ÜMtelfsfet
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise, naročnino in oznanila prejema in razpošiljanje oskerhuje založništvo.
List 24. v Ljubljani, 15. decembra 1881. Tečaj XXI.
Misli o sreči in o tem, kar se je drži.
(Spisal Armin Vranski.)
Boj, trd boj je živenje. Človeku tu na zemlji je prisojen težaven, mučen stan: boriti se mu je, da živi, da hrani sebe in drage svoje. Brez muke Zemljanom ni bivati in prav ima Boris Miran, veleč: Kedor v tej solzni je dolini rojen Gotovo trpljenja del mu je prisojen.
Torej trpljenje je človeškemu rodu uže vcepljeno; ono mu je dedščina po njega prve m članu. Trpi in trpeti mora vsakedo, le jednako ne vsak: jeden več, drugi manj. Brez truda nič se ne izvrši, brez trpljenja ničesa doseči ni, — tedaj i sreče ne! Da sreče! Kedo jo pa sploh tu na zemlji doseči more? Pač nihče, — a hrepeni vsakdo po njej! Zato se trudi, zato bori . . In prav tako! Ne bilo bi dobro zemljanu, katerega bi obseval vedno sreče mili svit.
„Noch keinen sah ich fröhlich enden, Auf den mit immervollen Händen Die Götter ihre Gaben streu'n".
Trpljenje tedaj potrebno je, da se bližamo sreči, da si potrudimo dohiteti jo. A razni so pojmi o tej sreči, raznoteri nazori o njej . . .
Kmetič, ki od zore do mraka težko dela, da si znojnim obrazom prisluži borni svoj kos kruha, — zavidljivo gleda svojega soseda, bogatega gospoda. „Od jutra do večera se napenjam, delam in se znojim, — a kljubu temu si ne morem prihraniti ničesa. Koliko denarja pa ima moj sosed, kako se vedno zabava in razveseljuje! Jaz pa se trudim dan za dnem, ves teden do nedelje, in ničesa nimam nego skrbi. Oh, da bi le jedno leto mogel biti tako srečen, kakor bogat moj sosed!" — Tako modruje prostäk. Je-li pravo zadel? Težko. Bogastvo še ni sreča. Morda je ubog kmet dosti srečnejši od gizdavega bogataša . .

„Zadovoljnost z malim: To je tečna hrana;
A bogastvo ti je
Večkrat kost obrana.
Kdor mi tega ne verjame Pri bogatih naj se vprašuje".
(„Zvonov" Y. „Misli".)
Zavidan bogatin res mož je imovit, ni mu treba trpeti pomanjkanja v ničem: vsega ima dovelj v telesne mu potrebe. A on ne čuti dobrote svoje imovitosti, ne misli, da bi tudi drugače se mu goditi moglo: z mladih let uže se mu tako godi, njemu je blagostanje navada. Je-li je zadovoljen, srečen? Zmirom dobro i ni dobro. — Kako pa ve ceniti trpin, ki vedno bori se z življenja burnimi valovi, ako mu kedaj napoči prijeten trenutek, mileja doba, — to premembo: on jo po v oljno uporablja, on ima užitek od nje, — vsaj tedaj ve in čuti, kako se „dobro" človeku prileže!
„Wenn alle Tag' im Jahre gefeiert würden, So würden Spiel so lästig sein wie Arbeit: Doch seltene Feiertage sind erwünscht".
(Shakespeare.) *)
Zadovoljnost z malim to je tečna hrana! Vadi naj se torej človek, zadovoljen biti z malim. Vzgajati pa se mora v to koj v prvi svoji dobi. . Potem ne bode čutil nesrečnega se radi tega, ker ima manj nego njegov sosed, ker mu je marsičesa pogrešati, kar drugi posedujejo v obilici.
„čim manjši pohlep, Tem manje potreb".
(Y. „Misli".)
Beda, nadloga bode nam strpliveja, ako smo se vadili v zadovoljstvu z malim, vadili tudi tedaj, ko smo užili milejše čase. Obup se nas ne bo polastil potem, ako nas doide nesreče val, tolažili se bomo se zavestjo, da nismo sami, katerim Bog dodelil je trpljenja delež. „Solamen miseris socios habuisse dolorum!"
Vera, živa vera in zaupljivost v Boga in njega dobrota pripomore, da človek tudi največjo nesrečo lahko prenese, da ne čuti preveč nje grenobo . . .
„Bog strahuje, kogar ljubi,
Križev daje mu, nadlog".
(Stritar.)
Za dežjem solnce posije, po žalosti z nova napoči veselje, radost: to je uže tako urejeno tu na tem svetu. Sreče ne išči na zemeljskih tleh, — stanovitne sreče. Sreča je opotočna! — Kako jo marsikdo lovi to posvetno srečo! Kaj vse žrtvuje v nje dosego! In ko meni, da je dobil,
*) Glej: Henrik IV., 1. del, II. čin, 2. prizor.
po čemur tako zelo je hrepenel, uvidi, da vendar-le pravega še dosegel ni: nova želja se mu obudi, ona mu zdajci zavlada v oprsji, njo utešiti zdaj želi . . Zmirom, neprestano pač goji nove nade, — a naposled pa poreče z Jos. Cimpermanom:
Kar v prsih nadej sem gojil cvetočih, Najlepšim hitro je odpadel cvet . . .
Naj ga li ta prevara zbega, pripravi v obup? Ne. Mirno naj se uda osodi, — in strpljiva mu bode!
„Slab mož je tisti, ki npogne ga osoda Ko sreča skrije solnčni mu obraz,
Solzami se ne pribori svoboda, Srčnostjo hočem jo doseči jaz"
poje isti naš Cimperman.
Srčen bodi, ko preganja te nesreča! V delu išči tolažila, v krepkem,
ustrajnem delu! Delaven človek — bodi-si telesno ali duševno delaven —
nikoli prav nesrečen ne bo: — delo mu je sreča! Lenoba pokonča moža,
a delo ga okrepčuje . .
„Ne plaši se znoja, ne straši se b6ja, Saj moško dejanje krepčuje moža, A pokoj mu zdrave moči pokonča: Dejanje mi ljubi in boj se pokoja!"
Tako nas uči divni „Zvonov" pesnik X.
V vedi iščimo krepila, v leposlovji razvedrila. Kdor se rad ukvarja se znanostjo, kdor se ugljobi v naših pesnikov duh ter i poskuša, ta duh zapopasti in uporabljevati v življenske mu namere: isti priboril si je zaklad dragocen, ki več velja nego kupi zlata. Omikan človek ima v vednosti svoj neusahljiv vir najboljše zabave.
Vstrajno delaj in ohranil si boš veselje, dobro voljo. Vesel pa naj bo človek po mogočesti zmirom. Veselje je milo solnce, v kojem vse najbolje kali, najbolj zori. človek ve, kaj mu Bog prisodil je tu na zemlji, in uprav zato naj se ne žalosti preveč, če nezgoda ga kedaj dohiti, če sreča mili mu odvrne svoj obraz. Uže pagan Mark Avrel uči: „Vedno bodi samega sebe vladar ter ostani dobre volje v prijetnih ko i v slabih dneh". Ne upogne naj te koj nemile osode udarec, krepko se mu ustavljaj, bori se, ustrajaj! To veleva moževska ti čast! Miran, ne-oplašen glej v bodočnost, — in če ta te trešči i v propast . . V Boga zaupaj in v lastno moč, v lastno znanje. Odjenjaj v svojem naporu, kolikor moreš! Potrpno udaj se oblasti, katerej imaš slušati, katere ukazom pokornim biti presveta ti je dolžnost: — in lahkotno boš potlej nosil vsa bremena, vse gorje — čeravno jih sam zakrivil nisi, — kajti
Vsi, ki v umrljivem smo životi, Sluge smo drug drugemu nasproti.
__(Y. „Misli".)
I.
France Svetličič.
Da so pesmice Svetličičeve res biseri v slovenskem slovstvu, vidi vsak, kdor ima serce za lepoto, ki se razkazuje v poeziji.
Pravi pesnik svojih doveršenih umotvorov navadno ne popravlja. Tako je tudi Svetličič v svojih pesmicah le tu in tam kaj prenaredil, kar razodeva njegovo tanko čutilo ter spričuje, da se časih z malo pre-mémbo zboljša mnogo. Tako je popravil v baladi „Erazem Ra v bar" v I. kitici 4. versti: Nobena več možkih za sebe ni vnela v ... . za sé ni únela; v III. kit. versto predzadnjo: Ko beli med ternjem je limbarjev cvet v Lilije cvet, spoznavši, daje limbar (Lilienberg) beseda Markova! — V sonetu „Dekletam" v III. kit. 3. versti: Pregrešno slasti moč ni posmodila v Pregrešne slasti itd. — Pesmico „O pomladi" v 2. versti: Topleji solnce greje nas v Topleje itd.; v zadnji verstici: Tud nam veselim bit' veli v In ali pa nam veselim . . — V zabavljici „Oném" v II. kit. 4. v.: Mu lačna nesnaga v Lačna grdoba nar lepši objé. — V sonetu „Mladenčem" v III. 2: Deklet nedolžnih, bistrookih lica v Deklet slovenskih . . — V sonetu „Mornar" III. 3: Po kteri znancov množ'ca se sprehaja v Znancov mnogo se sprehaja. — V himni „Ob vojski" II. 4: So vasi in tergi, v kterih pred ljudi se terlo je v Ki se préd ljudi v njih terlo je; III. 4: . . dokler bije v nas serce v Dokler triplje v nas serce. — V pravljici „Čudno jezero" IV. 4: Utergati zmed njih eno v Da bi utergal njih eno; VII. 2: Po kteri sem otrok skakljal v Ki sem otrok po njej skakljal. — V enaki „Zgubljena zvezda" I. 3: Ki šle so na neba širjavo v Na neba planjavo. — V sonetu „Pot skozi življenje" III. 3: Ko hrast cvetice, ki pod njim so v travi v Kot lipa cvetke, ki pod njo so v travi . . — V pripovedni narodni „Cerkniško jezero" V. 4: In mu prijazno pravi: Povej mi, kaj ti je? v Sirota, kaj ti je? — VIII. 4: In rečem ti, to dekle nevesta tvoja bo v Da ona nevesta tvoja bo; XII. 2: Iz serca rad bi gledal neveste tvoje kras v Iz serca rad bi vidil . . ; XIII. 2: Za lučjo, ki mu z grada visocega miglja v Prot luči, ki mu .. — V pesmi „Hrušica" II. 4: V gostem listji nad meno ali manó nam. menoj, da se vjema z vtihnejo; III. 4: Kteri se krivé v dolé v Ki krivijo se v dolé; VII. 8: Mim Pavijskih nam. pavijskih podrtin. — V baladi „Zaklad na Hudem polji" II. 3: Na njej v slednjem ščipu v Na njej o slednjem ščipu . .; VII. 3: Al skrinja hrane polna nam. polne; XII. 2: Kar vé, da ga bo treba v Ker vé itd. —
Kar je Svetličič popeval v pesni „Na planini", ki se o zgodovini tako čversto strinja z ono „Na Hrušici", posebej o Slovencu:
„Zvest Bogu in domu bil je In bo vedno Slave sin Dokler solnce bo zlatilo Verhe plešastih planin" —
to nam o narodu in domu svojem ter sam o sebi kaže kaj iskreno v
pesni po narodnih zloženi vže v novejši dobi, namreč:
Na Mravljiškem vrhu.
Kaj se beli tam na gori Med grmovjem in med bori, Je li groblja, je li sneg? Groblje v kraji tistem ni je, Burja studna več ne brije, Davno kopen je že breg.
Skala je, pečina krasna, Ž nje se — so vremena jasna — Vidi zemlja kranjska vsa. Zemlja kranjska, zemlja blaga, Duši moji milodraga, Bodi mi pozdravljena!
Ti si knjiga svetu dana Vredna biti vsemu znana; Pa kdo v tebe vpre oči! Redek le je, da se zmeni, Kaj je v tebi, in te ceni, Kakor gre, po vrednosti.
Ti si njiva, ki gnojila Jo je vojsk in bojev sila Mnogo let nenehoma; Njiva, ki so jo orala Konj kopita, in teptala Ji vsejana semena.
Ti si raka, kjer Posavci, Kjer Primorci, kjer Podravci, Ki so za-te padli, spč. Njih desnica tri sto let je Turku krhala početje; Kdo pa jim kaj hvale ve?
Srečna torej si ti, skala, Da priroda ni ti dala Srca občutljivega: Mirno gledaš v dalje zračne, Al so čiste, al so mračne, Al vihar po njih divja.
„Ah, predragi! ah ne sodi Me tak krivo, veren bodi, Tudi jaz imam srce; Tudi jaz vem razločiti Ino morem občutiti, Kaj je blagor, kaj gorje."
„Gledala sem s te višine Divjih rojev klete čine, Ko si svet delili so; In smem reči, da storilo Se je tudi meni milo Nad krivico prehudo."
„Slišala sem zdihe vroče Dedov tvojih, ko jim koče Palili so nad glavo; In tud mene je bolelo Srce, ko mi je donelo Njih jokanje na uho."
„Dnevi sparni so varili in nalivi mi kalili Stene neopažene. Vihte strašne so bučale, Da bi skor me omajale, Pa ganila nisem se."
„Glej! strel moč me ni razklala, Vlagi, toči v bran sem stala, Stoj udarcem tudi ti. Če nadzvezdne pa oblasti So ti namenile pasti, Padi, — zakon ti veli —."
Skala! čuj prisego mojo: Zvršiti naročbo tvojo Vse vse dni se trudil bom. In ko bela smrt me grudi — Mož beseda — bode tudi Zadnji zdih moj: B o g in dom!
In Svetličič — bil je tudi mož beseda! — Da bi pač takih mož v prihodnje dobivala še dokaj o takem pesniku ponosna Slovenija, in da bi vsi, ki radostni prebirajo prelepe njegove pesmice, ž njo vred ranjkemu vsaj v duhovnem svojem napredovanji spletali spominšice, kakoršno je vsadil mu verli Rad osla v po Zg. Danici 1881 1. 9:
Sp ominšica
na grob svojemu nepozabljivemu učeniku keršanskega nauka na Verhniki v mladostni dobi, preč. gosp. Fr. Svetličiču.
Spominšico Ti stavim na gomilo, Učitelj moj nekdanji ljubeznjivi, V spomin hvaležnosti, Nepozabljivi! Zdaj ko dejan si v černe zemlje krilo.
Za tvoj poklic ti serce je žarilo, Pastir Gospodov zvest in nevtrudljivi, Sin blag Slovenije bil dan svoj živi, Marsktero pesmico si pel ji milo.
Ni gnalo te po blišu svetne slave, Obilno pil iz kupe si terpljenja; Pa breme nosil Bogu vdan in verno:
Naj duša tvoja k Jezusu v višave Po venec splava večnega življenja, Uživa tamkaj slavo neizmerno!
i
Iz polpreteklega časa.
(Konec.)
1.	Dne 27. julija 1875. 1. podari slavna c. kr. kmetijska družba Kranjska eno garnituro vertnarskega in sadjerejnega orodja v vrednosti 25 gld. av. v. brezplačno.
2.	Dne 6. marcija 1876. 1. podari vodstvo deželne sadje-in vinorejne šole v Mariboru za tukajšnji šolski vert a) 200 jabolčnih, b) 200 hruševih dvoletnih divjakov in c) 60 kosov raznih jabolčnih in hruševih žlahtnih cepičev v vrednosti 6 gld. av. v. brezplačno.
3.	Dne 8. aprila 1876. 1. podari slavna c. kr. kmetijska družba Kranjska vsled dopisa od 15. svečana 1876. 1., štev. 1013, gotovi znesek z 25 gld. av. v. v podporo in uredbo tukajšnjega šolskega verta.
4.	Dne 9. aprila 1876. 1. podari brezplačno vodstvo deželne sadje- in vinorejne šole na Slapu za tukajšnji šolski vert 38 kosov raznih požlahtnjenih sadnih pritlikovcev (dvoletnih) in nekoliko cepičev, vse skupaj vredno 8 gld. av. v.
5.	Dne 19. aprila 1877. 1. prejme se na tukajšnjo prošnjo vsled dopisa c. kr. namestništva Teržaškega od 9. marca 1877. L, štev. 2623, iz c. kr. centralnega sadišča Goriškega a) 200 jabolčnih, b) 200 hruševih in c) 200 češnjevih enoletnih divjakov v
vrednosti od 6 gld. av. v. brezplačno. — Ta drevesca je g. France Povše vsled nakaza deželnega gozdnarskega nadzorništva Ter-žaškega od 8. marcija 1877.1., štev. 399, za tukajšnji šolski vert prejel in jih le-sem brezplačno poslal.
6.	Dne 30. aprila 1877. 1. podari vodstvo deželne sadje-in vinorejne šole na Slapu 5 količ najboljših tertnih verst in pa za 200 divjakov požlahtniti — sadnih cepičev za tukajšnji šolski vert — brezplačno; vredno vse skupaj 1 gld. av. v.
7.	Dne 24. avgusta 1877. 1. podari centralni odbor slavne c. k. kmetijske družbe Kranjske denarno podporo za tukajšnji šolski vert v gotovini 15 gld. av. v. po nakaznici
8.	Dnč 20. svečana 1878. 1. preskerbi in brezplačno podari gosp. Andrej Šinigoj, posestnik, tergovec in mesar v Dornbergu, sedem raznih verst češnjevih in sedem raznih verst breskvinih cepičev najboljše verste — za požlahtnjevanje drevesc v tukajšnjem šolskem vertu, vredno najmanj 3 gld. av. v.
9.	Pozneje podari vi s. c. k. deželni šolski svet na tukajšnjo, o svojem času po šolskem vodstvu podano prošnjo — znesek z 19 gld. 82 kr. av. v. iz dotične deržavne, za 1878. leto odmerjene subvencije za napravo kmetijskih knjig in drugih dotičnih učnih pripomočkov.
Posebno veselje do te prekoristne stroke kmetijstva vzbudilo se je koj v začetku med mladino višjih dveh oddelkov vsakdanje in ono po-navljavne šole. Tudi odraščeni gospodarji in nekateri posestniki iz domače in sosednjih občin pridobili so se z dejanskim zgledom za sadjerejo, čemur dokaz naj bode to, da se jih je v teku letošnje (1878.) pomladi 21 gospodarjev za dejanski poduk v sadjereji pri podpisanem oglasilo, katerej želji je on tudi z največjim veseljem vsestransko zadostil.
Z milo pomočjo in podporo blagih dobrotnikov v tem obziru spravil se je tukajšnji šolski vert v teku prošlih trideseterih mesecev v najboljši stan, tako, da se sedaj v njem (šolskem vertu) nahaja 662 požlahtnjenih sadnih drevesc, ter eno-, dvo- in triletnih sadnih divjakov pa 1638 komadov, tedaj vseh drevesc 2300 skupaj, kar je gotovo prav dober vspeh tega poduka za tako kratek čas.
Poleg tega se je tudi letošnjo pomlad iz tukajšnjega šolskega verta med učence domače ponavljavne šole razdelilo 200 enoletnih sadnih divjakov, dalje dalo se je za šolski vert v Budanjah drugih 200, in za šolski vert v Ajdovščini pa 100 enacih divjakov, toraj vseh skupaj 500 komadov.
To pomlad razdelilo bilo se je tudi uže 29 dvoletnih požlahtnjenih sadnih drevesc iz tukajšnjega šolskega verta med domačine.
Posebno veselje za podpisanega, za šolsko mladino in šolsko občino bilo je pa to, ker je letos tudi uže osem drevesec pritlikovcev v tu-
kajšnjem šolskem vertu pervo sadje obrodilo, od katerih se je 96 prav okusnih sadežev dobilo, kar je dokaz, da je tukaj za sadjerejo izredno ugodni kraj, ter da se mali trud prav kmalo dobro plačevati in velike obresti donašati more.
Edina uima, katera tukaj uspešnej sadjereji nasprotuje, je od časa do časa izredna burija, za katero treba je vselej v drevesnici več ali manj popravljati. Pa tudi tej nepriliki more se kolikor toliko s tem kljubovati, da se mesto visokega sadnega drevja nasade pritlikovci in špalirji, s katerimi burija toliko gospodariti ne more, kot z visokim drevjem.
Ta kratka, iz lastne skušnje napravljena opomba naj bila bi poznejšim p. n. gospodom naslednikom pervotno vodilo pri dejanskem pod-učevanji v sadjereji na tukajšnej šoli.
Mili Bog naj pa vsako prizadevanje v povzdigo pravega napredka, prave olike in splošnega blagostanja vsestransko blagoslavlja in naj mu nevsahljivi tek podeli!
V Šturiji, dne 11. oktobra 1878.	Matija Rant.
Zabava in pouk.
(Konec.)
10. Sosedna ljudstva.
Moabljani, potomci Lotovi, stanovali so onstran Jordana, na vzhod rodovoma: Rubenu in Gadu. Izraelci jih niso napadli, a pozneje so jim bili sovražni; vojskoval se je ž njimi Jefte, Savel, David, Josafat in celo še Juda Makabejec; pozneje zginejo med Arabljani.
Izmaelci so potomci Izmaela, sina Abrahamovega s Hagaro. Imenujejo jih tudi Arabljane.
Madiani so bili Izraelcem sorodno ljudstvo, ki so izpeljali svoj rod od Abrahama. Bili so malikovalci, zapeljali so Izraelce na njih potovanji v obljubljeno deželo v gerde pregrehe. Bili so pastirji in so stanovali na jugovzhodu od Palestine.
Edomljane ali Idumejce, t. j. rudečkaste, imeli so za potomce Ezava (Edoma). Odlikovali so se zmirom s svojim sovraštvom do Izraelcev. Njih prebivališče, Idumeja, je bilo na gorovji Seir, ki se je raztezalo notri do Hebrona. Odkar je bil Jeruzalem razdjan, zginejo iz zgodovine.
Mogočen kananejski rod so bili Amorejci (Amorrh.), ki so stanovali v gorovji Judovem in nekaj tudi v gorovji Efrajm. Tudi oboje kraljevin onkraj Jordana, Basan in Sihem, imelo je stanovalce tega rodu. Izraelci so jih zmagali in podjarmili, menda so se potem pomešali z Izraelci.
Amalečanje, arabsko pokolenje, stanovali so med Edomljani, Tilistejci in egiptovsko mejo. Bili so hudi sovražniki Izraelcem, Savel in David sta jih terdo pestila in poslednjič so bili ugonobljeni.
Filistejci so stanovali v Filisteji, ozkem robu ob morji, ki se razteza od jugozahodne Palestine do egiptovske meje. Bili so potomci Ilamovi (?). Ob času sodnikov so se Izraelci čestokrat ž njimi bojevali. „Filistejec je bil toliko, kolikor smertni sovražnik Izraelu." Od časa Ma-kabejcev pa zginejo iz zgodovine.
Feničarji so stanovali ob bregu sredozemskega morja do gore Karmel. Bili so potomci Hamovi. Sloveča mesta so tam bila: Sidon, Tir, Sarepta. Bili so pervi znani kupčijski narod. Vera Feničarjev je bila zelo podobna babilonski, častili so namreč solnčnega Boga Baala in Moloha.
11. Palestina ob Jezusovem času.
Kako je bila Palestina ob Jezusovem času razdeljena, smo uže slišali. Naštejmo še poglavitna mesta po posameznih deželah (provincijah).
a) Mesta v Judeji. Na mestu Jeruzalema je uže stal ob Abrahamovem času Salem, t. j. mir, kralj njemu, Melhisedeh (po mnenji nekaterih očak Sem) je Bogu daroval vina in kruha. Pozneje so imeli Jebusejci tam svoj grad. David si je to prisvojil in je mesto, sedaj Jeruzalem imenovano, napravil za središče svoje deržave. Razločevali so pozneje 4 dele: grič Morija (ki je uže bil posvečen po Izakovi daritvi), na njem je stal Salomonov tempelj, višavje Sion z Davidovim gradom, višavje Akrain Bezeta. Ob Kristusovem času je imelo mesto 120.000 prebivalcev. V Jeruzalemu in v okolici je vsaka ped zemlje kristijanom sveta. Blizo mesta v vznožji Oljske gore je bila pristava Gecemane (Gethsemane). Ta kraj nam je znan iz terpljenja Gospodovega.
Dve ure na jugovzhodu od Jeruzalema je bilo rojstveno mesto Iz-veličarjevo, Betlehem, t. j. hiša kruha. V gorovji Judovem je bilo staro mesto Hebron v globokem dolu. Hebron pomeni toliko, kolikor mesto ljubljenca (Abraham). Tukaj je stanoval ta častitljivi očak, tu je stoloval David, dokler je bil kralj samo Judovemu. Bersabe se imenuje uže v zgodbi očakov, bilo je skrajno mesto na jugovzhodu. B eta n i j a je bila blizo Oljske gore,- Betel na meji med Judejo in Samarijo; Ga-baon v gorovji na severovzhod glavnemu mestu; Efrajm, Jeriho, tudi palmovo mesto, severovzhodno od Jeruzalema. Tukaj je Jezus slepega ozdravil, tukaj je šel v hišo višjega čolnarja. Galgala je bila med glavnim mestom in Jordanom; Ha j, Cezareja (Palestina) blizo sredozemskega morja. (Ta Cezareja se ima razločiti od Cezareje Filipove, ki je bila v Pereji.) Jope ali Jafa, tako rekoč ladijestaja Jeruzalemu, od katerega je 7 milj (poldrug dan), ima ozke, krive ulice in se razteza
stopnjevaje po stožkasti gori. (Jope je starodavno mesto, znano tudi iz djanja apostolov. Poklic poganov k sveti veri, stotnik Kornelj in njegova družina.) M od in je zanimivo rojstveno mesto Makabejcem. Lidda je znana iz apost. dejanj. V Arimateji je stanoval Jožef, ki je pokopal Kristusovo telo. Emavs, terg, tri ure na severozahod od Jeruzalema, je znan od vstajenja Kristusovega. Gabaa je v severnem delu Judeje.
b)	Mesta v Sam arij i. Judeja je največa provincija tostran Jordana, a Samarija je najmanjša.
Samarijani so zmes ljudstva, združili so se Judje, povrativši se iz sužnosti, s priseljenimi Asirci. Pozneje so se hotli Samarijani vdele-ževati pri zidanji tempeljna, a Judje niso marali za nje. Od tod sovraštvo med njimi in Judi. Samarijani so imeli le petero bukev Mozesa, a tudi mnogo poganskih navad.
Po glavnem mestu, S a mar i j i, se dežela imenuje. VJezrahelu je imel kralj Ahab palačo; blizo je bil Nabotov vinograd. Blizo Salima je sv. Janez kerščeval. Sihem je prestaro mesto, tukaj je Abraham postavil svoj šotor. Jakob je tukaj zemljišče kupil in skopal vodnjak. (Jezus in Samarijanka). Blizo tukaj ste gori Hebal in Garicim; na Hebalu je položil Jozuah blagor ali gorje ljudstvu, na gori Garicim so imeli Samarijani svoj tempelj. Bethulia, znano mesto zarad junaštva Judithe; drugi pa stavijo ta kraj više blizo jezera Genezareth.
c)	Mesta v Galileji. Stanovalci Judeje so imeli sami sebe za prave Izraelce, zaničevali pa so posebno Galilejce: Kaj more priti dobrega iz Galileje? Pa je vendar tukaj Jezus poglavitno učil in razširjal kraljestvo Božje, tudi največ Jezusovih apostolov je bilo iz Galileje.
Dan, iz med najbolj severnih mest, se uže nahaja v povesti očaka Abrahama, tukaj je premagal pet kraljev. V Danu je vpeljal Jeroboam, pervi Izraelski kralj, gerdo malikovanje. V okolici Korocajmaje Kristus večkrat učil; izrekel je svoj „gorje" mestu, ki ga ni poslušalo. Apostoli Peter, Andrej, Filip, Janez in Jakob so bili izBetsajde, ki je bila na levem bregu galilejskega morja. Tudi tukaj je Jezus večkrat učil, tudi temu mestu je zažugal.
Kafarnavm, mesto Jezusovo, svoje dni do neba povzdignjeno, je v razvalinah. Blizo jezera je tudi Tiberias, kjer so bile toplice. Kana, ne daleč od Nazareta; oboje mest se večkrat imenuje v sv. pismu. Naj m, kjer je Jezus mladenča v življenje obudil, je v ravnini Ezdrelon, Jezrahelu (gerško Ezdrelon). Ta ravnina je obilo s kervijo napojena; tukaj je premagal Saladin kristjane in potem Jeruzalem vzel.
d)	Mesta v Perej i. Ta je jedina dežela, ki je bila na levem bregu Jordana, ker so stanovali razen Judov tudi poganje. Ako so uže Galilejce zaničevali, zaničevali so tem bolj Jude v Pcreji, ker so mnogo občevali s pogani. Na severu je kraj desetero mest.
Na bregu Hermona je mesto Cezareja Filipova. Jabes je mesto, katero je Savel obvaroval pred Amonejci, zato so mu bili prebivalci hvaležni, ter so pokopali njegovo telo. Bethania je bila onkraj Jordana. V Mahanaim, mestu Levitev, so oklicali Jsboseth-a, sina Sav-lovega, za kralja. — Hesebon. — Druga Bethsaida Julijeva je bila na levo stran Jordana. Ta kraj nas spominja čudeža, ko je Jezus pet tisoč mož nasitil in slepega ozdravil, nekateri pa stavijo kraj nasičenja blizo mesta Tiberija.
Gad ara, unkraj Jordana, je tekmovala z Jeruzalemom; cesar Vezpazijan je mesto razdjal, viditi so velike razvaline tega mesta na neki gori, njeno vznožje pretaka reka Jarmuk (staro ime).
Dopisi.
Iz Šent-Jernej a — Na čelu si nam prinesel dragi »Tovariš« žalostno naznanilo, da je ljubljeni dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniški umeri. Znano je vsakemu njegovo delovanje na šolskem polji, kakor tudi njegov trud za nas učitelje. Bog mu za vse to unkraj groba poverni! — Pri nas smo novo šolsko leto pričeli 17. oktobra t. 1.; kakor je že več let navada, ne o vseh Svetili; — ker so nam tako potrebne počitnice dveh mesecev skrajšali na 6 tednov; zakaj so pa še na gimnaziji? — Vpisalo se je mnogo otrok, pa vsaj to ni čudno, ki je tudi županija velika. Razdelili smo pa tako otroke, in sicer:
I. razred obiskuje popoldne (novinci) . 67 dečkov 52 deklic — 119
„ dopoldne (ki so že vlani hodili)........45 „ 30 „ = 75
						194
II. razred popoldne obiskuje . . dopoldne „ ...	. 24 . 34	dečkov » •	32 31	deklic = » ——	66 65	
						131
III. razred popoldne obiskuje . . dopoldne „ . . .	. 25 . 43	dečkov »»	18 32	deklic = » —	43 75	
						118
V ponavljavni šoli je.....	. 70	dečkov	71	deklic —		141
Skupaj vseh . 318 dečkov 266 deklic —	584
Za tri učiteljske moči 584 otrok že precejšnje število, toliko bolj, ker je šolsko poslopje staro in majhno, ter smo ga razširjevali na vse strani, pa ne gre narazen. To je gnječa v premajhnih šolskih sobah; in zrak kmali poserkamo, ter je treba zmiraj okna odpirati, da se ne zadušimo.
Posebno težavno je za tacega učitelja v premajhnih šolskih sobah pri prenapolnjeni šoli otroke podučevati, kteri je na pljučih bolan. — Nasvetoval bi jaz torej tistim gospodom, ki bodo pri prihodnji deželni konfereuciji nazoči, naj bi sklenili, da se učitelji z 30. letom v pokoj denejo, kakor imajo to že na Hrvatskem. Kdor se ni utrudil 30 let pri šolstvu in ves izdelal, bi kmali rekel, da ni božji. — Povabil bi take gospode, ki imajo v tem odločevati, da bi samo
en teden, ali en dan v taki sušilnici ali kovačnici delovali, potem bi videli, kaj se to pravi, v potu svojega obraza kruh jesti; in vresničiti pregovor: »kogar so Bogovi čertili, so ga učitelja naredili«. Kavno tako mi hodi na misel, da naj bi skupno ktero društvo naredilo prošnjo, ali pa tudi skupščina prihodnje dež. konferencije za to, da bi se leta vštevale v pokoj tudi ona, ktera je učitelj provizorično služil, kakor je gosp. B a n t letos na deželni odbor prosil. Za vse se naj skupno prosi.
Še več reči bi se lahko nasvetovalo, pa za sedaj naj bo; le to še povem, da je naš krajni šolski svet letos v proračun vzel tudi 300 gld. za nakup šol. verta, in tudi za vsaki razred po 50 bukvic, t. j. 50 bukv. perve stopnje »Slavčka«, 50 bukvic druge stopnje »Slav.« in 50 bukv. tretje stopnje »Slavčka«, proti tem, da se bo pri petji med otroke razdelilo, in potem zopet spravilo. Bilo je naprošeno po 100 bukvic od vsake stopnje, pa kaj se hoče, gospodje so le po 50 dovolili, ter tako sem z polovico ostal na cedilu; kakor tudi za tako potrebni šolski vert sem 400 gld. nasvetoval, pa so le 300 gld. dovolili; če bo pa srenja vendar enkrat hotela kaj dati. — Enkrat sem imel pri srenjski seji pravo smolo, kajti na dnevnem redu je bil tudi nakup šolskega verta. Ali o čudo, ko meni gosp. župan prepusti besedo, sem jim kolikor mogoče razjasnil potrebo šolskega verta, in sicer tako velikega, da bi o priliki se zraven t. j. na tistem prostoru tudi novejše in večji šolsko poslopje sozidalo; pa ko sem protestiral in zahteval, da se moj nasvet v zapisnik zapiše, kaj so mi storili! vsi so iz sobe všli, in niso takrat hotli podpisati zapisnika. Še le čez več časa so na vse strani pretehtovali, ali se ne bi kje in kako vjeli, da bi bilo treba šolo zidati, in so sprevideli, da je bil to le nasvet, so podpisali, in smo tisti zapisnik c. k. okr. glavarstvu v Krško poslali; kaj se bo zgodilo, mi še ni znano. Ljudstvo se le stroškov boji, pa kaj se hoče, brez denarja se ne da mnogo ali celo nič storiti. — (Morda bi kazalo v vaši fari napraviti še kje druge šolo, kamor bi otroci bliže imeli, bolje kakor zbirati vse v jednem kraji. Ur.) Slava in čast pa našemu krajnemu šolskemu svetu, posebno pa vrlemu predsedniku gosp. Karolu Eudež-u, grajščaku v Gracerjevem turnu.
Veliko želj in britkosti bi ti dragi »Učit. Tovariš« lahko še napisal, pa voščim ti raje srečno veselo novo leto 1882. Bog!	J. S.
Šolski ukazi.
Iz seje c. k. dež, šol. sveta za Kranjsko dne 10. novembra 1881. Na dnevnem redu je bilo:
Poročilo o razširjenji jednorazredne v dvorazredno šolo se je izročilo s primernim nasvetom kranjskemu deželnemu odboru.
Prošnja upokojenega nadučitelja za zvišanje pokojnine potem milosti se je napotila s pristojnim nasvetom deželnemu odboru.
Nadučitelj na večrazredni šoli je bil dejan stalno v pokoj; prošnja upokojenega učitelja, naj se obderži še dalje v službi ali naj se mu poviša pokojnina, je bila zaveržena.
Stalno nameščenih je bilo dvoje služeb na dekliški šoli.
Poročilo c. k. deželnega nadzornika za ljudske šole o šolstvu na Kranjskem je bilo predloženo na višje mesto.
Dvema učiteljicema se privoli, da menjate za službe.
Razrešene so bile prošnje gimnazijalcev za oproščenje šolnini, potem prošnje za nagrado.
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor. V XIII. seji dné 22. oktobra je prišel na versto tudi predlog g. D e t e 1 e, naj se ustanovi v Ljubljani kmetijska šola. Predlog ta sicer ni bil sprejet, a odloženo še ni opuščeno. — Uárodni poslanci ga bodo stavili zopet o letu osorej, kedar bode več upanja, da se sprejme, Ako ima Goriško svojo kmetijsko šolo, zakaj bi je Kranjsko ne imelo, sicer ne upamo vsega od šol, a vendar-le so koristne, ako so dobro osnovane.
V budgetnem odseku deržavnega zbora je vprašal dr. Vošnjak na-učnega ministra barona C o n r a d a, zakaj se ne izveršuje pred dvema letoma sklenena resolucija zastran slovenskih srednjih šol, zakaj se ne uvede enakopravnost i. dr. Naučni minister je na to odgovoril, da ni slovenskih šolskih bukev, sicer pa on (učni minister) vse dobro Slovencem privošči. — Tedaj stari circulus vitiosus; kedaj pride nek pravi matematikar, ki bode prečertal ta grešni krog.
Štajerski deželni zbor je dovolil za ljudske šole 1,622.325 gld., ter zapretil učiteljem, da nobeden ne dobi službene doklade, kdor se zunanje dostojno ne vede. — Kdo pa ima »entsprechende äussere Haltung«, v tem sodijo v pervi versti šolski nadzorniki, pod to pretvezo vsacega učitelja rodoljuba lahko de-nuncirajo. — Za kmetijsko šolo v Grotenhofu so dovolili 10.464 gld., za vinarsko v Mariboru 17.240 gld. — Pri obravnavah za šolske stroke zapuščajo konservativni poslanci vselej dvorano, ker si ne upajo deželi, ki čedalje bolj v dolgove leze, nakladati toliko bremena za šolstvo.
Tirolski deželni zbor je sledeče sklenil: a) Visoka vlada naj skrbi zato,
I.	da se spremeni obstoječa splošna postava za ljudske šole in se vpeljejo verske šole, ter da bode verska odgoja podlaga in temelj novi šolski postavi; 2. da bodo imeli cerkev, dežela in stariši vpliv na odgojo in podučevanje otrok, in 3. da bode vsled tega zamogel deželni zbor doveršiti šolsko postavo in vrediti pravne razmere in plačo učiteljev ljudskih šol na Tirolskem.
b) Za zdaj naj pa visoka vlada določi, 1. da se bo v kerščauskem duhu poučevalo, ter se rabile le dobre kerščanske knjige; 2. da se bo pri oddajanji služeb ozir jemal na dotične srenje; 3. da se bodo učiteljske službe tudi delile udom katoliških redov; 4. da se bode srenjam manj davka nakladalo za šolske potrebe, in da bodo otroci, dobro poučeni, bolj pogosto oprosteni osemletnega šolskega obiskovanja; 5. da bodo šolski nadzorniki le bolj ozirali se na glavne predmete; 6. da bodo zgodbe sv. pisma berilo v šoli, in da bodo učitelji po potrebi tudi ponavljali kerščanski nauk; 7. da se zopet nektere stare šolske bukve vpeljejo in druge dobre kerščanske bukve tiskajo, ter brezverske se odpravijo; 8. da naj se kerščanski nauk in duhovne vaje vredijo po škofovem določilu; 9. da naj imajo dušni pastirji vpliv pri oskrbovanji knjižic; 10. da naj se zopet ustanovi nedeljska šola, ktero naj bi mladina do 16. leta obiskovala;
II.	da naj bi se vsaj v višjih razredih šolarji posebej in šolarice posebej pod-učevali (kar pa je gotovo potrebno v vsih, tudi na nižjih razredih).
Sedaj so pa mislili učitelji, da morajo tudi kaj spregovoriti. Njihov »Landes-Lehrerverein«, ki je zboroval v Insbruku, je izrekel svoje pomilovanje o teh sklepih; navzočih je bilo pri tem zboru 70 učiteljev iz vseh krajev Tirolskega.
Ali sedaj se prepir raznese po deželi. Ljudstvo je bilo baje zelo nejevoljno, da so si upali učitelji ugovarjati večini deželnega zbora, kjer sedó in glasujejo najviši cerkveni dostojanstveniki.
Pravijo pa, da so mestni profesorji napeljali učitelje k tem izjavam; brati je bilo, da je bil nekako prizadet tudi deželni šolski nadzornik, kar je zelo verjetno, ker bi se sicer učitelji ne bili upali, nasproti se postaviti večini deželnega zbora in večini dežele, ker tirolsko ljudstvo je pri vprašanjih, kar zadeva edinost katoliške cerkve, veljave duhovščine in nje upliva do ljudstva, zel6 kočljivo, in se v teh stvareh zvesto derži svojih duhovnov. Sploh se more reči, da navdušenje med učitelji, ki so novodobno šolstvo uže okusili, zelo ponehuje. V jedni stvari pa so bili namreč vsi učitelji zložni, da so nove plače hvaležno sprejeli, a sedaj ko vidijo, da se plače več ne zboljšujejo, tekmujejo še za petletne doklade, ker te se brezpogojno ne dele. Sploh je pa vse pri vladi in pri nje izveršujočih organih, kakoršni so ti, tako pa ravnajo z učitelji nji podložni, tu bolje tam slabeje; učitelj pa svoboden ni bil prej in tudi sedaj ni, ker drugi sodijo o njem, njegovem stanu in njegovi delavnosti. Na Tirolskem pa še ni deželne postave, zato še vse nekako vre, a poleglo se bode, kedar bodo stranke videle, pri čem da so; vsakemu svoje, potem bode mir!
Razne novice.
Šolska matica Ljubljanskega mesta v pretečenem letu 1881. — Za šolo zrelih otrok je bilo 3168, in sicer: 1671 dečkov in 1497 deklic. — Lani pa je bilo 1700 dečkov in 1494 deklic, tedaj skupaj 3194 za šolo zrelih otrok; dečkov je bilo 29 več, a manj 3 deklice. Zunaj mesta je stanovalo 50 dečkov (teh je bilo: 15 v I. 27 na II. mestni šoli in 8 na protestantovski šoli), 138 deklic (130 v nunski vnanji, 8 na evangeljski šoli), skupaj tedaj 188 otrok; mestu pripada le 1621 dečkov, 1359 deklic, tedaj 2980 otrok. Od teh 1671 (1621 sem spadajočih) dečkov je obiskalo: I. mestno šolo 408 (393), II. mestno šolo 637 (610), mestno potovalno šolo na Mahu 42, c. k. vadnico 174, evangeljsko šolo 47 (39 tu spadajočih), zavod Waldherr 16, zavod pl. Zollern-dorf 4, sirotišče 50, zavod Eehn 1, varušnico malih 7, obertnijsko pripravljav-nico 4, gimnazijo 174, realko 71, kupčijsko šolo 3, godbeno šolo 1, doma je bilo poučevanih 5, zarad bolezen jih ni v šolo hodilo 9, zarad neučljivosti 4, neopravičenih 14.
Od 1497 (1359 sem spadajočih) deklic je hodilo: v mestno dekliško šolo 288, v nunsko vnanjo šolo 799 (669), v potovalno šolo na Mahu 34, v c. k. vadnico 116, v evangeljsko šolo 40 (32), v notranjo nunsko šolo 27, v zavod Rehn 18, v zavod Huth 44, v zavod pl. Zollerndorf 9, v sirotišče 69, v vnanje šole 3 (k sv. Petru 2), v varušnico malih 9, doma poučevanih je bilo 24, zarad bolezen ni obiskovalo šol 5, zarad neučljivosti 6, neopravičenih 6. Iz med 2498 za šolo zrelih otrok je hodilo v javne šole: 2498, — med temi 1261 dečkov 12o7 deklic, v zasebne šole 325 — teh 118 dečkov, 207 deklic; 3 deklice zunaj Ljubljane, tedaj sploh 2826; v zavode za predšolsko starost 16 (7 dečkov, 9 deklic), 4 dečki v nadaljevalno šolo, 249 v srednje in strokovne šole, 29 (5 dečkov 24 deklic) je bilo doma poučevanih, 44 (27 dečkov in 17 deklic) brez pouka.
Meščanska šola v Krškem je postala letos popolna. Vpisalo se je v I. razred 22, v II. razr. 13 in III. razr. 9, skupaj 44 učencev, katere utemeljitelj šole, g. M. Hočevar, prav obilno podpira. Šolo oskrbujejo 3 izprašani redni učitelji, 2 pomožna učitelja (iz tukajšnje ljudske 4razrednice) in 1 učit. veronauka, kateri na teden v vseh treh razredih 88 ur podučujejo. Šola je skoro
z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki preskrbljena, ima pa zlasti lepe aparate za fiziko, kemijo in risanje.
Gosi». Anton Nedvéd, izversten skladatelj, ki je med drugim na svitlo dal »Slavček«, I., II., III. stopnja, je bil odlikovan z zlatim križem za zasluge. Čestitamo k odlikovanji, tem bolj, ker se g. Nedvéd pri svojih skladbah tudi ozira na nas Slovence, in je po ljudskih šolah njegovo imé slavoznano.
An»iolina Casaro iz Kandije na Piemonteškem je bila tista močna žena, ki se je potegnila na pedagogiškem kongresu v Milanu za versko odgojo. Sv. Oče zaslišavši to kerščansko dejanje, so ji poslali dragocen spominek. Da ga ji izroči, prišel je nadškofov tajnik iz Vercelli v ta kraj. V številno zbirališče pozo-vejo gospo in vpričo njih ji izroči tajnik papežev spominek. Čisto iznena-dena, zahvali se za spominek ter navdušeno govori o potrebi kerščanske iz-reje. Naš vek pa to dejanje verlo označuje; v zboru kerščanskih učiteljev si lipa le jedna ženska glas povzdigniti za kerščansko izrejo.
Razpisi pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. V šolskem okraji Kranj. Na enorazredni ljudski šoli v Goričah, služba učitelja z letno plačo 450 gld. in naturalnim stanovanjem. Prošnje z dokazi obložene do 18. decembra t. 1. — V šolskem okraji Logaškem. Na 4razredni ljudski šoli v Cerknici, učiteljska služba, 1. p. 400 gld. v stalno umeščenje. Na 4razredni ljud. šoli v Starem tergu pri Loži, III. učiteljska služba, stalno, eventuell provizorno; do 15. decembra 1881. — V šolskem okraji Postojnskem. Na 4razredni ljud. šoli v Senožečah, nadučiteljeva služba, 1. p. 600 gld., stanovanje in opravilna doklada; do 15. dec.; učiteljska služba v Senožečah, v stalno umeščenje, 1. p. 450 gld. in stanovanje; do 31. decembra t. 1.
Preinembe pri ueiteljstvu.
Na Kranjskem. Gdč. Frančiška Wrus iz Mirne peči (Honigstein), in Marija Wrus iz Dragatuša, menjate s privoljenjem c. k. dež. šol. sveta za službi. Gdč. Avguste S u p a n , učiteljica v Kerškem, se je odpovedala službi; na nje mesto je prišla začasno, spraš. učit. kand. gdč. Hermine Smole. — Gdč. Avguste Schliber je postala podučiteljica v Gornjem Gradu na Štajerskem, na nje mesto je prišla gdč. S t e s k a, za pomožno učiteljico. Gdč. Marija Mali je za trdno postavljena v ljud. šolo v Kranj. Gosp. J. Jeglič je za trdno postavljen v ljud. šoli v Dovjem in ravno tako zač. učit. Leop. Pegam v Sorici. Gosp. Josip Kwapil (iz Češkega) začasni meščanski učitelj v Krškem.
Naznanilo in vabilo na naročbo.
S pričujočo številko zvršuje „Učiteljski Tovariš" svoje eno in dvajseto leto. Veliko časa je že minulo od leta 1861., ko je naš slovenski šolski list prvikrat stopil pred slovenski svet. Vse na sveti je izpremenljivo, tudi postave se izpreminjajo po okolščinali časa in po ljudeh, ki imajo pri tem prvo besedo; le eno pa ostane neizpremenljivo — to je resnica in pravica, ki ima svoj izvor v večni resnici in neizpremenljivosti.