List 30.
Koliko vrednost ima sadje glede na njegovo
redivno moč?
Gosp. Frezeni je v časniku za nemško gospodarstvo natanko oznanii obstojne dele mnogoverstnega sadja, jagod in grojzdja, in povedal, koliko sladkora, kislega in beljakca ima ta in uni sad v sebi.
Iz te natanjčne preiskave sledi:
i. da proste kisline je največ v jagodčastem sadji, manj pa v sadji s košicami in peškami; da
2.  tiste stvari, ki je jajčnemu beljaku enaka in ktera redi človeško truplo, je v vsem sadji celo malo. F i tedaj misliti, da bi samo sadje moglo človeka rediti, zakaj sila veliko bi ga mogel po-vžiti, da bi mu kaj zdalo; če, postavimo, bi hotli, da bi nam sadje toliko teknilo, kakor eno jajce, ktero 45 gramov *) vaga, bi mogli snesti za 585 gramov češinj, za 600 gramov grojzdja, za 960 gramov kos-mačev, za 1135 gramov ternjolic (bodečega groj-zdica), za 1935 gramov (tedaj skor 4 funte) rude-čih hrušk. Koliki razloček!
3.  Sadje se po tem takem ne more prav za prav prištevati redi vnem u živežu, ampak le tistemu živežu, kterega učeni možje imenujejo živež za pljuča, za s op en je. Glede na to lastnost, nadomestuje 1 funt cukra ali 5 funtov krompirja
6 funtov češinj,                 10 funtov ternjolic,
6      „     grojzdja,               11      „     breskev,
7      „     kosmačev,             14     „     ribezlja, 9     „     tofeljnev,              14     „     maline,
10     „     rudečih hrušk,      18     „      sliv, 10     „     mirabelic,             20     „     rudečih jagod,
ali, z drugimi besedami reči, toliko funtov teh sadežev bi mogli povžiti, da bi toliko zdali, kolikor zda 1 funt cukra ali 5 funtov krompirja.
4.  Po vsem tem je očitno, da sadje spada v ver-sto tistega živeža, ki človeka hladi in vročega okrepčava, pa ga tudi v množili boleznih ozdravlja, ne pa v versto mesa, sočivja, žita, krompirja in druzega živeža, ki prav za prav človeka redi. Zato popra-šujemo tudi le bolj po takem sadji, ki se okusu prilega, in ga le bolj potem dražje plačujemo, ne pa po tečnosti in redivnosti njegovi.
*) 1 gram je po naši apotekarski vagi 13 granov in pol.