
Ker mi doslej nobena knjiga ni mogla povedati, kaj je Rim — sem jo poiskusil sam napisati. Iskal sem tam
Danes dne 9. julija k razvitju sokolskega prapora v Škofjo Loko!
DNEVNE VESTI.
Politični bojkot, katerega sta napovedala na shodu v »Unionu* blazni dr. Krek in ošabni dr. Šušteršič proti naprednemu in svobodomiselnemu občinstvu in sploh proti vsemu protiklerikalnemu prebivalstvu brez razlike stanu, izvršujejo klerikalci naj-svetejše. Najbolj so za to vnete Marijine device in tercijalke. Vsega spoštovanja klerikalcev pa je gotovo vreden šentflorijanski mežnar Karol Lahajnar, ki je te dni odpovedal stanovanje 80 letnemu zakonskemu paru samo radi tega, ker je njun sin odločen naprednjak, ki je že večkrat na shodih bičal brezvestnost klerikalcev in zgubil službo samo radi tega, ker je čital »Jutro*. Tako izvršuje klerikalna banda Kristusov nauk.
Klerikalne laži In volilni manevri. Pri volitvah si klerikalci proti naprednemu kandidatu ne morejo drugače pomagati, kot da razširjajo o njem, da je brezverec, da nima svojih otrok krščenih itd. Sicer na tako besedičenje izobražen, napreden volilec ne polaga nobene važnosti, ali ker se med našim ljudstvom hoče s tem jemati naprednjakom ugled in jih skušati dolžiti zaničljivih lastnosti, je prav, da se take dolgojezične klerikalne agitatorje pokliče na odgovor. Tako so o g. deželnem poslancu g. Reisnerju o priliki zadnjih državnozborskih volitev razglašali klerikalci, da se takega poslanca ne more voliti, Ki še svojih otrok nima krščenih itd. — G. Josip Reisner je zahteval zadoščenja od zakonskih Repovž, posestnikov iz K o 1 u d e r j a, ki sta poslala na poziv g. Reisnerjevega zastopnika g. dr. Fran Novaka, odvetnika v Ljubljani naslednjo izjavo: Izjava. Podpisana Jožef Repovž, posestnik iz Koludra pri Št. Janžu in Jožefa Repovž, žena prvega oožalujeva, da sva o priliki zadnjih državnozborskih volitev, ki so se vršile dne 13. junija 1911, razširjal razne vesti o gosp. deželnem poslancu, profesorju Josipu Reisnerju, kakor da je brezverec, da še svojih otrok nima krščenih, ter da sva mu skušala s tem jemati ugled in ga skušala dolžiti zaničljivih lastnosti. Prosiva zato g. deželnega poslanci Josip Reisnerja, profesorja v Ljubljani, odpuščanja za ta žaljenja ter oblju-bujeva istočasno, da se vprihodnje vzdržujeva vsakih takih žaljenj in govoric. Obenem se zahvaljujeva g. dež. poslancu, profesorju Reisnerju, da se zadovolji s to izjavo in da ne vlož. proti nama tožbo radi žaljenja častii
—	Koluderje pri St. Janžu, dne 5. julija 1911. — Jožef Repovž, 1. r. Jožefa Repovž, I. r, — Vinko Bercč, 1. r., priča. Vrbič Josip, 1. r., priča. — Našim ljudem svetujemo, naj preprečijo vse poskuse klerikalcev, jemati dostojnim ljudem ugled s tem, da za vsak tak poizkus zahtevajo takojšnje zadoščenje.
Kobalova klet pred upravnim sodiščem na Dunaju. Že v včerajšnjih brzojavih z Dunaja smo poročali, da je deželni' odbor kranjski v znani tožbi g. Kobala v Idriji pred upravnim sodiščem na Dunaju popolnoma pogorel. Našim čitateljem je že dobro znano, na kako brutalen način je kranjski deželni odbor samo iz golega sovraštva do gostilničarja Kobala, ki j.e, odločen naprednjak preprečil zidavo njfegove kleti. Kranjski deželni odbor je dal s silo podreti Kobalovo že na pol zgrajeno klet in je moral v to svrho iskati delavce med Macedonci, ker so se celo idrijski klerikalci sramovali tega nasilja. Vsa Idrija je bila
radi tega vandalizma pokoncu in je demonstrativno izrazila duška svojemu ogorčenju. Toda klerikalni kranjski deželni odbor se ni omehčal. A tudi gostilničar Kobal ni odnehal. Vsa afera se je končala s tem, da je upravno sodišče na Dunaju javno obsodilo ne-čuveno postopanje kranjskega deželnega odbora in njegovo razsodbo popolnoma razveljavilo. Niti dr. Šušteršič sam ni mogel rešiti deželnega odbora strahovite blamaže. Mislimo, da bodo klerikalni koritarji okolu kranjskega deželnega odbora sedaj vendar enkrat prišli do prepričanja, da so tudi naprednjaki enakopravni državljani in da tudi kranjski deželni odbor ni vsemogočen.
Skrb klerikalcev za Ijudsko-šolsko Izobrazbo. Iz kranjskega okraja. V Mavčičah pri Kranju imajo poslopje za enorazredno šolo. Kdor pogleda od zunaj to poslopje, ne verjame da je to šola, ker je poslopje podobno bolj zidani štali. Pa so pred tremi leti kmetje te občine kupili prostor za novo dvorazredno šolo. Ali veste kaj je kranjski deželni zbor napravil. Prepovedal fe občini zidati, rekoč, da mora občina z zgradbo šole počakati da plača nek drug dolg sosedni šolski občini! Šolskih otrok je v mavški šoli 140 v obeh oddelkih I. razreda. Zdaj pa pomislite, kakšen aspeh more učitelj v taki luknji ki je z otroci nabasana, doseči? Klerikalci zadržujejo po kmetih pouk in izobrazbo kjer morejo. Normalno število šolskih otrok ki jih sme v en razred biti sprejetih določa drž. šol. zakon na 40. Učitelj ki jih ima v šoli več, je tepec, če . ne vrže del. šol. svetu pred noge dekreta in gre — drugam!
Nasledki klerikalnega bandlt-stva. Znana stvar je, da so najslabši značaji in učitelji — klerikalni ljudje. Povsod pričajo to uspehi in zgledi. Letos je prišlo iz IV. letnika učiteljišča nekaj nad 20 kandidatov z maturo. Več kot polovica se jih bo posvetila drugim in ne učiteljski službi. Utemeljujejo tako: »Mi imamo ugodnosti vstopiti h pošti, železnici, vojaštvu in djugam. Hlapcev pa ne bomo igrali klerikalni svojati!* — To je moška beseda!
Proč s »Slovensko Stražo". Klerikalci delajo po svojih časopisih velikansko reklamo za »Slovensko Stražo*, društvo, ki naj bi imelo namen, obvarovati zlasti obmejne Slovence pred potujčenjem. Nimamo ničesar proti temu, če se klerikalci navdušujejo za to svoje društvo in položijo svoje obole domovini na altar. Toda večina klerikalnih pristašev niti ne ve, kak je pravzaprav namen »Slovenske Straže*. »Slovenec* je tozadevno že parkrat jasno izjavil, da ni namen »Slovenske Straže* ustanavljati slovenske šole v ogroženih obmejnih krajih, ampak potom krščanskih društev podučevati ljudi o krščanski veri in jih rešiti liberalizma. Mislimo, da je »Slovenec* s temi besedami povedal vse. Klerikalcem je torej vseeno, če se magari na stotine slovenskih otrok potopi vsako leto v nemškem morju, samo da ohranijo katoliško vero in niso v nevarnosti pred liberalizmom. Da je »Slovenska Straža* za obmejne Slovence popolnoma brez vsakega pomena, dokazuje najbolj dejstvo, da se Nemci za njen razvoj niti ne brigajo. Nemcem je namreč dobro znano, da imajo taka društva samo takrat vspeh, kadar stoje samo na strogo narodni podlagi in izključujejo vsako politiko.
Pri »Slovenski Straži* pa je ravno nasprotno. Vsak zaveden Slovenec naj »Straži* obrne hrbet.
Dr. Drganc si bo zgradil v Komenskega ulici vilo s predvrtom, mesto da bi zgradil pravilno dvonadstropno hišo, kakor predpisuje regu-lačni načrt za Ljubljano oziroma stavbni red. Kdo mu je to dovolil in zakaj se ljubljanske ulice vedoma kaze že na ljubo vsakemu klerikalnemu dr. Drgancu? To bi radi vedeli! Vile spadajo ven na periferijo ne v c e n t r u m mesta! To si naj zapiše tisti za ušeša, ki je dr. Drgancu dal stavbno dovoljenje z to vilo!
Promocija. Včeraj je promoviral starješina društva »Ilirije* tov. Joža Wieser doktorjem prava na staroslavni češki univerzi v Pragi. Čestitamo!
Napreden voznik. Včeraj okrog poldne je pripeljal neki hlapec z deskami težko naložen voz po sv. Florijana ulici. Namesto, da bi bil kolesa zavrl, je zijal okrog. Konji voza niso mogli več vzdržavati, šlo je v diru proti Staremu trgu, tam so kolesa trčila ob tir cestne železnice, zahre-ščalo je in voz 3e je z deskami vred preobrnil. Pravzaprav je bila to še velika sreča. Kajti kaj bi se bilo lahko zgodilo, ako bi konji treščili v kako izložbeno okno, ako bi bil prišel tramvaj nasproti. Take voznike treba za ušesa prijeti.
Izlet v Kozarje. Opozarjamo vnovič na današnji izlet »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj* k Dolinarju v Kozarje. Zbirališče točno ob 2. uri popoldne pri »Tončkovem Franceljnu* na Tržaški cesti 22.
Dotlčnl ubogi dijak, ki le zgubil denarnico, naj se oglasi pri Fr. Poku, gostilna, Florjanska ul. št. '6.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur*. Opozarjamo še enkrat na veliko vrtno veselico, katero priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur* danes, dne 9. t. m. na vrtu »Narodnega doma*, pod pokroviteljstvom narodnih dam v prid podpornega zaklada. Pri veselici sodeluje popolna slavna »Slovenska Filharmonija* ter društveni pevski zbor. Vstopnina 60 v za osebo. V slučaju slabega vremena se bode ista vršila v »Sokolovi* dvorani.
Danes zvečer pri »Novem Svetu* pri Goršetu na Marije Terezije cesti tamburaški koncert. Ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
Danes popoldne velika ljudska veselica imenovana »Poljanski semenj* na sejmišču pri klavnici. Odbor je preskrbel vse potrebno, da bo naš o občinstvo dovolj zabave. Jestvine, izborna pijača, pečenje janjca, komični nastopi itd., vsega bo v izobilju. Torej popoldne vsi na Poljane.
Ideal. Spored za nedeljo in pon-deljek: Alžir. (Naravni posnetek). Blažev povratek iz Amerike. (Komično). Vrl sin Stare Irske. (Drama.) Narobe Berlin. (Komično.) Neš vsakdanji kruh (Naravni posnetek.) Lemke se uči kovinskega strugarstva. (Jako komično.) Dodatek k večernemu sporedu: Zmagovalsko darilo. (Drama.) Paz vaz. (Komično.)
Nič čudnega ni, da se je Kolinska kavna primes v kratkem času slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila, kajti ona glede kakovosti daleč nadkriljuje vse kavne pridodatke. Iji poleg tega je ona pristno domače blago — edino domače blago te vrste
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatiaa, poSta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Antiko in sem našel nje prekrasno lepo okostje in sem videl, njen veličastni grob. In tam na grobu sem videl v zadnjih izdihih ležati nje preperelega in izmozganega morilca.
Potem sem izgledal tudi mladostnega dediča obeh — in tako sem preživel v par tednih velik del zgodovine človeštva sploh. —In ker sem Helijev sin, sem napravil iz teh listov knjigo svoje ljubezni, sovraštva in zmagoslavlja!
Tako pravi o Rimu Machar in tudi čitatelj,.. ki prečita njegovo knjigo, preživi v trenutkih ko žjita, velik del zgodovine človeštva sploh.
Knjiga obsega 35 poglavij na 260 straneh. Razvneli je pred par leti velik boj na Češkem. Bil je to boj za antiko. Danes so glasovi utihnili, zma-galai je sila umetnika, velika množica sedaj gleda Rim, kakor ga je odkril Machar.
Ovitek knjige prave:
Machar spada med najodličnejše zastopnike moderne češke literature. Je čisto sin sedajnosti, obenem pa poln upanja na veliko, boljšo bodočnost človeštva. Machar je osebnost strastnega notranjega življenja, ki nam ve o vsaki stvari, in če je že pisalo o nji še toliko ljudi, povedati vedno kaj novega, svojega. Tako tudi o Rimu. Vse, kar nam pripoveduje o tem
edinem mestu, je prešinjeno od močne in zavedne subjektivnosti. Velik v ljubezni, velik v sovraštvu. Z udano, takorekoč slepo ljubeznijo se oklepa Antike in poganskega Rima, kot njenega reprezentanta, brezobzirno, poln srda pa govori o srednjeveškem, krščanskem Rimu. Knjiga je pisana s tako pesniško silo in takim tehničnim mojstrstvom, da ji je težko najti para v svetovni- literaturi. Macharjev Rim mora zapustiti globok vtis v vsakem čitatelju, pa najsi se z nazori pisa-teljivimi strinja ali ne.
Machar je pravi češki umetnik, v svojih treh delih o antiki pa je postal svetoven.
Veseliti nas mora, da smo njegovega dela deležni tudi mi.
Vsi, ki ste bili v Rimu, vsi, ki pojdete tja letos na jubilejno leto, vsi, ki vam ni mogoče oditi na pot, vzemite v roko Macharjev »Rim* in čitajte.
Slovenska literatura je za en krasen prevod bogatejša. Obogatite tudi vi z njim svoje knjižnice, kajti kdor ga prečita enkrat, ga bo čital enkrat, ga bo čital zopet in zopet, kakor da je bil iz Fontana di Trevi.
Oton Zupančič: Čaša opojnosti Drugi natisk. Cena 2 K, eleg. vezana
3	K, po pošti 10 vin. več. Založil L. Schvventner.
»Čaša opojnosti* je[ eden najvažnejših slovenskih mejnikov v zgodovini slovenske lirike; poznati jo mora, kdor hoče razumeti razvoj slovonske literature v zadnjem desetletju. Knjiga naznanj'a že vsega poznejšega Župančiča in hrani toliko lepot, da ji ostane večna vrednost tudi ne glede na njen literarnozgodovinski pomen.
Oton Zupančič: Čez Plan. Drugi natisk. Cena 2 K elegantne vezana
4	K, po pošti 10 vin. več. Založil L. Schwentner.
Malokatera slovenska knjiga je bila pozdravljena s tolikim navdušenjem kakor Župančičeva zbirka »Čez plan*. To je knjiga sveže, pogumne, močne mladosti, knjiga zaupanja v življenje in v prihodnjost. Z njo je Župančič enkrat za vselej vzdignil slovensko liriko iz bolne jo-kavosti v solnče višave, kjer je zrak čist in obzorje široko. To je prava knjiga slovenske mladine.
o.
u s>
° 03 »■a
!■§
S
«S
=8
Danes popoldne vsi na Merkur e
sploh na celem slovanskem jugu. Kolinska tovarna daje iz svojega čistega dobička vsako leto izdatne prispevke v naše narodne in kulturne namene, predvsem »Družbi sv. Cirila in Metoda". Priporočamo jo!
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Prof. dr. pl. Leube v Wiirzburgu piše: Soditi po izkušnjah, ki sem jih pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna Franc Jožef ova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne provzroča nikakih težkoč. Še celo, kjer se je zavživala pri dražljivih črevesih, je »Franc Jožef ova* voda dosegla odvajanje brez bolečin.
Naznanilo preselitve!
Ljta/blj aaa.eu, ZECongresni trgr r7„ Predtiskarija, Risarski a teli,J e.
 Piisiranje. Kufriranje. Montiranje.!__________
= Tamburiranje in vezenje na roko. ——
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vettJtm-rstrcena materHala.
Trgovina z žitom in deželnimi pridelki
se je preselila
na Emonsko cesto štev. 2
(zraven Jelačinove prodajalne).
ANA GOREČ
Lastnik m glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naznanilo
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. julijem na novo urejeno
Pošteno in pridno dekle z nekoliko izobrazbe sprejme v specerijsko trgovino Jos. Napret, trgovec na Selu j»ri Ljubljani.
kateri ima veselje do trgovine sprej me takoj
F. Verstovšek
trgovec v Cerknici.
Lep«, nov« meblovann mesečim soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra“.	224/4—4
v Sodnji Šiški štev. 1.
Potrudil se bodem za dobro postrežbo svojim odjemalcem ter se pri' poročam za obilen obisk
s spoštovanjem
Matevž Omerza
pekovski mojster.
Telefon interurban štev. 129,
3 dijaki ge sprejino v osk rbo, oziroma se odda čez počitnice meblovana soba. Naslov pri „Prvi anončni pisarni".	385/5—3
Izurjena prodajalk« išče službe kot blagajničarka ali prodajalka. Ponudbe pod „1. S.‘ na »Prvo anončno pisarno", 381/3—2
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19. §
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.
Trco*s%1 loktil odda z opravo vred M Krištofič & Bučar.	211/x—6
Po zelo znižani ccnl prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar.
212/x—6
s staro dobro vpeljano gostilno
na najlepšem kraju ljubljanske okolice se s proste roke proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
Novosezidana
Kovaški takoj sprejme lenjska cesta
pomočnik; dober in spreten se ; pri V. Urbančiču, Ljubljana, Do-št 1.	397/2-2.
Hlfia ceno naprodaj s 6. stanovanji v sredini mesta poleg cerkve Sv. Florijana. Poizve se pri magistratnem slugu Bevcu od 8. do 9. ure dopoldan in vsak dan popoldan na Dolenjski cesti št 50.	399/6-2.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Sten trg štev. 9,
Kont.oriNtlnJa, izvežbana v špecerijski in mešani stroki, želi premeniti službo s primerno. Ponudbe pod „Kontoristinja“ na upravništvo „Jutra“.	242/3—1,
IS^e se m’»jii hlapec h konju. Naslov pove „Prva anončnajjpisarna". 395/3—2.
v Drašinji vas
eno uro od Celja, 10 minut do cerkve, pošte in železniške postaje Petrovče, na najlepšem kraju, tik državne ceste, je radi smrti in preselitve naprodaj.
Vila obstoji iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti, podstrehe, kjer so prostori za sobe. Poleg vile je drvarnica in pralnica, velik zele-njadnl in sadni vrt ter približno 2600 m2 velika njiva. Vila je jako pripravna za penzijoniste, ali za gostilno, ker je v isti vasi samo ena.
Natančneje se poizve pri Jakobu Baraga na Bledu, Gorenjsko.
: ključavničarstvo :
z motorno močjo na Bledu,
odlikovan v vseh večjih mestih,
se priporoča za vsa v to stroko spadajočih del, kakor: Štedilnikov, vseh vrst ograj, omrežij za ograje, okovanje vrat in oken.
izdeluje tudi modele za betonske vodne cevi in sprejema popravila motorjev po najniz^jih cenah.
Za solidno delo se jamči.
Ljubljana —
^ Prešernova ulica štev. 5. p|; največja zaloga moških, dam-skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
Si goissersklh gorskih Cevllev.
PP Elegantna in jako skrbna izvršitev sba-j	p©’	vseh	cenah.
Dobro okranjeno damsko kolo se proti takojšnjemu plačilu kupi. Ponudce Mestni trg 24/111, vrata 2.
Učenke sprejme šivilja Rosa Medved, Mestni trd 24.
Gospodična iz boljše hiše vešča trgovske, in pisarniške stroke išče mesta najraje na Štajersko- Pirjazne ponudbe pod .Vestna 306* na .Prvo anončno pisarno.*	401/2—1
HiSa z sadnim drevjem se prode. Poizve se Mesarska cesta, št. 1.	400/3—1
Več let obstoječa brivnica s stanovanjem se odda v najem pod ugodoimi pogoji. Ponube pod K, I. na upravo .Jutra*.
Izvrsten Šivalni stroj in nekaj kuhinfske posode se ceno proda. Hradeckega vas št. 26.
i ,	£■,.	J	247/1—1
vseh vrst za urade, društva, trgovce Itd.
Anton Černe
graver in IzdelovatelJ kavčukovih Stampilij.
Ljubljana, stari trg it 20. Ceniki firanko.
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo v pritličju se odda v Sp. Šiški, Planinska cesta 268, Poizve se istotam. .	248/1—1
v Zgor. Šiški, na jako lepem razgledu
se odda v naem
eni ali več strankam, eventuelno se tudi proda po jako ugodni ceni. —
Anton Remec, Sp. Šiška
Brivska ulica 264.
Br»i dela lep zaslužek se "nudi onemu, k; hoče stopiti v kompanjon samo s 1000 K. Pristopi lahko tudi dama. Ponudbe pod .Brez dela*. Prva anončna pisarna.*	402/1—1
so cene
Gaspo4l$na ki je dovršila sedem razredov z dobrim izpričevalom želi mesta kot učenka v kaki trgovini, najraje na deželi. Ponudbe na upravništvo „Jutra“ pod št. 15.	238/x—2
ProdaJalniSka oprava za specerijsko, ga lanterljsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna”.
dečke irr deklice
veliko znižane. 3 »Angleško skladišče oblek
O. Bematčvič Ljubljana, Mestni trg 5.
rr y za slabokrvne in prebolele
'ITT /i]e zdravniško priporočeno črno L3k- II ^dalmatinsko vino Kui-najboliše sredstvo. 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Korespondenca
Prijazen In ljnbek nradnlk želi kore-spondlrati z ravnotako gospico. .Ponudbe pod .Srečko* na upravo .Jutra*.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najUtrejše izvršuje po najniiji ceni.
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Prva krarpka drogerija, parfu-merija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Tamburiranje
Montiranje
Piisiranje
s tremi sobami, kabinetom itd. se takoj odda pod Rožnikom, Večna pot 242.
z velikim vrtoffl ter celo vrtno opravo, 5 minut iz mesta se proda. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
| Priznano močna, lahke tekoča I solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobšlrnejše jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplačno.
! K. Camernfk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
Special. trgovina s kolesi in posim; deli. Izposojevanje koles.
Š?	--.-V	.....	.
Del glavnica K 6,000.000.
irfevo veselico v „Narodni dom“
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
nominale
P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da pridem s celim svojim podjetjem s posebnim vlakom na kratek čas v Ljubljano, da priredim par predstav,  -..............  ki	bodo	presegale	vse,	kar	se	je	doslej	videlo. ======
ajvečji in najzmožnejši potovalni
Slamo O dni! ===== Slamo O dni! ===== Slamo O dni!
Specialiteta: Velikanske konjske dresure z do 46 konji naenkrat. Skupina dre-::	siranih	morskih	levov,	edinih	na celem svetu. Dresirani sloni.	::
Cele skupine raznih narodov, kakor: 12 Mamelukov, Arabcev, Ryf-kabilov, Kitajcev, Japoncev, Indijcev, ki bodo izvajali svoje domače umetnosti. Manege. olepševalna uprava ter kostumi sami se cenijo na pol miljona kron vrednosti.
Lastna elektr. razsvetljava. Lastni gasilci. Lastno sedlarstvo, krojaštvo.
Računajoč z mojimi ogromnimi stroški, sem z ozirom na veliko množino 4600 prostorov v upanju, da se isti pri vseh predstavah stalno zasedejo, postavil tudi za tukajšno mesto naj cenejše^ vstopne cene, tako da vsakemu ::	omogočim ogled mojega do sedaj edino najbolj dovršenega in najkrasnejšega podjetja na celemu svetu. ::
Cene prostorov so sledeče: Lože K 4*—, zaklopni sedež K 3*—, 1. prostor K 2*—■, 2. prostor  ..........................  K	1*50,	3.	prostor	K 1*—, galerija 50 v.
■	Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci pod 18. leti in vojaštvo pod narednikom na vseh prostorih samo polovico.	i
■	Predprodaja vstopnic v trafiki »Union*. Predprodaja vstopnic v trafiki »Union*.	;