Mestne novice. Pozdrav bratskim in sosednjim društvom iz države Ohio, ki pridejo v nedeljo v našo naselbino. VELIKA SLAVNOST. —Kedelja, 18. februarija se \ bo praznovala v znamenju poli biatmstva. Ta dan razvije EdrttštVo "Primož Trubar" svo- •1 * jo zastavo, in ob tej priliki prihitijo bratska društva iz drugih naselbin v Cleveland, [ I Oznanjena so društva iz Ran-L dal, O.. Barberton, O., in So. Loraina. Nekatera -pridejo v I soboto popoldne, druga v ne-j tMjo zjutraj. Odzvala so se po-'} zivu omenjenega društva, in z f veseljem privolila, da počaste bratsko zastavo in društvo ob ,s slovesni priliki. To je pač lepo znamenje bratske sloge in zastopnosti in želeti je. da bi tudi elevelandska društva ob L enaki priliki lepo povrnila bra-, f tskim društvom. Natančne j i program nedelj-V ske slavnosti kakor vzpored > pele veselice je obširno opisan v posebnih programih, ki t jih je izdalo društvo "Primož 1 Trubar". Preveč bi bilo torej i o tem govoriti. Na tem mestu pa najprisrč-nejše pozdravljamo rojake iz slovenskih naselbin Ohio in jim želimo prav dobro in veselo bivališče vnaši naselbini Cleveland. Rojake pa prosimo, |'/(|a postrežejo našim sloven-I skim gostom, kjer morejo, da ./bodejo odnesli lep spomin iz { največje slovenske naselbine. —-Društvo Srca Jezusovega priredi v soboto zvečer v ( Knausovi dvorani svojo dru-Pštveno veselico s plesno zaba-vo in maškerado. Povedali so , nam, da bodejo celo Ribničani i s suho robo prišli na veselico. Za pehtranove štruklje in špe-hovo potico pa bo najboljše • preskrbljeno. Rojaki se ulju-dno vabijo na to domačo ve-;selico. || —V nedeljo, 18. februarija priredi društvo "Lunder-Ada-/ mic veliko maškerado. Objed-^ nem se uprizori lepa burka "Bratranec" za katero so osebe skrbno zibrane, da bo imel vsakdo priliko se do sitega nasmejati, T u d i ostali program bo jako zanimiv. Kakor nam je na uho prišlo, pride tudi Mike Cegare (g. Groboljšek) iz New Yorka (!!!) s starimi in novimi smešnimi poročili. Obeta se jako zabaven veselični večr. Prodajale se bodo tudi 'prvič cigare "Lunder-Adamič" lei so že v prometu. Rojaki, se-|| ga j te po njih, da tako poma-Lgate doipaČi industriji. g —Društvo "Orel" priredi v -4 nedeljo lepo igro "Repoštev" r »h duh v krkonoških gorah. ; Poleg tega pa nostopi ob tej I priliki prvič društveni tambu-raski ior, ki šteje 25 izvež-banih igralcev. \ -—Gospod Anton Anzlovar je prevzel staro-znano trgovino, rod John Grdina na 6111 St. I Glair Ave. in se na tem mestu priporoča rojakom. M —Precej lepo število sloven-pafcrh groceristov se je zbra-V torek pri John Grdini, da §|»e posvetujejo o današnjem po-& loža ju trgovcev, Končeno se I je seja preložila na poznejši i čas, kar se bo pravočasno na- —Zveza elevelandskih lastnikov krojačnic se hoče na g^sak način maščevati nad oni-feni delavci, ki so ob čaitu štrajka j- d ■ Ki so se v mu na aeto. baje bili plačani od unije, da so nalašč delali nemir med šLsjkarji, in ki so objednim tudi obteženi, da so krivi u-mora Max Goldmana. Tovarnarji trdijo, da so bili nekateri štrajkarji plačani po $50.00 na teden, da so povzročili razne zločine. Tako* poročajo listi. Kaj je . resnice, bo 'pokazala sodnja obravnava, če se bo pošteno vršila. —Geo. Terevitz je bil v torek zasačen, ko je kradel po prodajalnah v mestu. Sodnik ga je obsodil na 60 dnij zapora. V sredo je pa prišla štorklja v njegovo rodbino in ugriznila je njegovo ženo za nogo. Dobil je čvrstega sinčka. Sodnik Culi je radi tega dogodka spustil Jurija iz ječe, da lahko streže doma svoji ženi. —The Ohio Brandy Distilling Co. je imela pretečeni teden svojo glavno letno sejo, pri kateii so se volili novi uradniki. Poročalo se je o stanju trgovine, ki kaže .najlepši napredek za bodočnost. Slovencem je priporočati, da podpirajo v prvi vrsti domače trgovine. in posebno slovenski gostilničarji, naj naročujejo blago od domače tvrdke, ki se bavi s prodajo vseh pijač na debelo. —X a rod na Dobrodelna Drtt žba ima v petek zvečer v mali dvorani svojo občno sejo za vse člane. Vsi so prošenj, da se v obilnem številu udeležijo te seje, ki je velike važnosti. Prošeni so tudi člani. d:t plačajo letnino, ki znaša samo 50 centov, kateri namreč do-sedaj še niso plačali. Pričakuje se m j Večje udeležbe. —Podružnica Cirila in Metoda ima v nedeljo svoje redno mesečno sejo iu sicer v mali dvorani ali pa v spodnjih prostorih g. Setnikarja. člani so prošeni, da se udeleže. —Policijskemu načelniku Kohlerju hočejo skrajšati plačo. On je spiva dobival $3500 na leto( toda pozneje je mestni svet odločil, da bo dobival 11a leto $4000, kar je tudi redno prijemal od leta 1906 najprej. Sedaj so se pa njegovi nasprotniki združili in uložili pri sodniku prepoved .da mora dobivati samo $3.500 na leto, ker so iztaknili neko staro postavo, ki pravi, da se nobenemu uradniku ne sme plača zvišati, dokler je v uradu. —Družino Marinčič na Lake Side Ave je zadnjo soboto obiskala štorklja in jim pustila čvrstega sinčka. —Revna žena dobi brezplačno stanovanje pri neki družini. Ima tudi lahko otroka s seboj. Poizvedite v našem ured ništvu. —Nekaj pratik imamo še v zalogi. Kldor je še nima, naj se potrudi, da jo hitro dobi. —Revne družine, ki bi potrebovale podporo, se lahko oglasijo pri Frank Butala, 6222 St. Clair ave., Frank Turk, 1361 E. 55th St. ali Louis J. Pire, 6119 St. Clair ave. • Odlikovanje dveh bosenslrih orožnikov. Orožnika bos.-her-ceg. žandarmerijskega kora Jo-vo Gžegovič in Stevan Rodič, ki sta minolo leto imela na meji hud boj s Turki, katerih ( sta dva ostala mrtva,—«sta bila te dni odlikovana s srebrno svetinjo za hrabrost. Osješki trdnjavski svet, ki je last vojnega erarja ,bi rada v svrho razvoja mesta kupila mestna občina. V ta namen se odpošlje deputacija k vojnemu ministru Atfffenbergu, Lr ' 1 J' r^Alevr n- iw'.v i-rif/T-wto -£isirarflw rVf-Tr*' WW" r-rV ayytSFivi!"*; Kt-^ppww / ./vt-T^^^v »t f1 * • vi^Wr-l Nova zastava društva "Primož Trubar" št. 126 S. R P J» ki se razvije v nedeljo, 18 februarija v Kogojevi dvorani. Zastavo je izdelala domač* tvrdka, Pr. Krže, Chicago, 111. Več orožja. __»_ Francija, Anglija in Nemčija hitijo z vsemi silami, da zgradijo več bojnih ladij. VEČ VOJAŠTVA. Par z, 15. febr V obeh zbor nicah parlamenta se je vnela živahna debata glede povečanja francoske mornarice iti vo jaštva na suhem. Vsi govorniki so povdarjal\ da mora na peti Francija vse sile. da si ohrani svojo čast in ug'ed, in le močna mornarica ter izvež-bano številno vojaštvo je porok. da se ohrani svetovni mir. Za vojne zrakoplove naj se dovoli 25 milijonov frankov. Sedaj ima Francija 344 vojnih zrakoplovov, in 700 zrakoplov-cev. Nameravajo ustanovitii poseben zračni polk. London, 15. febr. Angleška vlada gradi 5 velikih bojnih ladij in pripravljajo se dela, da se jih zgradi še drugih pet. Ko bodejo te izgotovljene, bode imela Anglija 37 velikih bojnih ladij prvega razreda. 11a katerih bo skoro 700 topov. Berolin, 15. febr.Nemski cesar je pri prestolneni govoru povdarjal, da mora dobiti Nemčija močno armado in še močnejšo mornarico. Denar naj se dobi iz posebnih davkov. Nemški cesar želi, da dovoli državni zbor gradnjo pet novih velikih bojnih ladij. Bo slo malo bolj teško, ker soci-jalisti v državnem zboru kaj neradi dovolijo enake morilne naprave. Avstrija ima v gradnji eno oklopnico, dve križarki in nekaj torpedovk. Italija hiti. na vso moč, da čimprej zgotovi dve vojni ladiji, ki ste v delu. Vse se pripravlja in oborožuje, in vsi se izgovarjajo, da delajo to le radi ljubega miru. ■■■-' ■ o ■ Mestno gledališče. San Francisco, Cal., 15. fob. Mestni svet se bavi z načrtom, kako bi se postavilo mestno gledališče, kjer bi se vstopnice prodajale po jako nizki ceni, toda bi se igrale najboljše igre. Stavba bo veljala en miiljon dolarjev. Društvo Slovenski Dom, št. 6. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj pri Jos. Drugovich, Nottingham, O. Predsednik Josip Drugovich, prvi tajnik John Za predsednika. Ta ft je ostro šibal svoje nasprotnike in se izrazil, da želijo drugo francosko revolucijo. ROOSEVELlh .s N*e w\ork, 15, febr. Predsednik Paft je sinoči prišel sem in imel jako yster govor proti svojim -antyfWtftom ko se je udeležil banketa republikanskega kluba. Sicer ni nikogar z imenom imenoval, vendar so vsi vedeli, da letijo njegove strelice na Theodor-ja Roosevelta. Posebno ostro je napadal nap.cdnjake, pa naj bodejo republikanci ali demo krati. Klical je na pomoč zdrav razum naroda. Izjavil se je. da današnji amer:ški napred-njaki v politiki niso napred-njaki, pač pa ekstremisti, ki hočejo, da naredijo v /jed. državah prevrat, ki bi bil podoben po svojih groza h francoski revoluciji. Njih delo je skoro delo anarhistov. Roosevelt pa v svoji vili na Sagamore Mill še vedno molči. Xa nobeno vprašanje ne da odgovora. Odklonil je ie tisoče povabil, da bi prišel govorit na važna zborovanja. Eno samo povabilo je sprejel. 2i. februarija pride v Columbus, kjer delajo delegatje novo ustavo za državo Ohio. Tam bo govoril o naprednih mislih. Mogoče se pri tem tudi v Clevelandu ustavi, fcer njegovi prijatelji so se izjavili, da ne pustijo vlaka naprej, predno ne prisiljo Roosevelta. da govori vsaj pet minut v Clevelandu. Roosevelt se do danes še sam ni izjavil, ali sprejme kandidaturo za predsednika ali ne. Njegovi prijatelji sicer povsod pripovedujejo, da jo gotovo sprejme. Dosedaj je že dvanajst guvernerjev se izjavilo za Roosevelta. In javno mnenje je tudi veliko bolj za njega kot za.Tafta. V vsakem večjem mestu se je že ustanovil glavni stan, odkoder se dela propaganda za Roosevelta. V glavnem mestu Washingtona, se je naselil Rooseveltov manager skoro pred vratmi predsednika Ta- fta. < — Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč do Zverinski ode. V pijanosti je položil svoja dva otroka čez kolena in z britvijo obema po- rezal vratove. SAMOMOR. Neka ženska, ki je slišala grozen otročji krik, je pogledala skozi okno stanovanja na 2267 \V. 7. cesti ter skoro o-j medlela od strašnega prizora, ki se ji je nudil. Videla je. ka-( ko neki človek vrže 3 in 4-let- j nega otroka' čez kolena, vzame ostro britev in dvakrat potegne preko vratu vsakega o-troka. Prerezal je obema vratove. In ko je žena divje kri-čaje tekla p:oč, je mož tudi sebi prerezal vrat. Neki mlekar, ki vozi mleko v bližini, je videl bežečo ženo, udri v hišo, kjer je dobil mrtva trupla in takoj poklical policijo. Žena se6 imenuje Jgsefa Ki-sčielski. Prišla je obiskat ženo moža, ki je umoril otroke, toda je dobila zaprta vrata. Ko je hotela oditi domov, je zaslišala otročji krik. "Oče. nikar me ne umori, jaz držim križ je slišala žena, kakor je otrok kričal. Ko hiti Mrs. Kiscelski k oknu, vidi, kako kleči štiriletni deček pred očetom in drži z dvignjenimi rokami križ proti očetu. Od same jjroze :-e ni mogla premakniti z ine-^ta. Videla je, kako oče dvigne nož, prime surovo otroka ga položi preko kolen in za^ čile rezati otročji vrat. Potem pa vrže (11-^ W. i, i S j ^ C (Ziii vratom od sebe m gre proti 3 tetni deklici. Regini, ki se Je igrala v bližini in v svoji otročji nedolžnosti niti sanjala ni. kako grozna stvar se vrši v njeni bližini. Nečloveški oče zgrabi tudi tega otroka, ga vrže preko kolen in mu odreže vrat. Otroče ga je mirno gledalo, ko mu je nastavil nož na vrat. Mat' zaklanih otrok še sedaj ne ve, da s* otroci mrtvi. Ko so ji prinesli grozno novico. je rekla "'Če so otroci zelo ranjeni, tedaj se boni tu-i di jaz ubili- Bojijo se. da zgu- j bi razum, kadar se bo 'oliko j >avedla iu >c prepri .1 da j >p rieni ot, t' mrtv .. Družina, pri kateri se je izvršila tako grozna tragedija, je poljska. Prišla je sem pred šestimi leti. Oče je delal v Lake Shore delavnici, toda le tri ali štiri dni na teden. Nameraval se je vrniti z družino nazaj na Poljsko. Zena je prihranila $60.00 za vožnjo, ko je ta teden mož zvedel o tem denarju, ga vzel in ga zapravil s slabimi tovariši. Ko je prišel pozno ponoči pijan domov, ga je žena pošteno oštela. Mož si je vzel to tako k srcu. da se je sklenil maščevati. Povzročil je grozno dejanje, katero smo baš opisali. a Neodločen. Nekateri ljudje se ne morejo hitro odločiti, pač pa odlagajo stvari od dneva do dneva, če nimajo nobenega, ki bi jih priganjal, da kaj naredijo. Vselej so odvisni od drugih. Odlagajo delo in čeprav jemljejo rdravila, če so bolni, vedo, da nekaj je treba storiti. Če imajo take osebe dobre prijatelje, se morajo imenovati srečne, če trpijo na želodčnih boleznih, slabosti, nervaznosti in težavi pri prebavljalnih organih, tedaj jim bodejo ti prijatelji gotovo nasvetovali, da uživajo ■Trine rje vo ameriško grenko vino. Priporoča se tudi pri zaprtju, glavobolu in hrbtobolu, davljenju, nervoznosti, težavah Nova republika Prej&nji cesarski minister Juar. Chi Kaj je postal pravo- močni organizator nove republike. . LJUDSTVO MIRNO. Peking. 15. febr. Velika večina ljudstva, je popolnoma brezbrižna, ker se je državna ustava na Kitajskem spreme-nial. Na cestah tega mesta se' niti ne opazi, da je za državo napočila popolnoma nova doba. Niti ene zastave ni nikjer obešene. Seveda pozabiti se ne sme, da se bliža kitajsko novo leto, katerega praznujejo Kitajci 18. febr. Ljudje so za posljeni s pripravljanjem za novo leto. Nihče se ne zmeni, da se je cesarska rodbina, ki je vladala na Kitajskem skoro 400 let. odpovedala, in da pride mesto nje ljudska vlada. V mestu se tudi nahaja 30.000 vojakov, za katere se pa vlada ne zmeni dosti, tako da lahko po mestu po svoji volji ropajo in kradejo, in ljudstvo se zelo pritožuje. Nova republika se bo uradno imenovala "Čing HvaM kar pomeni po naše ki tajska republika. Sedajni organizator kitajske republike, prejšnji cesarskV-' minnister Juan Chi Kaj. je naprosil velevlasti, da ga takoi priznajo kot pravega zastop uika kitajske republike, ker se je sam odslovi jeni cesarsk dvor izjavil zant. Novi organi zator kitajske republike ima 4If*trta tM itrtsVov * vso Doinfi močjo preskrbljeni in poobln ščeni organizator kitajske republike. Evropske vlade še niso po trdile nove kitajske republike, ker ne vedo, kakšne namene ima slednja proti velesilam \ Evropi. Vse je odvisno od na-daljnega zadržanja nove republike. Evropejci kakor Ameri kanci imajo še vedno svoje vojne ladije v kitajskih lukah kakor tudi svoje vojaštvo. Vb da se nikakor ne zanese na Mandžure, ki znajo netiti upor po deželi. «» Je rešila mesto. Morenci, Mich., 15. febr. Mrs. Campbell je včeraj ponoči letela v trdi zimi in v debelem snegu iz bližnjega mesta v mesto Morenci, kjer je go relo v trgovskem delu mesta toda nihče ni opazil požarja. Zbudila je prebivalce iz spanja, ki so takoj pričeli gasiti in odvrnili nevarnost. P' Nova država. Predsednik Taft je v sredo podprsal listine, glasom katerih se sprejme država Arizona v Unijo. V hipnozi zažgal? V sporni nu je velrki požar dne 28. julija, ki je divjal v lesnih skladiščih dunajskega severnega kolodvora in čegar povzročitelj uradnik Franc Schottek je bil aretovan in prizna svoj čin čin. Dunajsko sodiiče se peča sedaj z vprašanjem, ali je Schottek zažgal iz prostega nagiba ali v hipnozi. Schottek, ki je videl svoje čase boljše dni in je bil premožen človek, je nazadnje služil kruh kot medij nekega poklicanega hipno-tizerja. — Ce vam je kdo kaidolian na hrani, stanovanju ali na po soifliL oglasite v naiern listu: 6e ne veste, kje ae dotična ose- 42 prijetih. Zvezine oblasti so sredo po vseh Zjedinjenih državah zaprle 37 delavskih vodij. t I DINAMIT IN DELAVCI. Indianapolis, Ind., 14. febr. Danes je bil dan za. zvezine beriče. Lovili so po celi Ameriki delavske vodje in uradnike delavskih unij. Skoro v vsakem večjem mestu, kjer so •močne delavske organizacije so prijeli enega ali pa dva. V Clevelandu so zaprte dve ose* bi. Vsi so obtoženi, da so V zvezi z dinamitnimi napadi bratov McNamara. I Najvažnejša oseba je Frank Ryan, predsednik unije Structural Iron Workers, katera unija je največji trn v očeh kapitalistov. Predsednika te unije so zaprli, kakor tudi prvega podpredsednika in zakladnika . Butlerja, ki je prišel na McNa-marovo -mesto. Do opoldne nihče ni mogel položiti varščine v znesku $5000, kakor je zahtevala sodnija, radi česar so morali delavski vodje v ječo. Kakor hitro je bil kdo prijet, se je takoj priznal nekrivim* postavil bond, če je mogel, nakar je odšel iz sodišča. I "Mi se bodemo bojevali do konca", se je izjavil 'Fr. Ryan, predsednik unije. "Sedem let je vlada hodila okoli mesarskih baronov v Chicago, predno jih je prijela, toda ljudem svetujem, da zdaj jjle«^ ka-^ drali. Dyaintrideset obtožb je ddbila zvezina velika porota do srede opoldne.; Vsi prijeti .delavski vodje so obtoženi, da so pošiljali dinamit iz države v državo ter se tako zarotili proti življenju svojega bližnjega. Uradniki zvezinega pravne* ga oddelka so toliko časa čakali z aretacijami, da so prir šla zaporna povelja v vsa me-sta.In na dano znamenje, ki je bilo dogovorjeno, so v vseh mestih naenkrat začeli zapi* rati ljudi. Pričakujejo, da bodejo pred nočjo vsi v zaporu. . Manjka jih še štirinajst, katerih še niso mogli prijeti. V sledečih mestih so bili zaprti unijski uradniki: Syraoine, N, Y., Cincinnati, O., Rochester, N. Y., St. Louis, Mo., New York, N. Y., Scranton, Pa., Milwaukee, Wis., Indianapolis, Ind. Denver, Colo., Brooklyn, N. Y. Detroit, Mich., Duluth, Minn., Chicago, 111. Springfield, 111., Davenport, la. Vladini oddelek se je ob-jednem tudi izjavil, da nima najmanše prilike očitati Gom* persu sploh kake zveze z dinamitnimi napadi. Gompers je predsednik American Federation of Labor. Kakšne dokaze ima zvezina vlada v rokah proti obtoženim delavskim vodjem nihče ne ve. Vsi zatrjujejo, da so popolnoma nedolžni. Videli bodemo kaj prinese na dan obravnava, ki se začne 12. marca, o Grozen zločin. Halifax, N. S., 15. febr. Pred nekaj dnevi so tukaj prijeli MYs. Ado McCarren, ki je priznala nekaj groznega pred sodnikom. Policiji je povedala, da je pred nekaj dnevi v peči zažgala svojega pet tednov starega otroka. Ko je otre* zgorel, je policiji povedala da ga je nekdo ukrade). Ko so pa dobili v nekem sodu ožgane kosti otroka, so jo zaprli. Vzroka ni mogia nobenega povedati, zakaj je naredila ta grozni tin. Baje je slaboumna. ' o Ne pozabite na 25 febraa- • • , • * ij QVi« Jz stare domovine. h KRANJSKO. "Mlad urmovič. Jernej Am--brooK, 17 let stari delavec, pri- !mladosti nepoboljšljiv tat in vlacugar. Bil je že štirikrat ra-««ti tatvine kaznovan, enkrat ce-: tin na 7 mesecev ječe. V drugi " - pofcvriri meseca decembra se je okoli klatil in se v tej dobi izključno s tatvino preživljal, p Na božični večer je ponoči iz-tnaknil anezu Petraču, gostaču v Zgronjem Grabnu, iz zaklenjene sobe -'oo K, zadnji dan starega leta popoldne je pa Matiji Hudoverniku s /.aspu iz zaklenjene hiše vzel srečko in delnico v približni vrednosti 500 kron. Še v sedmib drugih slučajih je izmaknil lastnikom dletoma denar, deloma jest vino in žepno uro z verižico IVi ^obdolžencu sta sc našla vrednostna papirja, ker ju ni mogel ■speč« ti. Sedaj- bo naenkrat mir preti njim, kajti obsojen je bil »ta eno in pol leta težke ječe. Tat na južnem kolodvoru. — Jf*rauc Aplenc, žagarski pomočnik v Spodnji Šiški, je na juž-mem kolodvoru izmaknil 14 so-«4ov» vrednih 309 K. Dne 17. avgusta je pa zopet izginil sod tvndkc Holzer v Ljubljani, vreden 40 K. Ta sod je več stran-ikam ponujal v nakup. Krčtnar Belič je rekel Leopoldu Bur-Rerju, naj kupi sod, ker diši r §» Iganju. Ko si je ta sod ogle-<4at, ga je spoznal za svojo last l^p tako se mu je prišlo na •jderi. Vsi njegovi lafinjtvi izgo-vori mu niso pomagali, kajti g-obsojen je bil na 13 mesecev Nasilen prisiljenec.—Henrik 'Kiichs, rojen v Uncu, bivši natakar, sedaj prisiljenee. je dejal z drugimi tovariši na Ja-promiku. Tu je pa dobil od ne-jtega delavca steklenico ž ga ^ttija, katerega se je tako na vlekel da je bil za delo nespo- ip^Z Ta ga'je pa hotel pred rfrta nadpaznikti, a sredi po se je vrgel Fuchs na tla lanti razgrizel hlače ter mu I10-Ptel vzeti sabljo. Nato ga je p< |Pevi strani glave tako s pestje »da 11], da mu jo kapo izbil, ter ^arrgei proti njemu dva kamna. €)lxlolženec se je zagovarjal •pre! sodiščem s popolno bija-jjiostjo. Obsojen je bil na tri .mesece težke ječe. ^Slabo plačani pozdrav. Jože Bfcltielj je žel med 7. in 8. uro anrečer skozi Preserje domov proti Radondjem. Na koncu wasi je naletel na čevljarskega pomočnika Miho Tomšiča iz HengŠa in dva druga fanta. Subelj je fante pozdravil, za to ga je pa Tomšič brez povoda začel kbfutati, vrgel ga tla in ga začel s svojimi tež« kini i črevlji brcati v desno no-gn, tako ražil je pa prevzela restavra-*rijo v "Xarodnem Domu". 5TAJERSKO. Celja. — Pokojni Josip fczjernik po domače Oirenadir ' te bil načelnik gostilničarske aadmge za celjsko okolico. Precej po njegovi smrti je prišel znani Wobner. po domače Krjavr. gostilničar na Spodnji lludinji, k zadružnemu tajniku Perm ter je pobral vse akte, *reš, u mir, dokler ne pridem mu do dna Kar moremo, smo pa. v Pri peči godec, zaigraj veselo, tožlio, kakor znaš! .Vi li življenje dirindaj. namešana z resnico — laž? Pa človek bi modroval — ha J Kar moremo, smo pa. Mar vidva več sta kot sem jaz. pretkrf^jl godec in oštir? I.e /*mejta se! Ni daleč čas, ko* vzame nas vse tri liudir, pokrijejo zelena tla. Kar moremo, smo pa. E, vsakdo rad bi dober bil, vsakomu pride to na h val, rad zmeren bil in vendar pil. pridobil vse in vse razdal. Nobeden' ni prijatelj zla. Kar moremo, smo pa. Kdor več stori, on more več. on nosi v sebi več moči. Kdor manj stori, pokore več na rame se mu naloži. Zaipoj mi. godec, tralala! Kar tvore ni 0» smo pa. In godec vzame inštrument, zagode in zapoje vmes: Nekoč je živel mlad študent, vesel je pel in vodil ples: 0 hopsasa, o tralala! Kar hočemo,, smo pa. Ugledam ga čez. dvajset let. Pometal v ulicah je tlak. . Povprašam bledega zavzet: Kaj. to si ti in ti si tak? Odvrne hladno: Jaz sem. da! Kar moramo, smo pa. In godec vstane od p1 ČEVLJARSKE PRODAJALNE; FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St Clair ave. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave. ANDREJ JARC 6110 St. Clair ave. BELAJ & MOČNIK 6205 St. Clair ave. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bo be k postovd. 6104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. M. ERMAKORA J 6116 ST. Clair ave. ŽELEZNINA —POHIŠTVO i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — 10 St. Clair ave i » j TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, , 6111 St. Clair, ave. . FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. M. MARESIČ 4322 St Clair ave. IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH FOTOKAR, 4126 St. Clair ave. - mžIm KONTRAKTORJI 1 SATKOVIČ BRATA, 1129 NORWOD Rd. . . .. • '-J, LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 Št. Clair ave. Slovenska trgovina šenitife : slamnikov in klobukov powb-.. ; nost je oprava nevoat. , , ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. 'l&ffl Trgovina z moško oprave b .••» čevlji "-I FRANK KENIK, 63P1 St. Clair ave. URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair av^. Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair ave. ... . . » li To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu občinstvu v naši naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki po drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, In hi- trSe^S vLml mnp^M^t^ * * #od nebotičnimi, mračnimi Stenami Kozjega Brda, ki s svojimi raztrganimi in špiča-stimi vrih podpira nebo, pod' vsemi onimi luknjami in jamami, v kterih gnjezdijo divji go-lobje, se je vlekel grbast travnik z gosto, belo travo obra-ščen iri s križi posajen. To je vaško pokopališče. Nekoliko korakov pod njim se je postavila vrsta skromnih vaških koč, z glino oblepljenih in s slamo pokritih. V kočah je živo, kakor v čebeljnaku. Slišijo ^ se zmešani glasovi otrok, žensk i in moških, med ktere se raz-/ legne včasih pok puške ali pa vrisk mladega grla. V kočici na kraju vasi so na ognjišču dogorevali "babnjaki", — na sveti večer v gozdu usekana j polena — ki so jih spravili od Velikega Božiča za Malega, Na nizki klopi ognjišča so se tlačili gospodar, suh človek, o-krogla gospodinja in njihova , hčerka, slabotno otroče, ki je šlo na peto leto. Plamen se je ( zvijal in je razjasneval rumen- , kasta in objokana obraza moža j in Žene. Oba sta zamišljena, s sklonjeuimi glavami sedita in žedita. Dekletce je sklenilo ro- , ke v naročju in je z nekako plašnim pogledom gledalo zdaj enega zdaj drugega, potem se je zarhislilo tudi ono. Gospodar je potegnil umazan robec iz žepa in si je obrisal solze. Potem je, sam nevede j zakaj, udaril v. železnimi kleščami po žerjavici, da se je • vzdignil pepel in kakor bel | sneg posul ženi lase. Ona je . globoko rzdihnila. ^ '"Žalosten Božič smo imeli—■ eh in Mali Božič ne bo boljši — " je založil gospodar, kakor bi ga ta vzdih opogumil na besede. Žalosten sem in tU- > di ti in cela koča je žalostna." 1 Žena je zajokala. Solze so | se ji vsule po licih in padale i v naročje. Nevede, kaj bi dru- i gega počela, je objela dekletce i in ga začela poljubovati. ; ga in postavnega. Bil je že učenec in med prvimi v soli. Lansko leto jim je bral o Božiču iz apostolske ( knjige in celo hišo je prisilil, da se je ž njim veselila. Ganil je očeta in mater, da tudi so-I sede tako, da so hvalili in ob-1 darovali. Pa je obolel in umrl. 1 "Modrijan je bil in glavo je imel. ni mu bilo para na svetu!" je rekel gospodar in zopet udaril s klješčami po žerjavci. "Ta bi nam b:l na čast!" Ona ni odgovorila. L,c de* kletee je izpustila iz rok in si podprla glavo, žalostno se ki-inaje zdaj na eno zdaj na drugo stran. Tudi dekletce se je nekako stresnilo in je zopet začelo gledati z onim prejšnjim rprašajočim pogledom. "Zakaj s ejokaš?" jo je vprašalo čez nekaj časa. "Zaradi brata,'', je odgovorila mati. "Ker se je skril?" "Da..." Dekletce je' povesilo glavo. "In zakaj se je skril?" je vprašalo. "Ker si ga jezila." se je zadri a mati, da ji pretrga daljne spraševanje. "Nikoli mu nisi ničesar dala..." Dekletcu so se zasolzile oči. "In kdaj bo prišel nazaj brat ?" je zašepetala. "Xe ho ga več" je rekla mati. "Spi.. ." "Tam v zemlji spi?" "Da... Tam v zemlji..." Dekletce je obmolknilo. S sklonjeno glavo se je stisnilo v kot. Tam si je s predpasnikom pokrilo oči in se je začelo tiho jokati. Nihče se ni zmenil za njo. Oče in niati sta se zopet zamislila, le zdaj pa zdaj sta vrgla oklešček v ogenj, da se je zopet razgorelo ali pa sta odgrinjala pepel. "Srečen Mali Božič!" je pozdravil z močnim glasom dolgi botr Stevan, nepričakovano se pokazavši na vratih, široko odprl usta, v kterih ,sta stala sa-tfio še dva sprednja zoba — in se zagledal v njih. Ali takoj se je -namrdn i. .Vagrbančil je z glkvo. rCmZI "Kaj se sedita, kakor dva otroka in žalita Boga na današnji dan!" se je oglasil zlobno. I "Kaj vajo ni sram... Vidva j sta kriva, da vama ga je Bog — pohvaljen bodi — dal in, spet vzel... Xečeta se pokri-žati in prositi ga, da bi vama dal druzega..." Kakor da ju je sram. Pogle-j dala sta eden na drugega in polahko vstala. Naredila sta mu mesto, da bi šel. Potem sta molče prinesla^ staro čntoro z ^ rakijo in sta jo postavila pred j njega. Boter Stevan ju še pogledal ni. Nekaj je godrnjal v brke in j se temno oziral po izbi. "In kje je moja punčka ?"| je vprašal končno, ko je zapazil v kot stisnjenega otroka.' "Xo. sem pojdi," jo je poklical. "k botru pojdi, boš nekaj dobila..." Punčka je vsa objokana po-J časi vstala in polahko s sklo-j njeno glavo sramežljivo stopila k njemu. Boter jo je vzdignil k sebi. poljubil jo in si jo posadil na kolena. "Kaj si botrova?" jo je vpra-1 šal gladeč jo po licih. "Sem", je zašepetala. "In in si!" je zaklical zadovoljno. "Moja in moja!, te bi bil tvoj oče hvalil Boga, da te imam in ne bi jadikoval nad mrtvimi." In poljubi vsi jo Še enkrat, j je segel za širok pas, izvlekel, pa jabolk in jih j; dal. "Viš, kaj sem ti prinesel, da boš imela veselje..." Dekletce se je nasmehnilo, ko je zagledalo jabolka v predpasniku. Vsako je obrnila in pogledalo, podišalo. — Potem je odšla in se začela igrati pri < vratih. • Še le zdaj si je privoščil boter Stevan rakijo. "Želim ti, boter in gospo- : dar, da bi ti dal Bog boljšo pamet — " je napil. "Mislil sem. da si možki, ampak ti si : prav za prav gorši od vsake I ženske." Gospodar je nejevoljno vz- i dignil glavo. Pogledal je botra :n se udaril s pestjo po prsih. kel. "Vem, brate... Ni, kakor praviš, lepo, da bi možki jokal, sramota je gledati nanj... Ali ne morem stisniti prazno srce!... Boli me... Tukaj me boli" — in zopet se je udaril , po prsih —• "ne morem, da ne bi jokal..." "Lep naš otrok, kakor zlato jabolko," je pristavila gospo- < (lilija in zopet je imela jok na > kraju, i In oba sta začela pripovedovati o njegovih čednostih. Ob-stopila sta botra od obeh stra-, ni in sta pripovedovala.. Spo ■ imnjala sta se šal, besed, iger ranjkega sina... jecljala sta, • : kakor je on jecljal, ko je bil ' majhen. j f'Revež, bral je kakor učitelj je pravil oče. "In peti ie -' znal, kakor pop., . In o kralje- 1 viču Marku in o Milošu Obili-čti in o srbskem kralju Laza- 1 ru, vse je znal, kakor bi pokal i J z bičem. In kadar je pel, — ' (kakor struna je imel glas... 1 Usta in ušesa odpreš in se ne | moreš naslišati..." Botru je bilo tega pripovedovanja že zadosti. Začel se je i 1 odkašljavati in odmahavati /. roko. kakor bi hotela reči: "Vem to, vem! Dovelj o tem!" "Kakšnega postavne jšega o- ! troka bi pa še rad nad tvpjo punčko!" je vzkliknil, ko j<* 1 videl, da ne more drugače pre- 1 kiniti pogovor. ' j In ogledavši se k vratom, je 1 . zaklical: "Xo, pojdi sem, da ni i boš kaj zapela..." 1 Ali male ni bilo v sobi. "Kje je?" je vprašal z od- I prtimi usti in pogledal v mater, j "Ne vem!" je odgovorila v j zadregi in se začela ogledovati. < "Morda je šla ven!" je rekel 1 oče mirno. i Pjoter je razkoračil oči in < skočil kvišku. "Kam bi šla v takem mrazu?" 1 Vsi trije so odšli pred hišo. "Pri moji veri, na pokopali- ! ščit jo vidim." se je začudil 1 boter, "To je ona." ' "Ona!" je kliknil oče in ho- 1 tel po njo. Boter ga je vstavil. I "Ne," ie zašepetal. "Jaz jo I uom pripeljal t In iz radovednosti, da bi videl kaj dela, se je počasi od zadaj plazil k nji. < Dr. Napredni Slovenci, st. 5. ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Prt-mož Kogojevi dvorani, 6oo6> St. Clair ave. Predsednfc Frank: Butala, 6222 St. Clair ave„ tajnik John Dejak, blagajnik Fr_ centa, 6009 St. Clair ave Društvo Slovenski Dom» šr~ 6. Seje se vršijo vsako prvo* nedeljo v mesecu ob 9. uri zjo- , traj pri Jos. Drugovich, Not- , tingham, O. Predsednik Josip* Drugovich, prvi tajnik Johnr 1 Korenčič, blagajnik John Fa- Fleischmanns Yeast Ed komad lahko dobite zastonj ZA RUMENI TIKET. JE£ Najboljše, najčistejše, naj moč- ^^^^ ^^^ISSk? nejše DROŽE NA SVETU. jfmm Tigiitg rumeni llisteh. 9 i Wjjji jMffš n Nesite ga k vašemu grocerju, poskusite drože zastonj, ŠMhJ in vselej jih bodete rabili. I Hranite labelne in ovitke za darila. ^ THE CI CICrHMAMM fAMDAMV 2118 E. Nineteenth St. Ta mož pride k vašim vratom, ^ 1| rLnlMlllTlAnn lUlrlrAl>i, Cleveland, ohio. Mož z rumenim uketom. A %M VP ^S v (p Jh AMIK1&A. «.» ■ t—, niiuvniH • Ep^gg za Evitopo:ts« £a Qmliotf po polti .. I*, jo Dopisi bre* podpisa in oaoh-posti »e ne iprajemajo. Vsi' pi am a. dopisi in dew naj sc poiiljajo na: "Clevelandaka Ameriki" 6119 St. Clsir ave. N. E. Cleveland, Ohio. V uC!fvHand«kfl Amerika" Tuesdays and Friday« fti to St Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. ____________ ' krirt hv 1 c 000 Slovenians aramffO in the City of Cle-vrand elsewhere. Ar»<'frtHnfy rates on request. Tel Cuv Princeton 189 "Km«red as second - class fr .'ifi 1 unitary 5 1909, at the pmt office at Cleveland, Ohio m< >itr the Act of Mar. 3. 1879." No 14 Fri. Feb. 16*12 Vol. V. p^mmm mnmmmimmmmmmmmmmmm Kakšne so številke, . k I JP4.I8 $S-60 $5.O0 $5.60 i $5.10 $5.86 $5.77 $508; Navadne številke so zgoraj, Jcaj ne? Mogočen račun tedenskih izdatkov za manjše stva- ^ ri. Mogoče so to izdatki, ki jih ( vi potrebujete za tobak, za gledališče, pijačo ali voznino? ^ Mogoče so pa podatki hišne gospodinje, ki računa, koliko , jo velja premog, plin, led ali mleko? — Ne nič od tega I Zgorej napisane številke ne pomenjajo navadnega dolarja ali pa centov. To so številke, |ci pomenjajo kri, človeško kri, kri moških, žensk in otrok. s Te številke pomenjajo lakoto , ^ in tnraz,. bolezen .propalost, 1 f.ločin, hrezpostavnost in sra-fiioto dvajsetega stoletja 1 Niso navadne številke to! To so številke, ki prinašajo poročilo prekletstva, ki dirja in se širji preko palač in mili-•; jone vrednih plesnih dvoran jmodernega Babilona, na kate-sl%ga silnih vratih je zapisano: ^Prodali smo za fudeževe gro-U Kristal" fl In čudne dobe se pripovedu- ' jejo. Poglejte igorej prvo številko. Tam berete: $418- To število pomeni zgodovino šest-pajstletne deklice, ki je delala ( £(> 111 na teden. Najemnina je ir i.soka. premog drag, živila draga, obleka najdražja. Pred e je tlim i očmi, vsa v zlatu in .diamantih, zavita v teške in dragocene kože, se pelje v test tisoč dolarjev vrednim avtomobilu hči modernega Ba-.bilona. hči posvetnega Mamo-fea. ki je rojena za razkošje, iki ne dela prav nič svoj živ lan. In pred njo stoji deklica, Stara 16 let. ki dela 56 ;ir na leden / $4.18 na teden. In za-fraj dela? Da lahko zmrzuje, «1a je lahko lačna, da je lahko I |trgana. da lahko gleda bre« »pa v bodočnost, ki nima ni- tKiti kot golega telesi, Hue žrtev bogatega in Ha lenuha, ki jo pozneje It-no spodi od sebe, da H'hčer boljših krogov" Bjof Vrzite jo v ječo! Ijo s kolom! Policija, la pomoč! Sest mese-I , $200 kazni in svarilo, zapusti mesto. To po-I lati 56 ur na teden za I i revno, šestnajstletno Iki je še otrok. I j pod to številko vidi-H To je deček brez živ-I suh, izstradan dečko, bre» sijaja v očeh, praznega S^rea. ponižane duše, otroče, || mlajšimi otroci v neki duplini. > Dečko je star štirinajst let, zgleda pa kakor bi jih imel ' štiriinštirideset. On krade. On , meče kamne na vojake. On so-j vraži postavo. Z bajonetom ga prehodite, tega nezaželjenegal , številka $5.98 pomeni moža | v zieli starosti. (^11 ima ženo j 11 otroke, katere ljubi, kakor, ! v:. Le poglejte, kako mu koža \ visi ob mesu, kako ima nagubane in hrapave lica. debele, krvave oči! NTa obrazu lahko vidite posledice urnega tlela. toda v srce mu ne morete pogledati, ne morete ne mo-, rete videti plamenečega ognja, V tam divja, ne vidite pekla mraza in lakote v njegovem rcn. ne vidite lakote maščevanja krvi. Kruh. premog, obleka in zdravila za pet otrok za $5.98 na teden! Proč z njim! On ni /.« človeško družbo! Kri. solze, trpljenje, ki ni hiogoče popisati, sramota najnižje stopinje, p^itt otrok, vse je v teh številkah, dragi čita-telj! Grozne številke! Te številke kričijo uprav grozno strašen krik do Boga. da mora slišati krik. če bi tudi bili vsi drugi gluhi. Ti kriki naznanjajo.' da se trpi sramota na «vetu, naznanjajo, da mladina Siva leze v grob. ti kriki naznanjajo, da imamo prosvit-Ijeito dvajseto stoletje, ko se 1 prodal Krist in se moli ma-ike kyt pred tisoč leti. Ti kri-I i denuncirajo današnjo civilizacijo brez srca brez vere, '>1 ez poštenosti. Ti kriki naznanjajo, da živimo v veku ka-nibalizma, ko se žre človeško meso, da se sitijo ptice roparl-:v v človeški podobi od njega. Ti kriki naznanjajo, da je delavec, kjer si ne mote pomoči, hrezhramhna žrtev modernega Babilona v dvajsetem stoletju. Kaj je to? Kaj so zgnrejšnje številke? To so številke plft-ila. ki ga dobivajo uslužbenci tovarni v Lawrence. Mass.. ki so danes na štrajku. To je tam. kjer je zbrana velika moč. velik narod, pripravljen, da strelja in prehode uboge št raj karje, naše brate, ki protestirajo, ker morajo živeti kot psi in podgane V prosvitljenem dvajsetem stoletju. hi kar je najbolj grozno. Na eli plačilni kuvertah je zapihano : "Nikar ne zapravite vse-^a denarja!" — K vragu z da-Masno civilizacijo, v peklo s kulturo' živijo kanibalizem! tlevelandska kritika. Vsem onim rojakom, ki radi berejo kritike, a se httdujejo radi njih. v podučen spomin n prijazen poduk. Naselbina Cleveland je drugo največje slovtiesko mesto a svetu. Lahko bi jo nalivali drugo Lljubljano. ali novo prestolnico Slovenije. Skupno z okoli o je tukaj /branih do dvajset tisoč Slovencev. iz vseli krajev Kranjske. štajerse. Primorske in Koroške. Nekateri prerokujejo, da bo Cleveland v 10. letih ee-*o Ljubljano posekal, ter bo Cleveland največje slovensko mesto. Md da (bi 'bilo dobro tako. morda pa ne. Dobro bi bile. č? bi vsi Slovenci v Cle-velandn imeli stalno delo in dobre plače, slabo bi pa bilo. če bi jih skoro pol postavalo brez dela. drugi pa delali pri sramotnih plačah. Kjer se zbere toliko glav enega naroda v enem mestu, je treba seveda kmalu ožje zveze in ožjega stiska med ljudmi. To so uvideli že prvi naseljenci skoro 30 let nazaj. Začeli so se naseljevati v •item kraju, in kakor iz malega raste veliko, tako tudi tu-, kaj. Z malimi izjemami je St. Clair ulica od 67. ceste do 32. J izključno slovenska, in do malega tudi vse ceste, ki vodijo severno proti jezeru od St. Clair ulice, kakor tudi južno proti Superiror Ave. spf'nalfl r'j.TdT'v tej novi deželi treba zavarovati zoper bolezen in za slučaj smrti. Ustanovljati so se začela razna podporna društva. Lepo je bilo videti brate, kako so se zbirali skupaj in zlagali potrebne svote vsak mesec, da so pomagali trpečim bratom, j Naselbina je naraščala. Čim- I dalje več Slovencev si je tu postavilo svoj drugi dom in j se stalno naselilo ob bregovih • jezera Erie. Podpornim dru-| štvom so sledila telovadna, pevska in dramatična. V naselbino so prišli rojaki, ki so se zavzeli za krasno slovensko petje 411 za lepe slovenske igre. Zbrali so se igralci in tako smo kmalu doživeli prvo slovensko igro na cleveland-skem dramatičnem odru. Sprva se je bilo treba boriti z večjimi težavami radi prostora, kulis in drugih pri-praiv. Sčasoma' so se pa vse oviie premagale, in danes lahko rečemo, da je že težko dobiti igro. katere podjetni slovenski igralci v Cleveland« nt bi spravili na slovenski oder. Občudovanja je vredna po-žtvovalnost igralcev. V svoji sredini jih imamo danes, kij po dvakrat- na mesec igrajo in sicer precej velike uloge. In II > ni niajlnia stvar za preprostega delavca, ki mora biti do o, zvečer pri delu, pride do mov, se poživi in vzame kiiji-/.iou v roke, iz katere začne študirati za igre. Potem so pa še večje skušnje, skrbi in pri-p:ave, ki vzamejo mnogo časa. labko rečemo, da so clevelan-dski slovenci ogralci. katerih štejemo danes prav lepo šte-\'lo, vse hvale vredni in požrtvovalni rojaki, ki žrtvujejo N\oj skromni prosti čas, da živijo za pros ve to in s pomočjo dobro naštudiranih iger delajo zabavo občinstvu ali pa ' . pomčjo globokih in resnih ger širijo prosveto in znanost med širje sloje. Zato je pa tudi vedno pričakovati od ele- ' velandskega slovenskega ol>-einstva. da počasti vsako igro. 1 ki spravijo naši igralci na oder. z najboljšo udeležbo. Igralec i ni prav nič plačan za svoj I trud in skrbi, Zato ga pa sil- I no veseli, kadar vidi polno , občinstva, ki pozorno zasleduje besede in kretnje njegove. To je vse plačilo, ki ga dobi slovenski igralec v tujini. Kjer se pa igra. namreč igra tako. da je Vredno omenjati, ta njje vedno zraven tudi kritika, Listi gotovo ne bodo k i-tiz rali kake prav majhne igre ali pa igre. ki nima nobenega pomena ne za pr« sveto, ne za zabavo in poduk. Preko ta kih iger se vedno odide na dnevni red. Toda mi Cleve-landčani. in čast Bogu, »la ie tako, - nismo več vajeni in ne voljni, da bi hodili obiskovat majhne, puste igre. Ne. vsa naša dramatična društva kakor 'Triglav". "Sokol ". "Lunder-Adalmič" so segla po najlepših in najboljših igrah, ki so bile sploh mogoče dobiti. In niso se varala pri tem. Se leta nazaj smo le teško napol-n'li dvoiano le pri vsaki tretji ali četrti igri. In letos, oziroma letošnja sezona? Z eno samo izjemo, je bila vsaka predstava najštevilnejše obiskana, kar priča dvoje: Prvič, da so se zbirale dobre igre, drugič, da se naše občinstvo vedno bolj zaveda dramatične umetnosti, kar je seveda lepo znamenje narodnega napredka. Pripomniti moramo, da smo imeli letos precej iger. obeta se jih še nekaj in skoro vse so bile srečno izbrane. Toda vrnimo se h kritiki. Rekli smo. kjer se uprizarjajo dobre igre. mora biti kritika. Igralec ni Bog. da bi vse prav naredil, kakor tudi kritik ni. Pomagati morata eden druze-mu. Igralec pomaga kritiku s tem. da se dobro nauči svoje uloge. da skuša kar najbolje posnemati značaj. katerega predstavlja., kritik pa pomaga igralcu s tem. da mu v tem ali onem da majhen migljej. poduk, kako bi bilo bolje, kaj | se naj opusti, kaj se naj nadaljuje. Zdrava, poštena in odkritosrčna kritika je vselej potrebna in mora biti pri vsaki igri. Večkrat se je ie pripe-j tilo, da je dober igralec ,za- ZMl i't-4 ■•■:.-i.LdtžJiJj.. je nekoliko posvaril a objed-' nem prosil, naj prihodnjič to popravi. Kakšne so bile posledice? Zamiera na vse strani. Mi pa povemo, da popolen igralec je še-le isti, ki se da še vedno v čem podučiti, vedno kaj nasvetovati in ki se trudi vedno, da bi še bolje igral. Kakor je vsako javno 1 delo, vsak javen uradnik in 1 vse javne stvari podvržene < strogi kritiki, tako mora biti < tudi umetnost in znamstvo. Si- < cer se lahko zarodi neumnost 1 in neveda. Nihče ne fine misli- ] ti^ da je popolen, ali pa če je 1 slabo igral, da se ga bo radi- j tega hvalilo. Ne. napake se morajo odpraviti, in za to je kritika tukaj. 1 Povedali smo že. da je Cle- 1 vela tu 1 jako ponosen na svoje | 'gralce in igre, da se igrajo j le boljše stvari, torej tudi pri- 1 čakujemo vedno, da se bo I igralo tako, kolikor dopuščajo { najboljše moči. Pomniti je pa 1 t-eba. da kritik nima nikdar j •lajmanjšega namena ali po- | voda, da bi zlobno kaj omen- 1 j al da bi nalašč kaj napisal v I ikodo igralcev! N'e. daleč smo , r»d tega! Kdor misli, da sc kritika za to piše. da se ponižuje igralca ali da se vnič ilevlje društvo ali igro. ta sploh igralec ni. C.otovo se pa ob samem sebi razume, da mora biti kritik strogo nestrankarski, neodvisen in posebno j>ri nas tudi prizanesljiv. kj'T ;e le dopušča. Nekateri mislijo, la se igra zii to. da so drugi 1 lan vsi pohvaljeni, ali pa za I lo. da so vsi grajani. Kritik ^ nima niti namena hvaliti, niti, t namena grajati, še manj pa j škod«»vati. pač relativno o i i še in oriše, kako se je igralo. I <;e m> bile pomote, kje do- 1 ;ote. Kdor to razume, se nik iar ne bo jezil na kritiko, ker ie bo imel najmanjšega po- I , oda. Saj vendar ne more in 1 ie sme nihče pričakovati, da 1 •i v nebo dvigali pozabljeni s iloge. nerodne kretnje in ne- 1 •azum igre. Nasprotno pa je * reba pohvalo omeniti vse za- s duge vsake posamezne osebe, d se žrtvujejo-v korist dramati- ' ce, ki se uči in študira v svo-ie mprostem času. da poda tvojemu narodu nekaj zabav lega. dobrega in poclučnega. ( Zdrava, dobra, toda resnična kritika je najboljši lek J ™ igralce. Upamo, (la smo to lovolj obširno raztolmačili in upamo od naših slovenskih t Igralcev največje in rodoljubne j vneme za slovenski ode- v . Clevelandu, ki se danes labko ^ ponaša že s tako dobrimi moč { mi. > 1 ♦- ; Dopisi. j . ( i Joliet. III. Slavno uredništvo « "Clev. Amerike". Ze dolgo ni J lilo nobenega dopisa iz naše I naselbine. Z delom gre počasi; ' Kima je skoro vedno enaka. < Nadjaiuo se pa. da bo kmalu s boljše, ker se približuje sv. Ma- ' tija, ki led razbija. Ta pred-ptist smo imeli toliko svatb, da se ne morem spominjati it e vila. Res, prav mnogo rojakov je stopilo v" preljubi za-ionski jfnem. Tudi štorklja ne pozabi na Joliet. ker zadnjič je prinesla gospej in gospodu Horvvath čvrstega sinčka. Umrl je dobro znani gostilničar Josip Zeloikar na 200 Jackson St. V petek zvečer je bil še zdrav, drugi dan v soboto ob 9. uri pa je bil mrtev. Pozdravljam vse rojake po A-meriki. tebi. priljubljeni jist pa ifelim obilo uspeha. John Zivitz. Cleveland, O. Slavno uredništvo, Dovolite, da se nekoliko oglasim v tem listu in naznanim rojakom to in onstran oceana o nemili smrti, ki je pobrala dobrega mladeniča. 9. februarija je mirno v Gospodu zaspal John Baznik. 891 Addison Rd. Imel je mučno bolezen dalj časa: včasih se mu je na bolje obrnilo, pa je moral zopet leči. Tako mirnega in udanega bolnika Še nisem videl, kakor je bil ranjki Baznik. Nikdar ni zagodrnjal ali tožil, da ga boli ali tlači neusmilje- J • ■Milk 'mM, star šele 17 let, značajen in priljubljen od vseh svojih prijateljev. Bil je strežnik pri fari sv. Vida več let in tudi pri vseh drugih opravilih rad pomagal. Upaimo, da sedaj streže v večnosti. Pogreb se je vrš I v pondeljek, 12. februarija pri cerkvi sv. Vida, Zupni pomočnik je opravil mašo zaduš-nko, domači župnik Rev. Po-nikvar je pa v krasnih besedah postavil unirleg^ mladeniča vsem drugim za vzgled, da so bili vsi navzoči ginjeni. Potem so pa truplo odpeljali na pokopališče, kjer so ga izročili materi zemlji. Pogreb se je vrši! pod vodstvom Zi»krajšck in Kaušek pogrebnega zavoda. Na tem mestu se zahvaljujemo našemu župniku in Rev. Omn nu za lepe besede, nadalje vsem prijateljem in znancem, ki so prišli v tako ogromnem številu kropiti. Bridko je misliti, koliko si prizadeva mlad človek, da si preskrbi življenje, kako kuje načrte za bodočnost, pa pride nemila smrt s koso in pokosi cvetko, ko je začela se razcvetati. Naše iskreno soža-Ije starišem in sorodnikom, in vse m naročnikom pozdrav. J. B. in J. R. poročevalca. Raznoterosti. * Smrt iskalcev zlata. — Iz Winipega poročajo londonskim listom: Severno od jezera Me gito so odkrili velika nova zla ta polja. Okolu 2000 oseb sc je tja napotilo iskat sreče. Časopisi poročajo, da je od prve kolrtne iskalcev zlata pri Li-lybayu zmrznilo 25 oseb. Komični igralec in komični pisatelj umrla. Pariz. Tu je u-mrl avtor, več komičnih iger. Aleksander Bisson, v 54. letu starosti. — V Draždanah je pa umrl znani komik Feliks Schvveighofer v 70. letu starosti. Ponesrečen italijanski avia- tik. V Vidmu je* poveljnik ita lijanskega vojaškega zrako-plovnega oddelka Cesaroni padel iz znatne višine z Blerio-tovim aparatom na tla. Stroj se je • popolnoma razbil, častnik pa le neznatno ranil. Umor v cerkvi. Iz Išla poročajo, da je v St. Gilgenu pobil neki individij v soboto zjutraj cerkovnika, ko je v cerkvi pri glavnem oltarju prižigal sveče. Napadalec je bil skrit za oltarjem ter je udaril cerkovnika, ki se je takoj nezavesten zgrudil, z železne) palico. Ko je ležal na tleh, ga je udaril še parkrat s palico, na kar je pobegnil. Došli ljudje so ranjenega cerkovnika našli na tleh pri vratih zakristije. Morilec je prišel kot se je pozneje dognalo, v cerkev j ponoči skozi zakristijsko, okno ( ter je bržkone hotel izvršiti cerkven rop. Za zločincem ni sledu. nekemu dečku. Policijski stražnik Kolar je rešil v lastni nevarnosti deklice, med tem ko je deček, 11. letni Maks Ka-peller, uradnikov sin, izginil pod ledom in še doslej niso dobili njegovega trupla. Pri rokoborbi zaklan. — Iz Graslice (Češko). V vasi Grun-berg so se^ vršile te dni roko-borbe. Sinoči sta se borila neki Oton Richter in Riedel. Rie-del je kmalu premagal* svojega nasprotnika. Ta je bil vsled nasprotnikove zmage tako razburjen, da je pograbil nož in začel ž njim mesariti svojega zmagovalca. Tolkel je toliko časa po njem. da je Riedel ves Zanemarjen preHlad. Dr. Richierjev PAIN-EXPELLER | odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50o. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. -- . • f U. MCMTEI 4 Co.. 211 faarl »tre«!, few Tort, 11. T. I>r, RJchterjpv® Congo Mlul« oluj&ujo. « \ <25«. *!l 60,-.) I I i..,.,.......,...,um «'-.'-i'nn um.«" ■I.I^'* \ >J ........... 1 ..... 1 "" ......... H oGENji Zavarujte sc proti nezgodam! ogenj i V f I Pp' Nl iveiiukeni xavan»valii*-iif Hift ntu Mer HaflPoer-ju Zavarujem h!6e,• pohl&tvo, stoWene Alpe (plate glaaa) blago, ofcladltfca t stuck) vseh vrst, konje, vozove, ter splnh vbo kar vam more kali , tujec zavarovati. P0SEBN08TI Kadar »e selite, ne pozabite premenitl naslova nu zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne dobili odikodnlno, too velja tudi kadar oddaste posest komu drugemu. Da si prihranite po ta in nepotrebnih sitnostlj pridite k meni ln Jaz vam uredim vm potrebno in zastonj. Vse informacije glede zavarovalnine zastonj Oglnslte se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tnjeu. Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Clair in 40. rests od 8. ure zjutraj do S. ure i večer. A. H A FliTJ EH, JBFJ9JPJSFJ& JtFJ* j*jmj0je J*J*J*J*J9J§ S MATIJA SKENDERj 7 Slovenski in Hrvatski javni notar * za Ameriko in stari kraj. ^ Sprejema tožbe — Zagovarja in tolmači na Modnijl. —Zahteva in iitirja odfiko 'nine od kompanij ta ponesrečene pri delu. — Dela t ooblastila. Tj kupopro Ohio Brandy Distilling :: J Company/ II 0102 St. Clair Ave Cleveland, O. [ [ Ali pa pr; sledečih tvrdkah kateri so 4 „ edini glavni razprodajalci za Ameriko: 0H Russ Pr ndergast Bros. Co. Pueblo. Colo. 4» The S jvenian Liquor Co. Joliet, 111. IJ Fra k Petkovšek, Waukegan, 111 eu A Justin, Rock Springs, Wyo. + * + * + + + + * + + + + + + + + ^ ____________ _ Uedno zahlcvanjc. Jako malo je na svetu zdravil, katere bi ljudje vedno zahtevali, v vsakem letnem času, po vseh deželah in med vsemi razredi ljudij. Najboljše znano tako ! zdravilo je Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. Vzrok tej neprestani zahtevi je, da je to zdravilo velike koristi v toliko različnih človeških boleznih. Ker je narejeno iz čistega rudečega vina in zdravilnih rož, je namenjeno za zdravilo in za ojačenje bolnih organov od slabe prebave. Ozdravi bolečine v želodcu, slab počutek po jedi, izbruhe, vetrne kolike, neprebavnost, zaprtje, nervoznost. zgubo apetita, slabosti. JJrejuje sistem prebavljanja. Je velike vrednosti v vseh takih boleznih, kjer opazite neprestano slabost telesa in kadar je kri nečista. Rabi naj se pri vseh želodčnih boleznih, jetrnih in ki dar kri ni v redu. Po lekarnah. Zavrnite poceni in brezkoristne ponaredke. JOSIP TRINER, Importer in exporter. Predsednik je vrhovni poveljnik vojske in mornarice Zjedinjenih držav in zajedno tudi poveljnik niilicije posameznih držav, v slučaju, ka-oar je mlicija poklicana v službo zjedinjenih držav. On la-hflco zahteva mnenje vsakega prvega uradnika posameznih oddelkov vlade in sicer pisme- , no, kako spolnujejo svoje dolžnosti, in on ima pravico po-milostiti vse osebe, ki so s* pretres le proti postavam Zjedinjenih držav, razven v takem j slučaju, kjer je treba uradnika odstaviti. * i On ima pravico, i bilo na škodo £jedinjenim državam ali pa posameznim državam. Zjediujene države morajo garantirati vsaki državi v Uniji republ:kanski način vlade ter morajo podpirati vsako državo proti napadu. Cc nastanejo nemili v eni državi, lahko posta-vodaja iste države ali pa guverner pokliče na pomoč vojaško silo Zjedinjenih držav. Kadar želite dve tretini obeh zbornic kak zboljšok te ustave, lahko naredijo take zboljške ali pristavke; kadar dve tretini vseh držav zahtevajo kak pri-stavek, se mora sklicati posebna konvencija, in če so tri četrtine držav s pristavkom zadovoljne, naj se zapiše v usta- vo, in taki pristavki so ravne tako veljavni kakor ustava sama. "Nobeni državi se ne sme \'zeti enaka volilna pravica \ senatu, če država sama v to ne privoli. ' Ta ustava in postave Zjed. držav, iki bodejo pozneje narejene, in \»se pogodbe pod a v- 1 ter eto Zjedinjenih držav, naj bodejo najvišja postava v deželi; vsi sodniki vsake države | se morajo držati teh postav in ; ustave. < Senatorji in poslanci, kakor ; so bili poprej omenjeni in čla- | ni posameznih državnih posta- < vodaj, vsi sodniki in sodnijski i uradniki Zjedinjenih držav in 1 posameznih držav se morajo s ; prisego zavezati, da bodejo ] spolnovali to ustavo. Toda ni- ! komur se ne sme nikdar pred- . bacivati vera, če prosi za sluz-bo Zjedinjenih dufcav.< Tako se je sklenilo pri kon- { venciji ob soglasnem dovolje- , nju zastopnikov vseh zastopa-njth držav, 17. decembra leta 1787 in v dvanajstem letu neodvisnosti Zjedinjenih držav Kot priče smo podpisali svoja ( imena. Geo. Washington, predsed- j nik in poslanec iz Virginije. (Dalje prihodnjič.) •-— RAZNOTEROSTI. Kip Matere božje ubil lopova Nedavno se je v Poli, inalen < mestecu blizu Kima, pripetil čuden dogodek. V cerkvi teva -mesta je kip Matere božje, kt ga tamošnje ljudstvo zelo spo- i štuje in ki je okrašen z niso-gim dragim kamenjem. Ta kip < j^ poklonil cerkvi papež Pij IX, leta 1806. ob priliki ^oolet- i nice te cerkve. Papež je tedaj tudi okrasil kip z dijamantno 1 krono, ki je veljala .20.000 K. Pred 2-ma tednoma pa je neki i delavec, po rodu NTemec, vlomil v cerkev ter hotel ukrasti 1 krono s kipa. Ker je stal kip na visoke mpodstavku se je vspel -na njegovo vznožje, pri čemur pa je izgubil ravnotežje Za- I grabil je za kip, ki pa se je ž nji mvred prevrnil na tla in ga ! tako pobil na glavi, da ie obležal na mestu mrtev. Drugo Cter??ožjeJUnirtvo0 trupkV Cerkev so morali na novo posvetiti. -3800 K za znamke enega p mia. Neka londonska trgovina z znamkami je razstavila v svojem lokalu p smo, ki vzbuja ; občudovanje vseh poznavalcev. Razstavljen je pravzaprav za vitek nekega pisma, ki je bilo ; poslano iz Rusije v Avstrijo in za katerega je bilo treba pla- ; čati nenavadno visok porto 3800 K, vštevši zavarovalno ; pristojbino. Ovitek je 65 cm dolg in 30 cm širok. V njem ; so 'bili vrednostni papirji, ki so bili poslani iz Rusije neki av- ; strijski banki. Cela prva stran pisma je prelepljena z -'Hi de ; setrubcljsk:mi znamkami. — Kadar ne morete sami nam -pisati ali vam je predaleč do poAte, obrnite se na nafiega zastopnika v vašem mestu, ki ' vam bode prijazno in dobro postregel. ' Naši zastopniki. J Sledeči rojaki su poobla.-ceni pobirati naročnino, proda ' jati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih na 1 selbinah. Za" Chicago, III. Fr. Mravlja ; 3059 YV. 33rd St. Chicago, 111. Za Springfield, 111.: Anton Kuž- ' žnik, 1201 So. 19th. St. Za Forest City, Pa. John Oso- - lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str- - mljan, Box 238. Za Manor, Pa. Frank Demšar, - Box 253. Za Creb Tree. Pa., John Tome. Box 94. Za Iron wood. Mich. Jos. P. Mavrin, 132 Luxniore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel, Box 165. ; Za Kansas City. Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. 1 Za E- Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Ant. Justin, Box 563. ; Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. i Za Great Falls, Mont. John An* 1 zac, Rainbow, Dam. ! Za Montevideo, Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, 1 245 Libert ad. 130*» Cora St. Za Barbcrtou, O. in okolico j Al. Balam, ni Sterling avt I Za Meadow Lands in Cannons- j burg Pa. Lena r d Lenasi, Box st Meadow Lands. Pa *" < Za So. Sharon in Sharon, Pa. j Jakob Peršin, Box 666, So. Sharon, Pa. Za Beaver Falls, Pa. Nick. ; Klepec, 1836 — 3rd Ave. ; Za Broughton, Pa. in okolico. Ant. Demšar. Box 135. Za P#radock, Pa. in okolico, 1 Iv. Grm, B 57, Bradd'.-ck. Pa I Za Newark, 6. John Gabrov- šek. 114 Jefferson St. Za Indianapolis, Ind. Lovrenc Bizjak, 743 No. Warman av. Za Clinton, Ind. John J^irc. Box 18?,. Za država Pensylvania John Batich, R. I). No. 1 Box 38 J Washington. Pa. Za De Pile. III. Frank March, Box 295 * Za La Salle, HI. in okolico A. . štrukelj, 1202 Main St. Zq Conemangh, Pa. Frank Prestnvcc. Box 174. Za Steelton. Pa. Anton Hren, 2:9 So. Front St. Za Luzerne. Pa. Anton Vnzelj. S^O Bennet St. Z a Pittsburgh in Allegheny, Pa. Igtiac Podvasnik, 4734 Hatfield, Pa. Za So. Chicago III. John Golob 3545 — 95 St. Za Waukegan. Til. F. Grom, 1212 — 10th St. • Za No. Chicago Fr. Osredkar, Box 546 i Za Milwaukee in We*t Allis, i Wis. Ant. Hren, 208 Grove i St. Milwaukee. Wis. j Za Linkoln. Til. Karol Spent, j 702 Sherman St. Za Aurora. TU John Marsich. 1 586 No. Broadway. Za Sheboygan. Wis. John 1 Grandlič, n 10 No- 8tb St. Za Mohawk. Mich, in okolico. ! John Kocjan Box 25. Za Calumet, Mich. John Ster- benc, 706 Oak St. Za Aurora, Minn. Jac Šerjak, Box 275. Za Gilbert, Minn. John Fran-cel, Box 26. Za Chisbolni, Minn. John Arko Box 826. Za Eveleth, Minn. John Kau-šek Box 615. Električna kič. Vi jo hočete v vaši hiši. Vsakdo jo hoče. Najbolj pripravna, gospodarska in čista. Če je hiša ležeča na naši črti, in če sedaj rabite drugo luč, kreditiramo 15 odstotkov v korist prihodnjim računom za elektriko, do svote $15.00, če se delo zvrši teko kakor je od nas odobreno. Deset mesecev imate čas, da plačate. Za podrobnosti se obrnite ali telefonirajte Main 4360 ali Central 5860. The Illuminating Co. Sales Department. 232 Superior Avtnoe N. E \ ki vam naredi^plane in naeitt? I' * ! • '■•*>..' -V j;- • j 2248 W. 93rd St. • /'••;• S 3 E1 Bernard oCi gar Co. t| naznanja si. »tovetmken n občinstvu, poi«bt o p« n) vci»kiu gosti'nifarjetn, I daje otvoril na 5811 St. Clair Ave veliko prodajalno I r. to%amt>sa is el - I vanje 8M0DK. Prodaje ae na dro no ude eio Posebnost je:) ck Ra bit duhan za žvečiti in JoCk Rabi it modke, in še vnuk« druge vr*te smodke. | Imamo vse cigarete in duhai> z« cigtntt na drl* o i drol no. Za obilen poaet se pripora* a W El Beiaaido Cigar Co. (SAM SCHULIST, .zdel vatel).) || || 5811 St. Clair A\enuc, Cleveland, Ohio 11 SLOVENSKA DVOHANA, t MIHAEL SETNIKAR, 1 0 Ol31 8T. CLAIR ATS. j T»t PrinMton IM4 JL, > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo-A ' ano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in kr 7 itne slavnosti kakor tudi aa vse druge prilike. 1 Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim' ——a— \ ' H ! ^ ^ ^ t^"ERvem, da imajo Slovenci vedno ra • H . žlahtno 1 insko kapljico, sem naredit ' . jf^t/^r letos pravizvrstao vino. katerega pošiljam ■ ^ počeli Ameriki. Pišite o cene, in prepri- . čam vsem Slevaaeem la slevsaanm arnstvom. . : w aX ti A. Grditi a, S^raSl .....................n lii'l'i.ii.in'. iJ.tlJ j ^«*S d® c!® dSd9#d»M f GEO. TRAVNIK AR, J fi 70S SO. ST. CLAIR ST.f g TOLEDO, O. Stnro enani tfgovec s domačim pristnim vinom. Se X fi priporoča vsem starim odjemalcem kakor tudi vsem ro- g 2 jakom sa obilna naročila pristnega domačega vina. ..Efl ____• — f TWBAI^IM MA 1*1 ** A TMIvawI j Pnebla ■ zaklad InKov! Historično politični roman. I rfWfe spisal Sir John Retcliffc; jMBfe, za Clev. Ameriko priredil L. J. P. V "Ne, general, slučajno ni-, smo nikdar priš i v dotika, da- j t|sBi je njim znano moje ime, me-||iii pVi njih slava. Oni ljubijo pgprovje, jaz pa ravnine; toda * tukaj upam v kratkem, da se /snidemo." ( "Tukaj? Ali so v mestu?" "Če nista še tukaj, pa kmalu prideta. "Od nekega prerijskega 5 Jovca sem slišal, da sta oba namenjena v Californijo, da obiščeta starega prijatelja/' •Grof s težavo prikrije nihanje veselje radi te novice. Če-tudi je dosedaj še nekoliko dvomil nad resničnostjo gambusi-' novih besedij, mu je govor Kri-ionosa podelil trdno vero, da se bo vse tako zgodilo kot je pričakoval. "Gospodje moji", reče s ponosnim izrazom, "lahko poveste, da bo odšla sonorska eks-pedicija v nekaj dnevih proti Guajmas." Potem pa odide grof s svojimi spremljevalci proti igralnici John Mereditha. ki je bil bankerot, in ki se je tudi skle-Ipul pridružiti ekspediciji. še poprej ie pa Antonio Perez, tajnik grofa Bulbon, izplačal vsakemu udeležencu ekspedicije na roki petdeset dolarjev. Igralnica je imela tedaj pod svojo streho najbolj različne ljudi: trgovci, mornarji, posestniki, zlatoiskalci, ki so tukaj s težavo pridobljeni zlati prah v nekaj urah zapravili: nadalje novodošleci, ki so tukaj kar ^etati od sebe svoje zadnje > {denarje; tilažili so se z nado,' I da odidejo v zlate kraje, kjer ) si pridobijo velikansko premoženje. Zbirali so se tukaj lopovi prvega reda, propadle osebe in poštenjaki; domačini in tujci, skoro iz vseh krajev sveta, in kar po deset, petnajst različnih jezikov si slišal naenkrat. Igralnica je bila kaj priprosta., V ospredju dolga miza točenje pi jač, po širokem prostoru pa so stale igralne mize; zadaj je bil postavljen nekak oder, kjer je sedelo nekaj godcev. Prihod grofa je vzbudil občno pozornost. Govorica, kako je kaznoval predrznega morskega roparja in naznanilo, da ekspedicija kmalu odpotuje v /notranjost detžele, se je razši-jrila že sem. Grof pa koraka ^naravnost proti srednji veliki mizi, kjer je imel lastnik igral-p nice sam banko. Igre pri tej mizi so bile visoke, ker zraven $ so prisedali najraje oni, ki so pravkar prišli iz zlatih rudnikov, in ki so tudi imeli kaj po-kazati. Pred bankirjem stoji l majhna tehtnica, na kateri s^ je preskuševalo in tehtalo zla-■ to ter zlata zrna. Grof pogleda tiajprvo na svojo uro, in ko se prepriča, da njegov čas še ni -/prišel, vrže nekaj zlatnikov na /mizo in se tako udeleži igre. 6 Med drugimi gosti, ki so bili fnavzoči v igralnici, je bil tudi piellt pregnani metodistovski Ipridigar, ki je pa sedaj sklenil, da se pridruži grofu in spreminja 'ljudi na potu, kjer jim bo dajal dobre nauke. Ta pridigar - in bankir Meredith sta bila doji bra prijatelja. Medtem ko grof in 'tovariši pridno igrajo, se melodist po imenu Slang in bankir Meredith živahno pogo- "Da, banka moja je šla po reče Meredith, "in radi-' tega grem iskat zaklad Inkov. " Sicer sem pa dobil tudi nekega p starega prijatelja, ki se silno aanima za eksbedicijo in ki mi |tje živahno prigovarjal, da se ti deleži m pohoda v Sonoro." "Kdo pa je ta znanec?" "Imenuje se Brown: Spoznal sem ga v Texasu. Tam ob stebru mora stati, ker sem ga še nekoliko trenu-tkov gledal, kako je ves Čas motril grofa. To-da zlodja, kata neki je grof zgi- k_•« vi '-* r cj i a v (. s 11 iv n i deset. Grof je pred kratkim časom uporabil ugodno priliko in neopazen od vseh zginil iz i-gralnice. Toda tako brez sum-nje. kakor je mislil stvar vendar. ni šla. Neprestano ga je opazovalo dvoje oči. Komaj je namreč grof zapustil dvorano, se je že napotil za njim oni človek, ki ga je v igralnici od stebra sem neprestano opazoval. Grof zapusti poslopje in koraka prot'i mestnemu trgu. J. Brown, Amerikanec, mu sledi v primerni oddaljenosti. Bil je prvi dan polne lune. Široka plošča ponočne luči se je bas prikazala izza oblakov ter pošiljala svojo polno svetlobo na zemeljsko oblo. 's Grof postoji nekaj trenutkov, da se orientira o mesečnem svitu in sencah, potem pa počasi koraka proti oni strani, kjer je brej stala glavna cerkev mesta San Francisco, in kjer so sedaj po požar j u začeli zidati novo. Mesto San Francisco je bilo tedaj še jako neznatno. Leta 1847 je štelo komaj 459 ljudi j, in dve leti pozneje 18,000, in ob času naše povesti, torej leta 1853 pa jih je bilo vseh skupaj kakih 30.000. Hiše so bile večinoma lesene in postavljene brez kakega reda. Grof se je še spominjal, kje sta stala stolpa pogorele cerkve in v duhu je premefil, kam bi morala metati svojo senco ob svitu lune. Zdelo se mu je, da sliši pritajen šum od one straiie; bilo je, kakor bi se tri osebe tam tajno posvetovale. Nekako sumljivo se mu je zdelo, da čuje o treh osebah, ker mu je vendar gambusino povedal, da«vesta le dva za skrivnost ; toda ne da bi se dalje pomišljal, koraka drzno na'brej proti onemu mestu, ker pravkar je ura odbila deset, in ta čas je bil odločen za sestanek. Naenkrat pa ustavi njemu znan glas njegove korake. "Semkaj, senor Estevan, če je vam in vaši lepi doni všeč," reče nek rezek glas, katerega je ^rof poznal. "Ta prokleti o-genj je sicer vse predrugačil, toda povedali so mi, kje ima ekselenca sedaj vsoje stanovanje, in upam, da v kratkem času snip lahko tam." Zajedno pa opazi grof sedem ali osem jezdecev, ki so pri-lia-jali po trgu. Eden izmed njih je raziahal in vodil konja za uzdo. "Bonifacij!" t "Cap Čne predstavljati nove došlece : < "Senor, Don Estevan da Silva Montera. in vi. milostna se- \ nora dona Dolores da S iva t Montera, prosim vas dovolje- r t.ja, da vam predstavim svoie- p ga gospodarja, grofa Rtisct 1 Bulbona, glavnega povelju ka a sonorske ekspedicije. Gospod h grof, Čast imam, da vam v teh 1 osebah predstavim pooblaščen- 1 ca gospoda guverrteija države Sonore, zajedno z njegovo s hčerko. Don Estevan (je poob- < laščen, da obravnava z v ami o vseh podrobnostih vaše eks/ o pedicije." k Ko je pošteni Bonifacij iz- \ u^til ta _ nocoj prihoda Železne Roke- in >ločnega Jaguarja, svojih za- < veznikov, ki sta vedela za za-klad Vendar je vseeno ugriznil v kislo jabolko in sklenil. } .da povede svoje goste domov, i S pravo francosko uljudnostj«' < prime za uzdo konja mlade 1 gospodične ter pelje družbo prt ti svojemu šotoru, pred ka-tcim- sta bila postavljena oba <. topova. K t) pridejo tja, položi «;-dama konec svoje noge v grofovo roko, se lahko dotakne j, njegovih prsij in skoči na tla. 1 'Gracias. senor!" '"rof sedaj prvič pogleda o-'»raz mlade gospodične, in ni ! mogel prikriti svojega začude- r nja, ko opazi tako krasno lepo- t tico pred seboj. 7, lahkim mig-.jejeni glave je senorita pustil «.' t da 'i pade pajčolan nazaj, in 1 giof zre v najkrasnejši obrazek j katerega je sploh kdaj videl, j Morala je šteti kakih Šestnajst i aM sedemnajst let. toda njena p< stava je bila polnega obsega I' iu najkrasnejše forme. r Najlepši deli njenega obra'za ■ >o bili nos in oči. Nos je bil < In in krasno zaokrožen, kar ! pomenja pii ženskah ponos in energijo: oči pa so bile jako v Uvilipe in obkrožene s krasnimi * iiij.'iv'in: obrvmi. Ogenj njene, s ga pogleda je bil zapovedova-len in uničujoč, naznanjal jc I žari k' strasti in navado gospo- j dovanja. 1 Grot obstoji za trenutek kot J očaran od tolike lepote, dočim ga senorita mirno in dostojanstveno pogleduje. Neka tretja t oseba pa je opazovala ta prvi f sestanek grofa in senorite z , različnimi čuti. , Bita je preoblečena Suzana. ; Pri prihodu v hušo je stopila t nekoliko vstran v senco in la- 1 hko opazovala, kako grof skrb- : no motri krasno hčerko bogatega meksikanskega posestni- j ka. I.ah en vzdih se izvije iz prs 1 Suzane, ko vidi kako grof stra- ] stno pogleduje lepo Spanjolko 5 Nehote se prime z roko za fr-j| ce, kakor bi jo kdo zbodel z 1 ostiim nožem. Zajedno pa jo 1 prime neka močna toda surova < zakaj pa je stari Bonifacij tukaj?" Sedaj pa poda grof mladi se-noriti roko, da jo odpelje v notranjost stanovanja, zajedno se opravičuje, da nima dovolj pripravljenega stanovanja za tako visoke goste. Senorita Dolores položi svojo fino roko v grofico in koraka preko- praga. Naenkrat pa se strese in od-.koči nazaj. Grozen, pretresljiv gTas se zasliši. "Santa Virgo -de Puebla, senor, kaj je to?" šepeta dama, in se pritisne tesneje svojemu spremljevalcu. "Le pomirite se. senor-ta," reče grof s smehom, "pozabil se mvam povedati, da imam v hiši tigra." "Tigra, senor? Toda na po- , sestvu svojega očeta sem že večkrat slišala rjoveti tigra, in celo spremljala sem lovce, k) so jih lovili, kadar so naši čredi delali škodo--r- "Ah!" se smeje grof, "že vem. vi mislite amerikanskega t:gra ali jaguarja. Toda senorita. če bi enkiat videli mojega tigra, bi vse drugače gledali. Amerikanski tiger ali jaguar in tigri iz lud je se silno razločujeta med seboj. Če vas nc motim, se lahko napotimo k njegovi kletki." Grof v resnici pelje svoje goste v ozadje poslopja, kier je držal v močni železni kletki pravega tigra iz Ind'je. Imel i»a je nekoliko za strah, nekoliko pa, ker je ljubil rogočiio ži \ ai. !) 'čiin Suzana z grozo in iz oddalje gleda 11a mogočno žival, se Dolores približa prav t i k kletke in opazuje razjarjenega tigra. Grof je moral občudovati njeno hrabuist in ne-u.-trašenost. Ko ji grof začudeno 1 niieni. da ni pričakoval to-t ko poguma od nje, 11111 seno-r ta odvrne: "Ko bi enkrat slišali hudičevo kričanje Apačev, kadar se podajo 11a bojni bles, potem bi i.d ko vedeli, da tiger irma po--.elmo močnega glasu \ primeri z Apači." "1'pain, .senorita, da sami še liste ilneli prilike slišati bdjne-krika Apačev." pristavi iv.rof. "Motite se, senor. Priliko s. 111 imela. znati onega služabnika, k) j.' tedaj rešil vaše življenje iz indijanskih rok." Gospodična se obrne nekoli-k > vstran, da zakrije rudečico na obrazu. "Ne bodete ga več .1'ib'li tam," reče, "ker je kmalu potem zapustil služIjo mo-lego očeta kot prost Indijanec." "Potem pa prosim, da mi vsaj njegovo ime poveste, da se mu zahvalim, če ga kdaj srečam na preriji." "Preveč ste ljubeznivi, gos-bod grof, proti tujki. Indijanec je Komanč in se imenuje Vo-nodonga. kar pomeni Veliki Jaguar, njegov tovariš pa not ši ime Železna Roka." Že drugič je slišal grof danes to ime, in že drugič- se je stresel pri teh imenih, • Spomnil se ie tudi. da je V nosti lepe Spanjolke skoro pozabil. da se mora baš danes sestati z obema, in da ga je lepa Spanjolka skoro- zmotila, da bi zamudil sestanek. Družba je medtem stopila v sobo. katero je grof navadno rabil za sprejem boljših Ijudij. Bonifacij preskrbi za spalnice za don Estevna in njeno hčer, dočim dobijo služabniki posebne ?obe. Ko še pove havzočim, kanskega posestnika zgubil 1 skoro pol ure; vendar se prav s nič ni bal, ker je sedaj vedel, I da v resnici živita oba moža, j o katerih mu je gambusino pri- ] povedoval. Znova mu je to pri- j trdila hacienderova hčerka. Tu j di Kršžonos mu je povedal, da 1 sta oba človeka na potu v San ( Francisco. I11 nihče ne bo ho- , dil tisoč milj daleč, da bi čakal j samo pof ure.' Hitro koraka j grof po mestu, ko se je še pre- ? pričal, da nosi s seboj 11 sode-polni mošnjiČek, tesament umrlega gambusina v Parizu. Kina- « ly dospe grof.do prostora, kjer j je stala prej cerkev. Jasno siji ( luna, in grof je tudi lahko zra- , čunal, .kam bi metala sence, če , bi cerkev stala na starem pro- , štoru. Toda ko pride tja — ni b lo nikogar več na mestu. < Dalje prihodnjič. , Društveni oglasi, j Društvo "Sava" št. 87. S. S ' P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 602)1 St. Clair ave. ( Predsednik Jos. Polanc, 1101 1 E. 63 St.; t;ijnik Anton Lakner 1101 E. 63 St..: blagajnink Tom Jereb, 12^ E. 55 St. — V dru- ' štvo se sprejemajo rojaki Ofl ' 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto, ' lepo priliko, stopiti v društvo. ' ki daje $8.00 na teden bolniške ' podpore in $500.00 smrtni ne. « 1. febr. 13. 1 Slov. Lovsko PoHp. društvo ima svoje redne seje vsako | ! rti go nedeljo v mesecu in si-er ob 2. uri popoldne v John •Grd'novi dvorani \ društvo se -prejemajo člani od \(> do 45. Ie*a. V«tcpnina po starosti B«dn;f ka podpora znaša S^ 00 na teden. Predsednik Jos. Rus. 1306 E. 55 St.; tajn k Jakob Požun," 1164 E. 61 St. i. jan. 13. . Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 T.S.K.J. Predse Inik >*r Milavec, 1031 E. 6l St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.: dag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 E. 62 St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših dru- , >tev. S^je se vrše vsako tretjo 1 nedeljo v mesecu v J0I111 Grd -novi dvoram. 60^1 St. Clair ave Dr. zdravnik I M. /Setiškar 6127 St. Clair ave. 1 apr 12 K. K. podp. dr. Srca Jezusa ona svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, pred s. 5613 Carry ave. 1 lernej Kraševec pod predle d. Math I Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Škulj. Društveni zdravnik F. J. Schmoldt, 5J32 Superior ave. Uradne ure od 7—8 zvečer. 30. dec. 11 K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-«ovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. ^Predsednica Ana Štepec. 1204 E. 4« St.: 1. tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. * 19. marc 12. Samostojno K. K P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 3p. ob j četrti torek ob 8 uri zv v 11 K>dpred. Frank Gornik, blag. lak. Mauser; I. tajnik Frank Vfakše, 42-29 St. Claffr Ave.; ' društveni zdravnik J. M. Se-iškar. Vsa pojasnila daje prvi ajnik. r. jan. 13. K. S. P. dr. sv. Barbare, k. 5. spadajoče k gi. post. v Forest City, ima svoje redne mestne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo «e sprejemajo člani od 16 do I Vstopnina je po starosti Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu Predsednik, M Colarič 1061, E. 61 St.: tajnik J. VVidervol 5127 St. Clair ave.; hlagaj. M: Vintar. 1141 E. 60 St. Pojasnila da juta predsednik in tajnik jvl.i*) Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških. prostorih na 1157 E. 61st St.. Knjige se izpo-sojuiejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnita lajejo: perdsednik Peter Pikš* 5305 Glass ave.: I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; bla» gajnik Jakob Požun, 1164 E. 5i St. ' (1. kn. 13 Samostojno Pevsko iff podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo neieljo v mesecu in pevske vaje v|ak ti» rek in petek zvečer ob S.nn. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.; tajnik Carl Lampe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežič, 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12 Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februarija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci a'i pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Letni prispevek za člane je 50c-Seje so vsako drugo'nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. - Predsednik. L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol. 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik 4. avg. n. Narodna dobrodelna Družba v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom it Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamea ni darovi so dobrodošli. Predsed., h. J Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St. Clair ave ; Mike Setnikar, blagajnik. 6131 St. Clair ave. 4. avg.. 11 Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej dvorani. Odborniki so: . | Predsednik, Frank Butala 6220 St Clair ave; podpreds. Ivan 2ulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj 5613 Carv ave.: blagajnik Jos. Žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Avsec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu kln-bu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba. 4 avg. 11 Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh. Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrt? nine. Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica, 3557 E. 81 St.: Frančiška Juh blagaj-nica. 3533 E. 82 St. Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, št. 20 S.S.PZ ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smrt-nine. Reden mesečni asesment je $1.00 Predsednik J. Marti, 6401 Bonna ave. L tajnik Ig. Smuk 6401 Bopna ave.; bla* gajnik Fr. Lah. 1157 E. 61 Sij K, jSlari Planjavec je bil še trden mož, dasi je gospodaril ie n«d trideset let na svojem le-j v«tt, obširnem posestvu. Življenje njegovo je teklo, kakor l Uče pač veliki večini, da ne v kmetskemu gospodar-j ju: v prvi mladosti "pol joka, pel smeha," potem v mladeni-I šKih letih doma dela toliko,, kol kor je ravno tre»ba; ob že-j gnanju in ob semanjih dneh • malo več vina v glavo, ponoči pa malo vasovanja in malo te-j pc-ža: nato pride ženitev in' svoje gospodarstvo in ž njo in ž njim vred — skrbi, pa I dela vdeno več in več; kako nedeljo ali praznik zvečer romata še polna steklenica in prazen kozarec iz roke v roko, pa čez noč je vse prespano, \ se veselje, vse hripavo petje, vse zabavanje, in delo je zopet ■ tu in skrb za priddek in ime-] tek. Tako pride starost in ž njo želja po počitku.-Sin je dorastel; suče se že v drugem j oddelku onega kolobarja, ki ga završe vsi gospodarji na Pla-! njavi od rojstva do groba; sedaj ob žegnanju ie pleše in daja za ajno in tepel se je tudi že nekoTikokrat, da tudi va-suje, to se razume je samo ob sebi. Temu sinu torej se izbe- | ie nevesta, žena, stari pa leže , k počitku: najprej v kot za ši- , roko vedno toplo peč, a potem skoro, skoro vunkaj v hladni vrtič okrog bilžnje cerkvice svetega Marka. Dejali smo, da je bil stari Planjavec še trden mož; zato , I mu ni hodilo na misel, prepustiti posestvo enemu izined . treh sinov, ali pa, kakor se je , bilo ie zgodilo na Planjavi, ( vzeti zeta v hišo; saj je imel tudi hčer, ki je bila ie za mo- t žitev. Stari je hotel še sam de- , lati in skrbeti, dokler je bilo ; kaj moči. Le nekaj ga je sto- ; lilo včasih •čemernega in za- ( t mišljenega; od mladosti že je | imel bolezen, samo ob sebi ne nevarno, ki se tudi ni pogo- s atoma pojavljala, a gotov ni bil nikoli, ni doma, ni v cerkvi; , ne, ako je nakladal voz sena, vrhu njega stoječ, ne, ako je / p šel po ozki brvi, držeči čez bli-šoji potok. Božje ga je meta- „ lo, čeprav ne pogostokrat, ali kakor smo rekli, gotov ni bil "Ubil se bodem ali pa bo-dem utonil!" je dejal časih, toda navzlic temu je vendar mirno in ravnodušno hodil čez j brv, ali pa lezel na streho, kadar je bilo treba popravila. "Kakor mi je namenjeno!" se J je tolažil potem z onim fatalizmom, ki ga je toliko med f kmetskim ljudstvom. I Bilo je jeseni, ko je stari v Planjavec iznova — menda tre- ' p tjič v dveh dnevih — ogledo-'1 val gola rebra na slamnati "Prekriti, zakrpati se mora I" | je dejal, vzel s police pri oknu | ( zakrivljeni nož, velel sinu An-tonu, naj napravi nekoliko skopnikov rzene slame, sam pa , je šel gori v breg do meje, j ki je obkrožala njivo, in kjer je rastlo med robidovjem do-kaj mladih belokožnih brez. Pod grmovjem prav na rumenem laporju je slonelo mnogo suhe praproti. Iste je starec nabral, malo zmel, uložil jo v '„ nizko kotlino kraj njive, na- ^ njo pa vrgel nekoliko suhe jel-kovine in smrečja, nalomljene- £ 91 gori više v meji ter prapro-tirio uigal. Skoro je plapolal ; ogenj iz kupa, ki je nanj Planjavec še venomer nalagal goriva, in gost, bel dim se je . iz pokajooega smrečja valil v L dolino. Zdaj je starec vzel nož * ter rezal brezovino, trebil posamezne šibe in jih metal na lt I« kup kraj ognja. Ko je uvidel, da jih bode dovolj, je jemal zopet vsako posebe s kupa, jo I lu>. t na fjgfgujjg L- n - Zanimiva knjiga o Amerikan-cih izide v najkrajšem ča- 0 i au. Rojaki so vabljeni r! na naročbo. ZANIMANJE. -1 V kratkem izide iz tiskarne - Družbe sv. Mohorja 1. zvezek 1 obširnega spisa o Ameriki in - naših bratih onkraj morja. Spis jii niti zdravilo za "amerikan- I sko bolezen", niti vabilo na iz i seljevanje; podati hočem ko * likor toliko natančno sliko o I Amerikancih. • 1 De o izide v 12 mesečn h ' zveskov od 3 4 tiskovn h j pol, torej bode imelo nad 600 1 strani, j Poleg mnogih slik amerikan ' j škili pok raj'11, mest itd. bo sp s ' prinašal slike odličnih Slovencev, društev 111 skupin, v kate-•' rili se zrcaji življenje aiiieri-kanskih Slovencev. Krasile bodo pa knjigo p ed vsem izverne risbe znanega ' slovenskega umetnka g. Iv. Va v potica, j Vsebina je ta-le: Prvi del; Splošni pregled. 1. Novi svet. Severna Amerika. Zjedinjene države. 2. Novoan-gleške države. 3. Srednjeatlan tiske države. 4. Južnoatlanti-ške države. 5. Države ob Me-hikauskem zalivu. 6. Države ob rekah .Mississippi in Oh:o. 7. Države na severozapadu. H. Države v prerijah in stepah. 9. IVžave na zapadnem gorovju. 10. Države ob Tihem morju. 11. Teritorija Aalaska in 1 Hawai. Canada. Drugi del iz amerikanske zgodovine. Tretji del: Amerikansko*politično življenje. 1. Duh samouprave, j. Politične stranke in politiki. 3. Predsednik in kongres. 4. Pravosodje. 5. Razno peijitična vprašanja. Četrti del: Amerikansko duševno in socijalno življenje, t. Duh izpolnitve. 2. Vera in cer kev. 3. Sola iu ljudska izobrazba. 4. Socialne) življenje. 5. Amerikanski duh. Peti del: Amerikansko spodarsko življenje. 1. Ameri kanec pri