^Stti»od HeMst* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE__ Uradniški ta upramllki prosUrt: M67 S. Lawndal» Ava. Office of Publication j MST Sooth Lawndala Ato. Tatepbooe, Rockwall 4*04 Uala jo 16.00 rs^-sarsrs :'£rrss: CHICAOO. nx- ČETRTEK, Ž», JUUJA . im. Aoooyt—oo for Moiling at «»cial roto of poataga provUUd for la —ctioa 1108, Act of Oct. 8, 1017, authored on JunaiQSlZ^ Subscription »6.00 Yaarly ÖTEV.—NUMBER 146 Ipanska delavska armada tSTT odbija fašistih Po uradnem poročilu je bilo 800 ubitih v Barceloni in 250 v Madridu. San Sebastian in več provinc na severu je v rokah fašistov, toda slaka prede fašistom na jufu, kjer so lojalne čete odbile divje Marocane. Dve ameriški bojni Udji odideta v španske vode Usbona, Portugalaka, 22. jul. General Francisco Franco, rtovni vodji fašistične vstaje f gpaniji, j« dane» naznanil z tfopostaje v Sevillu, ki j e še ed kontrolo fašistov, da njegov mm je — železna vojaška itura za vso Španijo, raz-, in uničenje vseh markaistič-strank, razpust in uničenje levičarskih delavskih unij, ist in uničenje levičarskega lenta in ministri vseh treh trških vlad izza februar-volitev bodo postavljeni vojno sodišče na obtožbo j! Washington, D. C., 22. jul. — lika vlada je včeraj poslala Ivi bojni ladji v španske vode i odvedbo Američanov iz Spa-e, če bo treba. To sta oklop-Oklahoma in križarka _cy, ki se ie nahajata v ev-•kih vodah. V Španiji ae na-1582 ameriških državlja-ki so bili pozvani od ameri- > konzulov po navodilu poslaništva v Parizu, da morajo biti to nevtralni in držati se mo-»jo proč od bojnih linij. London, 22, (jul. — Anglija i trinajst bojnih ladij v špan-kih lukah za protekcijo svojih avljanov v španski republiki, j več tega brodovja je pri Gi-rju. Madrid, 22. jul. — Španska poroča, da je bilo v boju i rebelno vojaško posadko v Ma-du okrog 250 mož ubitih na > straneh. V Barceloni, glav mestu Katalonije na sever- thodnem obrežju Španije, je bitka z vojaškimi pučisti »jala dva dni, je padlo 500 moi obeh straneh. V Madridu je ij mir in vrnile so se normal-razmere. Luis Companys, predsednik tlonske province, je vodil zve-vojaške in delavske čete v •ju s fašisti v Barceloni, ki so r»j zjutraj končno kapituli-ui in njihov vodja, general Ma-1 Goded. je bil ujet. Francis-Ascano, eden glavnih vodite-* ipanukih anarhistov, je bil w v bojih v Barceloni. Zanimivo je to, da fašisti po-J Hpreminjajo cerkve v avoje tojave in streljajo z zvonikov; •Hka tega je, da so vladne I včeraj porušile štirinajst rkva. Madrid je središče, kjer špan-* ^mokracija mobilizira svoje ^ 'n jih razpošilja na vse >w" Vlaki in avtotruki z voja-in delavsko milico odhaja-' nn>r«-Ktano na jug in sever pije. N'»jresnejši polužaj v tem mo-Je v severnih provincah, j* Je general Mola dobil na J *tr*> večino rednih voja-[in »»rnizij in unedel San Se-giisovito španako leto-J*A"»t»to na severnozapadni »Atlantika. Fašiatična arma-v°di general Mola, tre-kontrolira severni obronek ^Je od Atlantskega morja do r^ Pasa teritorija na vzho-- franc^ki meji. Vlada je 4 na M,\«.f mo6ne ^MU I« L 4 ' ^PublM^nake milice k ' • '»b'kimi enotami. u v,Ädo * n* , a«, je fašiatič- Drhal izgnala organizatorja unije Nizke mezde relifnih delavcev v Louisiani . Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete so te dni obiskali: L. Bolskar, Anne Bolskar in Elsie Saje iz West Allisa Wis., ter John in Angeline Yards (Jarc) in Maks Kapš iz Garyja, Ind. Župnik Sla je zbeial delegata po uboju Sittmeeport, La. — (FP) — Delavci v Louisiani, v privatnih industrijah in pri relifnih delih, nimajo sreče v borbi za iz-boljianje svojega položaja. John S. Moore, organizator u-nije poljedelskih delavcev, je poetal žrtev teroristov, ko je skušal organizirati zamorske in belopoktne delavce v svoji uniji. Drhal pobojnikov, v službi veleposestnikov, ga je napadla in tegnala iz mesta. Ko je unija protestirala proti teroristom pri predsedniku Roo-seveltu, je župan Simmesporta dejal, da on ne bo trpel nobene unije, ki sprejema tudi črnce, ker bi v Louisiani nastala taka situacija kakor v Arkansasu. V slednji državi je Southern Tenant Farmers unija nedavno zaključila stavko zamorskih in belopdttnfh obiralcev bombeia, ki je rezultirala v zvišanju mezde in v nekaterih krajih so mali plantažniki priznali tudi unijo. Takoavana "zaščitna mezda" za delavce WPA v Plaqueminu, La., ki je bila 25 centov na uro, je bila znižana na 20 centov na uro. Prej so relifni delavci prejemali za 132 ur dela na mesec $81.90, sedaj pa prejemajo $28 za 140 ur dela na mesec. Ko je več sto reHfnih delavcev zaatavkalo proti redukciji, je A. Crutcher, drtavni administrator relifnih de», naznanil, da bo vsem ustavljena podpora, če se ne ibodo takoj vrnili na delo. Pogajanja v stavki oljnih delavcev Piketi še vedno oblegajo čistilnico olja Cleveland.—-Po poročilu v Enakopravnosti, posnetem iz cleve-landskaga dnevnika Preasa, je ftMpnik Milan Slaje iz Loraina zbeial v švojem avtu, ko je zadnjo nedeljo zvečer, vozeč se z neko žensko po Bulkley bulevar-du v Clevelandu, do smrti povozil Johna Bieggerja, avtnega trgovca iz Marshfielda, Ore., in delegata na konvenciji Townsen-dove organizacije. Slaje je bežal naravnost domov v Lorain, ali predno je izginil, so ljudje opazili licenco njegovega avta in ko je prišel domov, ga je že čakala policija. John Biegger, star 61 let, je bil ubit pred očmi svoje žene in dveh drugih delegatov. Pet teroristom obtoženih umora zamorca ■ Detroit, Mich., 22. jul. — Danes se je pridela obravnava proti petim članom "Črne legije, teroristične organizacije, ki so obtoženi umora samorca Silasa Colemana, vojnega veterana. TI so "polkovnik" Harvey Davis, Jack Bannerman, Erwin D. Lee, Charlea House in J. H. Lora nee. Ta petorica teroristov je bila aretirana na podlagi izpovedi Daytona Desna, člana Črne legije, ki je priznal, da je umoril reliinega delavca Charlesa Pooleja, člana teroristične organizacije. ker je izdal nekatere tajnosti. Dean je a svojo iz- REBELNEUNUE IZZIVAJO EKSE-KUTJVO ADF Lewis je izjavil, da ne bodo nastopile na obravnavi KAMPANJA SE BO NADALJEVALA Washington, D. C., 22. jul. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije in načelnik Odbora za industrijsko organiaseljo, je včeraj izjavil, da se voditelji rebelnih unij ne bodo zagovarjali pred eksekutivo Ameriške delavske federacije, ki jih je obtožila "vstaje" v vrstah or-ganiairanega delavstva. ____w____________Lewisova izjava je povečala povedjo uplet«l okrog dv»J*>t rul(0, v ¿„„liki d«l«v,M t»-drugih iluiov Crtie l*IJ«. ki «o deruclji, ki ne J« pojuvll, ko J« Lincolnov sorodnik v pomanjkanju Odvisen je od podpore dobrih ljudi MONEY POZIVA DELAVCE NA BOJ PROTI REAKCIJI Novice iz Detroita Detroit, Mich. — Goathničar Joseph Klančnik ae je te dni preselil v nove prostore na naslovu 760S W. Ford st. Njegovi novi prostori so zelo prijazni. Star pionir umrl v Kanaaau Pittsburgh, Kans.—Zadnje dni j« umrl John Pajk, star 72 let in rojen v Šentvidu pri Zatični na Dolenjskem. V Kansasu je kopal premog 42 let. Zapušča vdovo in hčer doma, v Detroitu aina in drugo hčer in tretjo hčer v Florencu, Colo. Iz Clevelanda bili ie aretirani. Colemana so teroristi izvabili v samotni kraj, kjer so ga ustrelili, "da vidijo, kako bo umiral zamorec." Umor je bil izvršen 25. maja preteklega leta, a ni bi! doalej pojasnjen. Colemanovo truplo so našli v nekem močvirju s šestimi kroglami v telesu. Najhujša suša v zgodovini amorihkmga zapada Waahington, D. C., 22. jul. — Federalni uradniki v farmskih birojih poročajo, da je letošnja auša na amariškem zapadu in arednjem zapadu veliko večja kakor je bila leta 19&4 in v nekaterih državah najhujša v zgodovini naselitve1 teh pokrajin. Paa suše se razteza od Skalnoga pogorja v Montani do zapadne Pennsylvania po dolžini, po širini pa od kanadske meje doli do centralnega Marylanda na vzhodu in do Texaaa na zapadu. Po več državah v tem pasu je temperatura še vedno sto stopinj in čez. Cleveland. — V Newburghu je umrl Andrej 2agar, star 42 let in doma iz Bazovice pri Trstu. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča ženo in tri otroke. Bil je član SNPJ. — Dalje Je naglo umrl v bolnišnici Herman Kin-'otroške bolezni. kopf, star 40 let in doma iz St. Petra pri Kočevju. V Ameriki je živel 26 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. — Dr. Angelina E. Dejak, menda prva slovenska zdravnica v Ameriki, je odprla svoj urad v 8ND. Nova doktorica je špeciaiistks za ženske' in Odbor za industrijsko organi zacijo naznanil, da bo organiziral pol milijona želesarakih in jeklarskih delavcev v industrijski uniji. William Green, predsednik ADF, je označil Lewisovo laja-vo za "bombastično propagando" in izjavil, da se bo obravnava vréila 8. avgusta, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji eksekutive, na podlagi formalnih obdotžitev, katere je pred-I ožil ekaekutivl John iP. Frsy, predsednik kovinarskega de-pa rt menta ADF. Obdoltitve naglašajo, da Lewis in drugi člani njegovega odbora podAi-gajo revolto v vrstah organiziranega delavstva. Ako bo eksekutiv* ADF na svoji seji odredila suspendira-nje rebelnih unij in jim odvte la čarter, bo vprašanje izključitve predloženo konvenciji federacije, ki se bo otvorila v Tampi, IFla., v prihodnjem novembru. Za izključJtev je potrebna dvetretjinaka večina glasov. Lewis v svojem pismu, ki gs je naslovil Greenu, naglaša, da procedura, ki jo je odredila eksekutiva proti v Odboru za industrijsko organisacijo včlanjenim unijam ni v akladju z ustavo (AmeriAke delavska federacije. "Suspenzija,"" pravi li«wia^^>menl, da prlsadete uiiFJe ne bodo represen! 1 run»1 fltalUi na t straaO Kanaaa CUy, Mo. — (FP) -Kako deluje aiatem privatne iniciative? To Je umestno vprašanje sedaj, ko različni šarlatani spet ponavljajo frase, da ni nobene razlike med tradicijami Linoolnove dobe ln da-našnjlm načelom "krepkega ln-dividualiama." Eden od malega števila še živečih sorodnikov predsednika Llncolna je rThomaa Lincoln. On stanuje v kleti neke hile v Kanaas CUyju, kjer čaka na starostno pokojnino od držav« Missouri, preživljajo pa ga dobri ljudje, ki mu prinašajo ži vila. V rasfovoru a časopisnimi poročevalci je iaraaii mnenje, da bo pokojnino kmalu prejel. ov * prodiranje divjih mr , A, J **dnJo soboto k» 4, o gibraltar- P«nijo. Vrf voja- k ft dk, k St. Louis, Mo., 22. jul. - Tu so se pričela pogajanja med voditelji unije oljnih delavcev in uradniki Shell Petroleum korpo-racije glede poravnave stavke, ki je izbruhnila pred enim tednom v čistilnici oljs v Rozanni. III. 760 inženirjev, ki so zaatav-kall in s tem ustavili obrat v čistilnici, ni poslalo svojih repre-zentantov na konferenco, zasto pane pa ao vse druge unije oljnih delavcev. Piketiranje čistilnice se nada-juje, toda stavka ni doalej izzvala nasilja. Inženirji ao za atavkali, ko je bil neki član njih unije odpuščen zaradi zanemarjanja avojih dolžnosti v službi. Sterling, I1L, 22. jul. — Sem Je dospel Robert M. Pllkington, vladni posredovalec, da poravna stavko 1400 delavcev, ki je izbruhnila proti Northwestern Barb Wire Co. Harriebarg. DL 22. M Predsednik krajevne progresivne rudarske unije je včeraj pozval rudarje, ki ao zaatavkall v premogovniku Waaeon. naj se vrnejo na delo. Rudarji so za-h ta v kal i pred nekaj tedni, ko je kompanija odredila, da morajo noeiti električne «vetllke. Državni rudniški department je včeraj 1'učiatom in M 1. >U**.> »o bile sprva a «Ueétt T piitug kompnniji. nakar je predsednik unije pozval darje, naj se vrnejo na delo. Anglija daje potuho nacijem v Gdansku Zavrgla je predlo« Francije za novo sejo v Ženevi -Ijondon, 22. Jul. — Francija Je zadnje dni -predlagala, naj se U koj anide svet Lige narodov v izrednem zasedanju v Ženevi In ae (>eče z nacijskimi aktivnostmi v Gdsnsku, toda Anglija je ta predlog zavrgla. Angleški zunanji minister Kden Jt Informiral francosko vlado, da Anglija nt bo vtikali v zadevo Odanaka, dokler Poljaka, ki ima največ in teresov v Gdansku, ne zahteva te akcije, To pomeni, da Anglija nima več upanja, da je Liga apoaobna za reševanje kakšnega mednarodnega problema. Anglija Je voljna prepustiti uaodo Gdansku Poljakom, ki naj zdaj pokažejo, koliko je vredno njihovo prijateljsko paktiranje a Hitlerjem Dan«« ae je pričela preliminarna konferenca v Londonu med zastopniki Anglije. Francije ln lielgije glede lokarnskega problema ln llitlerjrve remlllta-rizaclje Porenja. Kasneje )>odo povabljeni tudi zaatopnlkl Italije in Nemčije na londoftako konferenco. San Francisco, Cal. — (FP)— ... Tom Mooney in Warren K. Billings ata ob dvajaetletnici svojega zapora v državni Jetniš-nici naslovila spomenico navadnim delavcem, v kateri jih pozivata, naj vztrajajo v svojem boju proti izkoriščevalcem. "la grobnice, v kateri se nahajava ie dvajset let kot žrtvi omreitnja, pozdravljava zavedne delavoe ln njih čaaoplsje," ja rečeno v spomenici. "Vztrajajte v avojam boju do končne amaffe, ki bo tudi nama prineala rešitev. Prebila sva dolga leta v ječi samo zaradi tega, ker sva «bila lojalna delavstvu ln ker sva posvetila vse svoja energije gradnji energičnega delavskega gibanja v California, "Situacija v Callfornlji Ja danes sllčna oni pred dvajsetimi leti* Vladajoči raared kuje naklepe noč ln dan proti delavskim organizacijam, da jih u-nlči. To ja naju napotilo, da ob tej (tragični oblatniol ponovno apelirava na delavca, naj strnejo svoje vrste In o Ječi jo avoje sile v boju proti reakciji Enot-nost delavstva je potrebna sa popolno zmago nad našimi sovražniki. Boj sahtava žrtve, toda Prt Um na smete poasbitl da svs midva tudi Irtvf, Trpiva sedaj in trpela sva skoal sad-njlh dvajsst let, ker sva branila pravice delavskega raareda. Midva vas prosiva, da storite ta nsju toliko kakor ava midva storila za vas. Vaše pomoči potrebujeva In upava, da nama je ne boste odklonili. "Najina zadeva bo končno dosegla (federalno vrhovno so-diAče in v tem vidiva nekaj u-panja. V CallfomiJI, kjer je državno vrhovno sodiiče skoro pod popolno kontrolo ln vplivom Industrijskih magnatov, odprtih sovražnikov organlai-ranega delavstva, ne t>o poravnava krivica, ki se je nama zgodil«. Zato zaupava vrhovnemu trlbunalu te dežele, da bo pravično odločilo, ko mu bo predložena vaa evidenca, da sva žrtvi omreftenja. "Ponovno pozdravljava delavsko solidarnost in žellvs popoln u*|teh organiziranemu delavskemu glltanju, ki vodi borbo proti svojim tlačlteljem in lakoriščevakom " Napad na Addii Ababo se pripravlja Dve abesinslci armadi se pomiieta tja I^Htdon, 22. jul. — Brzojavno poročilo iz Sudana preko Kaira v Kgiptu ae glasi, da dve močni abealnski armadi prodirata pro-to Addls Ababl, glavnemu me-atu Abeslntje, Raa Kaša. aln biv. šega abeain»k"ga vojnega mini- Izgrmdi 3000 bmlgijtkih^ kl ^ v 1 vojakov zadnjo nedeljo Bruselj, 22 Jul. — ftele danea ae Je (gvedeio, da ae Je zadnjo nedeljo W00 vojakov Ulgljak* armade uprlo avojlm čaatnlkom v menili l#eo|ioldu. Ko ao vojaki izvedeli, da Je Mla njihova alui-t tiena doba podaljšana, ao Jezno! proUatirall In a«»-*l»rall na trguj l>rcri kolodvorom. Ker ae niso, /menili za povelja oficirjev, so tadnjl poklicali mestno policijo, ki Je nspedls vojsiko mn<4ieo ln l»o precejšnjem kravalu mi ae vo-Jaki razšli. Voditelje vojaških , isgredfiikov ao nato zaprli. vodi eno armado, dočtm Je druga pod vodstvom raaa Hejouma. Obe armadi akušata priti v svečo v glavnem mestu. Poročilo nadaljuje, da ao oatrl UiJi z Italijani le v teku. $fM)j*ti dodali kabi' nrlu dva nova ilana Monkva, TI. jul. — HovJetaka vlada je dobila dva nova komisarja. Ustanovljena sta bila ko> mlaariat za javno adravje in ko-miaariat >uailee. Gregor Kaminski J Je k^miaar zdravja In Nikolaj Krilenko komisar Justice. p - prosveta THE ENLI^HTENMDfr gl aSilo m umixA ai il i W r ■ - » mim irto« t*«e» Olim» »* UM m m» RM aH^tt- m t*rt •* I» Cbm «TJt »Ahu Mis • I» PIUWVETA WT« S*. VtwmU* AH, or ras r Enotna fronte—je •fini? C« pogledamo na »edanji polodaj v radikalnih političnih strankah v Združenih drža-, vah s objektime^a «taliAča, vidimo, da je salo ki»vem Cim več je boj» xa enotno delavsko fronto, tem manj jt <*notnosti in fronte — in tem vet je razkolov. razcepov in konfuznoeti na vseh koncih in krajih. Nekateri voditelji ve U PoRette kaj naprednejAi kot je Roosevelt*** "Reading 1 ator Advocate", glasilo socialistov v Reedingu. Pa., je zelo nejevoljen s situacijo v Wiaconstnu. Ta list polemizira v m») Ate vitki od 17 julije s milwauAkim dnev-mkom "The Milwaukee (¿sedcrjem**, ki je pisal, da bo "nova situacija ojačlla socialistično stranko v W*ctm*inu kot izobraAevalno sik»". It tega aklepa Ust v Reedingu. da socialisti v Wisconsinu prehajajo tz politične stranke v ' izubraAeva.no organizacijo". "Ali je to dobro?" vpraiuje Advocate in poaiva socialiste zunaj Wisooasijia. naj o tem resno premiAlju-jejo. Mi te incidente registriramo s itrogo objek-tiw>rgs stalna, da bodo ¿itatelji Prosvete vi-tick, ■akiiia k,<»nfu«ja je zadnje čase «^^ts^sis v driavski politiki v Ameriki. Nekdanje jaa-no«ti, ki je tMla odločno zavrtana, tako da si lahko takoj wdei in veiel, kje si tn po kateri poti hodiA — danes ni več. Z \»eh strani čujemo klire po enotni fronti in i«u>če*no se kriAajo politične ambicije vertikalno ia horicontalno In vaaka' teh ambicij ima «toja pravila za Vnotovanje". Nič ne veA, kdo je prav za prav v pravem! l><*tednoeti ni vrnil Zm pametne delavce Je najbolje, da se malo razgtedajo in opazujejo ve« u vrtinec. En-krat ae bo situacija le razčistila in deiavei. ki vedo, kaj hoče je. bodo imeli ;»red seboj pra vo pot do cilja, la ta pot bo ««notna 1, V goeti megt» je taHu» in ntvimo potovati... V gosti nssgM laftke kreneA nsaaj. dal««- y.. Glasovi iz naselbin Zanhnive beležke JVK. ss ja ou hifeu tedai tukajšnji Slovenci in vaö pcwscd nastopajo kot Ja*»- nagnvonla slmrani (Srbov, men par <011- da ni. Lokalni Hiti piAejo. da je žia, tukaj aL> , - * Xr »-, . Uta radi ljubezni in pa radi šest ____stičnega kluba v MoonRnnu.ua-1 Ksc ja naAe ljudstvo klub pod- Üso« dolarjev inAurenca ali wmg4t wie.- H nais gls- slednji dan <12. jslija) pa pik- prk> s tem. da je veak shod eèi-;smeÉnin»lf. zavarovalnine. Poele-venske^Srmarsze metropole"» nik soeiali*ič~g. klsba s KJ*** ^Hevfluje le redkokdaj aHAL To pa msnda stu. \ . sklenil, da priredi vsako lsto^PA* •Peh kÄmDn P00 0010100 * Prispsvlri z» itamtne Do srede maja je Feocr. Wl zate. ker smo prevsi zapoalepi Na Z avguste bo tukajtaji so- V d^bt k cri nje. Kshm+m v tAl klub it UB priredil Jugoalovsnov v bakrenem okro- Ml porodu Brigjec, morikcpa silni vrottni kakor i Ali *Z. P» v Dnenikovem parku, na hali Eskimi v AlaakJ, ka jih Js, katerega prav ulj ud ne vabimo obiskala rekordna vrséfaa. ¡sne zavedne delavce in esmAilje- delke Seno smo kosili dopoldne, i Ns par klubovfli šegah smo popoldne smo ga ia spravlja« prav živahno razpravljali, kako pod strobo. (h cs nam js bil uai- pridobiU več članstva v klub. Na-S ga ne bo treba mlatiti. Po-!gteiaU ae je potNba. da bi mo-Auiilo se je klasje Ae predno se relo biti v kluba več naiih task je zrnje aaredilo. Koruza v ai-,in deklet. Člani v JSZ opaavljs-Ainah je As zelena na vftjih sse- me vedno mnogo prnpagsmNstič-stih pa je suka Kramar se tadi nega dria. ne zaaemarjsao pa suAi in pod krompirjev» ni nič. tu sedaj, ki koruza zs ns bi nam pridrutili As drugi Ae tu ia tem obrodila, tako tudi ddsvci v tej nsaelhinl Z nami luwnptr u osvoboditev vseh de- Na «i. julija je vročina malo lavcev izpod dan sin je krivične pmsksls Veter piha s vzhoda ia uredbe. Citati pa moramo s vne-upamo, da b« v kratkem kaj dd- »o la zanimanjem naie dslav-ja, tako de bi pridsteli ske liste, Prosveto in Fraistar- krompirja, kajti «edaj se ga ne ca. kajti U dva naia dslavska dobi niti v prodajalndL ,IisU Airita med nami Inč pros v e- Gostiln imamo več ko p«aveé;!t« i« »ta jo med zavednimi de-kamor se človek obrne, ss V^kn lavci vedno krepko zagovarjala, z mrzlo kap! ico ohladi It Prosvete in Proletarca ee uči- poskrbijo tudi dobri gostilni- ^ v tlwMi druibi rsz- -edi. Dalje nas učita, da apoena-ramo pota, po katerih mora delavne korakati, da se vzroki krivic odpravijo. NaAa borba mora trajati, dokler bo vladala krivica na sveto, dokler je delavski razred ne premaga in postavi nepremagljiv temelj bodočnoati, to je: socialistično uredbo. Ne pozabimo datume 2. avgusta in poeetimo piknik klube At. 118 JSZ v Strabsnu, Pa. 13« velik sestanek in piknik vseh r 407. Četrti letal piknik JPK ► khuBst, Mick.—Četrti veliki sestanek in piknik Jugoslovanov v mkhiganskem bakrenem okro-iju se bo vrAil v nedeljo Z avgu ž ja. obenem pa sestanek bhrifc ja PaUgfc in Calumetčanov, ki ftive po drugft mestih, tot takoj prvo leto je klubov piknik in *etanek pose- i Vabite na tflo več ko dva tissč liudi. do^i girlimAzi O Pevski zbor, čim se je i te vilo na «stalili dveh Javornik te sknrsaaka godba ba-več ko podvojilo. To ja pač sna. gu priredila skupni piknik s imk men je, ds nsAe ljudstvo odobra- ¿gljo 2. avgusta na znanem Nova in Aeli take eeatankf, na lte- makovem pikniAkem poptoru. Ta terik ss snidejo znanci in prija- pmtor ja v tetfi, kateri ss mords niso vi- kajti tam ss prissjnfr deli vse lsle. u m pikniki. Ima. lepo urejana Naj pripre vnejAi prostor za te- pi^^nn dvorano v hladni aeoci ke sestanke in piknika ie Elec- Zabave na tem pikniku dor 2. trk park, oddaljen kakih pst *»gu*ta bo dovolj za vse. Ja*orw milj od Calnmeta. Ta prostor si nih rm bo kratkočasil s petjem, je klubov odbor izbral tudi n godisa pa bo akrbela aa plssalsa. Istote ji piknik. Program bo ta-in kv bo to prvi piknik teh ko bogat, da ga ne bi smel zsmo- ^«h kulturnih ustanov, se pridi ti noben Jugoslovan Iz tukaj- ¿akuje velika udeleiba od blizu Anjih treh okrajev. ¡n dalsč. Uljudno vabimo vss Vstopnina bo samo 10 canten tukajšnje hale« nijsisiadru-za odrasls, dočim bodo otrosi gfh nasriUn. Za lačne in lajne proeti. Za otroke se bodo vrifla bo skrbel odbor, poeebee športne igre in tokm* Kaiipat na pikniAki prostor za deležni pa bodo tudi slaičie in rojaim, M bodo prUlf Is drugih igrač brezplačno. Odbor je «el da nmihin: voaite po ceeti it 5 skrajnosti, ds nudi ljudstvu vss aM Barberton do kriittča cest nekaj dobrega in zanimivega. ; 6 in 21, potem ps is naprej po Zato pričakuje, da ee bo nsieteestt 6 do prve ceste. Id zavije ljudstvo odzvalo v velikem desno. Tam bodo veliki napisi, sli Ae večjem itevilu kakor prej. tako da bo vsakdo lahko načel Anjs leta. pmlor. Ia BaAertona do pik- V parku se bodo eervirale vsa- nttifi prostora js eno dobro kovrstns pijače in prigrizek sli milja Lahko ss tudi ustavite v luneh. Kdor hoče. lahko prinzre dvursni druitva Domovins, Id se svoj prigrizek s seboj. Kdor ss nahaja na 14. ceeti. Tam boste pa noče s tem ukvarjati, si bo dsbiB vsa potrebne informacije, lahko nabavil luneh v parku za V nodsljo 2. srgusta vsi na pl-majhen denar. knflt zbora Javornik in «lovetieke Iz Chicaga, Detroita, Mihrau- ^ • ^ V<*u*m>, č* keeja in drugih meet smo preieU vedno za w ob- v^č pisem od bivAih Calumetča- 8t°j teh dveh ku,turn,h stanov, nov, v katerih vprsiujejo, če se bo tudi letos vriil klubov piknik in kdsj. Tem amo odgovorili pi- 3 peoeta v smeno. ostalim, kateri morda na- Detrott, Mkrh. — Kdo ne po-meravsjo takrat priti sem na po- zna prijazne Selanove druftine v M Na diuitvenem polju je vee po starem. Tu in tam dobimo novega člana, kar nam ja v vsse-lje. Kljub suAi je obilo veeeljs vsepovsod. V naAi "metropoli" imamo dve dvorani, ki sta obe vsako nedeljo do zadnjega kotička polni. Nepolni jih seveda sama mladina, mi "ta stari" pa ss seveda driimo doma in gledamo naie mamice, kako pridno molijo za dei, namreč one naAe mamice, katere imajo ie upanje in vero v molitev. Toda mi stari "dedci" pa smo se prepričsli, da je tako upanje splavalo po vodi, zato smo le davno opustili molitve. Mamice nas kregajo, pa to _____________________ nič ne de. Pravijo, ds smo mi sta v Electric perku pod pokro- čitniee, naj pa služi v pojasnilo Clevelandu In dragih prijateljev vsega tega krivi, mi "stare po- viteljstvom Jugoslov. proevetne- ta dopis. Zadnja sli prejinjs le- pokojne mre. Zaje, pri kateri kore," da ni ddja. ga kluba. Kakor prejinja tri le- ta smo se ns kkibovih letnih pik-.zem. vedno bila •«*tiv. Drugega nam pač ne kale, ka- ta, tako se tudi letoe pričakuje, 'nikih sestali s večjim Atevilom I ljubnega sprejel ds se bo tudi letos udeležila ve- biviih Calumetčanov. zato upa- stoljabnega sprejema kor da se poAteno nasmejemo 198 Naie prireditve Canotieberg. Pa^-Dne 4. in 5. julija smo praznovali v naAi slovenski naselbini Canonaburg-81 raba ne desetletnico obstanka aagleAko poelujoiega druitva SNPJ At. 609 Pioneers of Waah-ington Co. Dasi ni bilo na večer 4. julija ugodno vreme in se v sled tega ni mogla vrAiti v Drenikovem parku, so bili prostori dvorane druitva Postojnska jama it. 188 SNPJ natrpani do zadnjega kotičkz. Četudi je rosi! det. smo se prav poAteno labavali. mladina v veliki dvorani ob zvokih orkaetra, mi ata-reji i pa ob zvokih domače Bole-tove godbe v spodnji dvorani. -Popoldanski program je vodil eden ustanoviteljev tega druitva. br. August EHUul Pozdravni govor je imel predsednik Joseph Holsy. pevski zbor Ilirije nam je zapel par krasnih peemi, kratke nagovore so imeli John Koklič. Joseph Beček in Jakob * Paučič. ustanovitelj druitva tika množica naiega ljudstva. Posebno pa Ae zato, ker se pričakuje, da boeta nastopila kot govornika na tem pikniku dva najvplhrnejia državnika v Mi-chigsnu. To sta zvezni senator James Cousens in bivAi gover-ner Filipinskega otočja Frank P. Murphy. Odbor je namreč oba povabil, naj se udeležita naAega piknika. Ko to piAemo, nam ie ni znano, če se bo odzval Murphy, odgovoril pa je Couzenz, da vabilo sprejme in bo navzoč, a-ko ga v zadnjem trenutku kaj nepričakovanega ne zadrži. Torej bo eden imenovanih gotovo navzoč, morda pa oba. 2e *amo to bi moralo pritegniti veliko udeležbo v park. Poleg imenovanih dveh bo nastopil tudi John R. Palandech. ki bo govoril v hrvaikem jeziku. On je znani hrvatski novinar in lastnik oglaAsvalne agencija v Chicagu Nastopilo bo tudi psr drugih promlnentnih govornikov. Kakor rečeno, bo to Četrti piknik te v rate, ki ga prireja Ju- gusto- ga-bila mo. da se bomo tudi letoe. dslsina tudi pri mre. Selanovi in Vabljeni ste torej vsi, da po- m** Candonovi. zakar jima izselite ta piknik v nedeljo Z ar- rekam najlspio sahvalo. gusts. Vam. kateri ate že bili Veliko lepih in veosHh ur sem na teh sestankih, ni treba na- u*Ua sačass mojih počitnic v dalje razkladati, kateri pa ie ni- Clevelandu v družbi mr. Franka ste bili. potrudite se, da boste Zajca in sina SAauleyja ter v. gotovo navzoči, zakar vam ne bo druibi Candonove in ftsl! Puhlicijeki odbor. Nato je dramski klub Soča upri- prosvetni klub. ka- zoril burko "V posredovalnici", ^ l?32 katera je ob hudi vročini povzro. T* f1 ******* čila obilo smeha. Nato je brat ^ 1? 1 "r0*0* dt Vincent Cainkar, gl predsednik ?rui< tuWinje> Jugoslovana o- SNPJ. v daljicm gmoru pojasnil pomen naAe mladine v SNPJ in jo vzpodbujal, naj posnema starAe ter z vnemo deluje za SNPJ. Prav tako zanimiv in obAiren je bil program dne 6. julija, na katerem se je izvajal umetni ples in so se kazale slike SNPJ, brat Vincent Cainkar je pa v angle-Ačini gmoril mladini o načelih SNPJ. V imenu angleAko poslujočega druAtva At. &R9 se vsem udeleien-cem te slavnoeti prav iskreno zahvaljujem. Mladina m «tarejAi «Mani so priAli is Ohia. lUinoiaa, Miehirana. New Yorka, Weet i Vinrinije, največ pe «évada is Pmn«yivanije. Bile je m posas t-na prireditev, ki je izpadla dobro finančno in moralno Četudi po pennsy I vinskih hri-| bih fte dva tedna pripeka nesnoa-na vročina, nam ne jemlje dobre volje. Tako se nas je v soboto 11 julija zbrala skupina ter smo posstiU piknik znriitl- ziroma Slovence in Hrvate v ene kompaktno maso. katers bi o pri likah nastopila skupno, ne pass mssno. kakor je to bilo prej v navadi. In naAe ljudstvo, videt Novice iz W. Va. Windnor Heighta, W. Va. — Večkrat me kdo vpraia, kako je z delom. Sedaj se delo tukaj dobi, ne vem pa koliko časa. V zzdnjih par dneh so upoelili več ko petdeset delavcev. 1ter bo rov obratoval na dva Aihta. družine. Kar mi bo ostalo v trajnem spominu, je velikojezereks razstava. Preveč časa in prostora bi vuslo. ako bi hotela opisati vse zanimive in pomenljive ri, ki ee vidijo na tej krasn stavi. Kar se mi ja pa is najbolj dopadlo, jg lepa, vmpnmU Slovenska gostilna "Ljubljana". Komaj smo stopili v lep, hladen Ve« je bilo po- Ja- banden pa mi je rekla: streieno. Morilec * zamudila, | > po naselbini sitnost prodajal ^^ ^ ^ i pu Ako v roki. Priilo je Aest Ae- I*9*!*** Ifcküsr ♦tfov. ki so morilca zlahka prije-i, ker ni nameravat pobegniti. Ne amem pozabiti, da ne bi omeaie yodbe. slovenskih pesmi, valčkev itd. Tako mi je vse Aio do srea, da ne morem popisati svojih občutkov do naie drage domovine. Zabavala sem se prav ) po domače, prvič pe 16 letih, odkar sem priila iz domovine. Plezala ie tudi nieem z takim veseljem ia po domačs že I* let. Veliko je tudi pripomogel isvrsttti pevec Podboj: z njim sva jih par skupno zažingala. Iskrena, hvala mr. Reiancu. poslovodji' slovenske gostilne, drugfm. ksterih imena mi znana in kateri so da se je otvarila stilna. Rojaki, kjerkoli JAvite ia ki imate priliko, land in poeetite sersko razstave, opominjam, da ae skati slovenske gostih» ~Ljub- go- v etiko je-pe vas Board odobril H J» «av kot odTÄ^r ä tertni federalna vlada mor.. ^ M Etičnim drü^T 000 oeeb v rtarosü 65 let zli v^^ ^ n^potevics ksterih priha^^ ! Vročina je tudi aaa mučila. ** * 99 »P1^ Sedaj se je nekoliko ohladilo, da P^^-? se lahko vsaj počivs tn spi. SuAs noUh pa taka, da bo vse uničila. Dežja " • ni in ga nI ! da js mnogim čitateljem Dne 15. julija se je odigrala znan* »*tUna pri KerAiču v fii-družinska tragedije kakih stol4** iB ** P" ^ajmoitru metrov od mojega stanovanja. " rodo P" frančiikanski ^rtfll Zvečer sta se moi in žena odpe- ^ ^ dru«ih *nanih dobrih Ijala z avtom na zrak in vrnila atil" v ^«bljani. Tako je tudi ^ta se okrog 11. ponoči. Ona je ^ v goetUni "Ljubljana" do-, lla v kopalnico, on pa je peljal brm ln ¡»«Aretta ter izvrst-Izvto v g&raAo Ko je zapiral nm d®"»»4» kuhinja- Na raspola-vrata. je počil strdl iz lovske f» «o pristne kranjske klobase z ouAke in ga zadel naravnost v "l kakrinih nisem jedla Ae nrsa. Mod se je Zifnidft in bil na ***** * «tarega kre- ne.1* tu mrt^v v^ i« k«ia J a. Ura. Candon i koncu. vi^^Lr o» * w» Ofl najnižjega zneski 13¿a „ rf te SEST ^ »i District of Columbia. Povpr*ns pokojnina v drftavi Ohio znJaTlT ®W»u (11, v državah New Ha«LL 5 in vdidavah Maine, MassachusenTTorJ po 926. —__ .. Novi ztaroetno-varztveni iskon k J Y^TTa ^ture drfs^ g lora, je anHai starostno mejo od 7s lat in tako je tudi drUva New Ck J upravičena do federalnega prispeva u'] roetne pokojnine. Fo tens zakonu, ki stopi v veljsvo da* i tobra, more vaakdo, moški ali ženska, ki teebuje pomoč, prositi zz pokojnino U J dni poprej predno doeete stzrwt 6» «t u da more dobiti evoje prvo plačilo ob 65 r* nem dnevu. ' ^ Tudi pogoji glede bivanja v drizri » znatno spremenjeni. Poprej so zahteva« je prosilec za starostno pokojnino mors! ■ živeti vsaj dseet let v državi in od teh n4 leto io i pen ček za svoje skupne potrebe ah pal želijo, morejo dobivzti vsak svoj ček pori Na tak način more dvojica oseb skapaj fc čih dobivati od države povprečno pribitim $M na mesec. Znesek je različen po caj ni ni, ki jo morata plačevati, zli ni nikdarH kot $46 na mesec. Novi prosilci, ki 1. oktobra dosežejo »j 66 let, lahko začnejo vlagzti svoj« mesecu avgustu. Prosilci iz vseh petih m nih predelov naj se podajo osebno ns Dtp ment of Public Welfare. Old Age S«a Division, 20 Bast 21st Street New York C n M -¥U I« Japonski harakiri Japonec se prostovoljno loči od iivijiss di ia povodov, ki bi Evropce komaj ganili, šolskem izletu so nekega šolarja smrtso p Žili. Učitelj je nedolžen, s vendsr »i m ftivljenje. Policije je nedolžnega Auifotfsi tirala pri Mini demonstraciji in jra prm potem izpustils. Ko se mlsdi tk»vek vtmi mev, naznani ohlzsti pismeno, kako m nm s njim in se usmrti. 5 Neksj edinstvenega je jsponaki nsfaz i momora "harakiri" ali "sepuku". V rtan« ponski do L 1868 je bil U način preparanja trebuha, obidajns obhks va v kasti vojttakov, samurajev. Ce jepf^ iiir te kaste vitezov storil greh. kj * * ■ novsl s smrtjo, gz niso predali krvnik*« vSIč je imel pravico, da si sam razpara *J+ Natančno so dolodili dan in uro. ko * ralo to «vrAtti, določih w tudi ursdmB, naj A>i bili pri tem ze pričo. Pozneje je pn ▼ običaj, da je kakAen prijatelj je U z bodalom, ki so mu gs istrh«. ^ svoje dejanje, prisilnemu ssw>oioriw « čem odsekali glsvo. dz bi mu *krs»*a: vp nje. Ts način smrti je veljzl vedno *» smrt Ce je kakAnegs moča zadela trfkz n. pr. te je izgubil ksttnega pnjste^ja m\ če ee njegovo prepričsnje ni T nje» kattne Vlede. je rzvri-! morala japonska vjada l l** H ^ velesil oetavfti v vojni prof« ozemlje Laeotungs si je 40 ***** kov raaparalo trebohe. . ■ j • Japonec sodi o samomora pzp^nms. če ne«» E^ropea Zanj je t pogumen «n. C*«* !• rilse, Id eo se po svojem dejanj ^ ^ častilo kot nekaj izrednega > ve grobove in jim izkzzovzlo sk« časti. To je irnek» za posledic v da, vlada in prepovedala posAooia^^ ne pogrebe mrtvih zločince^ V SUH Japonsk: o v*sk.-ffa ^ ^ «li o običajih hsrzkinja ^/IZtf ss tega učili, da »e bili u pn» r" prsvfjeni. Pred dr*]**** ^ (Dne 23 jalijs Iti* js ** ni Ma-) 2X JUUM. F108VITA besede * bU pripravil* Boš j i cerkvi zapustil; in U je m* Ob pnÄi naia sveta rimako-katoliška ve- ^IbknioT» M.rtu- ^ (Pastirski Ust u L 1857.) «tarokrsj»* ™™ To wnsend obtožen razžaljen ja sodisca CT .oc ar.) i Voiašks sluib». je božj» t VoJ VojOki «Un je 1 .1« éastíOliv »tan; za- stanu v nebesih . - - geeckt je bÜ mož, ko-• ye Bog poslal. ^ ^ celi Evropi v * Prekucneži so na Fran-ia« kraljevi prestol poderU ; Kleti 1*48. se je pun-Jftudi v našem cesarstvi v Bečujna vreli. Kakor bi vstre- po vsih krajih kipe-vojska kakor vrela I«u PO deželah Avstrije, is srečne. razlivati. E brezglave in mladeniči (List "Svetla resnica v zmetani svet" is leta 1848.) H p sit o v je in čast svoiemu cesarja, ki so namestnik kralja nebes in zemlje v deželskih re-i čeh, bočji maailjenec. kakor nas; _ _ . . i sveta vera uči rekoč: "Boga sej , . •___._. Kmetje pravijo: Goe»sda na» ^jte, cesarja v časti imejte!' doktor »bredel V IIOVO; dere ia galjafa: mi nismo doli- ^ Bogti ^ ^^ # ^ j» zagato ni tolikih davkov plačevati, ne ^ oblast imjljo av. Povel.| - tlake delati, ne desetine dajati. ^ ^ BofgK p^uvijeni. : devete** O. 22- jul. — Ur. j Tako »o tudi avoje dni trdovrat- več ko 600 let imamo Av- Francu Toanaend, vodja penzij-m Judje trdili in Jezusa vpra-; strijanei cesarje iz slavne hišt'ske organizacije, je bil obtočen šali . . ^ Ta pa jim reče: "Daj- u«K«h.»r4if» li.iuni. m^Aikt» k* te cesarju, kar je cesarjevega in Bogu. kar je božjega. • / _ Kmetje se grozijo: Tlake ne bona Mali! Ali ste že slišali. IL^" ** -eč"celi Evropi v kako je svoje dni tlaka huda bi-r'" -'rAiicneti so ns Fran- la? Ko so gradove po skalah zi-P*- nrpstol Doderli; dali. je kmet vole napregel in na tlako vozit šel in je tako dolgo vozil, da je kožo volov na hrbtu domov prinesel. Tako grozne tlake zdaj med nami ni, pa tudi ta bo po malem jenjala; samo potrpi te. da bo višja gosposka na povelje svetlega cesarja čedno poravnala, kar je prav. Ali* _________pa tudi veste, kaj Kristus o tla- M si veslo cesaretvai K govori? "Ako te kdo eno mi- fssstfssss žaljenja sodišča, ker je pobeg- (Ob nastopu cesarja Franca nil iz sodne dvorane, ko je bilo Jožefa L I. 1848.) v teku zaslišanje v zvezi s tožbo. Svetli cesar so za Bogom naš ¡katero je vloiil proti njemu dr. pr\'i, naš mogočni oče in varuh: Alfred Wright. odstavljeni di-in veselo se jim iz srca 37 mili-¡rektor penaijske organizacija, jonov srečnih Avstrijancev hva- Townsend je bil namreč vpra-la glasi: "Bog nam iivi in ohra-šan glede pilul, ki jih oglaša gla-ni vrlega cesarja Franca Jole- silo njegove organiiacije. kar je "poderali in ljudem domi- ) prostost in svojost ozna-« toetom pa pravili, de je , proč, »uri davk in stara go- novo bo vse in pa vse Kakor hudourniki so ¿ovražni podpihovavci Lvsk krajev nad Avstrijan- i «šsrstvo, ljudi šuntat in ogenj domače vojske kovit . . . grof Radecki, "Drobti- 1858.) Veliko krdelo močnih, beračev se po cestah brez i muje dokler na polju in v ah pridnih rok primanj-Vsako leto rase število vr, tatov in hudodelni-, k to ječe pretesne. In vse [ i žatatno priča, da svetla [ mte čednosti in lepega kr uim življenja med nami [ (Putirski list za leto 1849.) Prva < pregreha) je pre-svoboda, katero si raz- i2i. ljudje .svoj i jo, ki se Bo-[a pravične gosposke ne bo- . Gospodovih praznikov ne posvečujejo; rokodelci 15. vozniki vozijo, kristjani ■jejo in prodajajo, pijanču-•e tepo . . . Bog je pa m posvečanje svetih dni netija družine, (poslov.) ^ ivnih hlapcev in dekel, je |&aainji tako velika, da vpi-t ''Ay>. (-tro pravico, kakor ivjdome in Gomore Tako redki so pridni, fcojtči hlaj)ci. da izmed de-teiko eneKa ali dva naj-kateri bi Bf.^u in svojemu ^•fcrju ive^to služili, prav ¡n pošteni bili,—iz dese-ft^-.-; <0 ti ¿ko tri. ki bi bi-»v po krščansko zveste in •e s;užabnice božje . . . n«ni ¡judje bi radi vsi 1 tbene sreče, .«\ojnke in morije ^•»Ka hudobna svoboda kakimi šestdesetimi leti zdivjala, da so se trjrsli. iz človeških za ulobukom—iz člo-i revije nosili. Take ** Us K / varuj . . . «^Mian^i i^vetni ljudje tr * zemlji nel^esa imeli ra v dobro Vlr> pa nič. Kar vidijo - ho«-ejo vzeti in » x d- »r ni ne das. bi radi kani r da bi sedme *je r.e bilo več . * i*, a «o goApoda ''►•razuzdano iivi, !*■■• H-»ga in dušo hujše za kmeta. 4 »'*>j ^un zataji, —. ■ ' t zapravi . __ lužabne Iju-1 .n obleki pre-t -pamet, vero in irau^m tako poii-W človeku po- kor da bi se ustavljal Kmetje pravijo: Brez desetine hočea» biti! ... Ali bo pa kmetom brez desetine teia manjša in sreča večja, to sam Bog ve. Ni davka tako starega, kakor je desetina. 2e je štiri tisoč let, kar je večni Bog po Mojzesu za poved al desetino odštevati in obljubil veliko srečo dati njim, ki desetino radi in zvesto dajejo . . . Boste rekli: Škof lehko govorijo, ker pri nadevani mizi sedijo, se v kočiji vozijo in ne vedo, kakor nam ubogim kmetom je . . . Dobro vemo za teiave vaše. pa tudi za svoje. Vozim se res z dvema konjema, ali ne zase. ampak za vas, da prehitro ne oslabim in vas lotžje obiščem. . . . Res da imam gosposko mizo, pa ne samo zase. ampak več za druge gospode, ki mi pomagajo in me obiskujejo, ter morajo po svojem stanu živeti Toliko ljudi svoje gosposke več ne spoštuje; toliko kristjanov svojim duhovakiro pastirjem ne verjame. Ljudstva se pun tajo in vsi kmetje se zoper svojo lastno gosposko hudobno vzdi gujejo . . . Ste slišali hudobnih puntarjev žalostni konec? Leta 1515., pred 333 leti, se je na Dolenjskem nad 80,000 kmetov spuntalo, ki so jih zapeljivi šuntarji nadražili, da so Brežiško mesto oblegli, gosposko morili, gradove razbijali, pa tudi božjim cerkvam niso prizanesli, kakor stekla zverina. Cesar pošlje vojščakov, ki jih veliko pobijejo, veliko poujamejo in poobeaijo . . . (Nadalje navaja Slomšek še razne druge kmečke upore po slovenskih krajih in poudarja njih žalostne zaključke, zmago gosposke pravice nad kmečko prevzeti jo.) Pravica mora biti. fa I.! (Ob napadu na cesarja Fran ca Jožefa I. I. 1853.) Sodobni list o Slomšek u Delegat je farmamke orsaaisadjo—Nati venci jo v St. Paulu, Minn. junije svojo veland kjer pa ga je našel de- lete 1849 čitamo tu in tam med krajevnimi poročili: Seedateietmark: Vest da se bo 2S. februarja zopet vršila v Grasu svečana skupščina svobodne kličanske občine, nas je bMabolj razveselila, ker se je la-vantinsia škof A. M. Slomšek v svojem pastirskem listu izrekel nepomirljivo proti verski toleranci in svobodi vesti. (ScfeneU-Poet, 1. III. 1848.) | ?! Saefeteiermarfc: V Pastir-1 skem listu lavantinskega škofa Antona Martina Slomšeka, naj on smatral za osebno žalitev. Po umiku ia sodne dvorane je dr. Townsend odšel v Kast Cle- tednu stopilo nad tristo delavcev. ti so u po«len i v tovarni o» me njene korporaoije. v Amalgamated Assn. of Iron. Steal A Tin Workers, organizacijo jeklarskih in železarskih delavcev. Organiaatorična kampanja je v zamahu tudi v jeklarnah dru- V "Gratzer Schnell-Post" iz,putski-erif in ga privedel nazaj pred sodnika S. E. Kramarja. Town.serdov odvetnik Lawrence Tucker je dejal sodniku, da je njegov klient pripravljen podvreči se zaslišanju, ne pa izpra še vanju Wrightovega odvetnika, gib družb ia delavci t ramama ki ga je s svojimi vprašanji o- prihajajo v pravo unijo. sebnegs značaja rasžalil. ■ Rebeln« unije izzivajo ekaekuttro ADF Hitlerjev vpliv naražca v Evropi Mirovni pakt z Avstrijo triurni nacijske politike Novi manevri jeklarskih mogotcev (Nsdaljevaa)« • I. «iraat) na konvenciji AFD. Obravnat v a, s katero ste zapreti H. je do- ---------------------*---- , --| kaz, da hočete izključiti unije demo sledeče stavke: "Ce se bo Mobiliziran je Časopisja pr*d konvencijo federacije, da- " — - — proti Lewisovemu * ^ ™ * odboru Predsednik rudarske unije dalje pravi, da je ro edini alu-C levelaad, a — prestopilo k ljudskim bram»*,\ a mi prsv teko so posadke treh pravijo uradniki Foreign Policy Am., katere glavni stan je v Waahingtonu. v tadnji izdaji glasila te organizacije. Dogovor določa priznanje avstrijske suveren i tete po Nemčiji, odpravo trgovinskih rcstrikcij, ki jih je uveljavila Avstrija, po vratek naci je v, ki so pobegnili iz Avstrije v Nemčijo ia razpečevanje nacijskega tiska v A v-striji. Glavna stvar, jedro dogovora. pa Je priznanje načela, da Avlrijs nem š k u država. Dve drugi točki dogovora, ki nista bili objavljeni v prvem naznanilu o sklenitvi pakta, ata važni. Ena določa, da mora Av-atrija vzdrževati armado 300.000 mož. druga pa je zagotovilo, da vprašanje restavriranja hab*. burške dinastij«' ni predmeten (»roblem. "Medtem, ko površen pregled provizij avstrijsko-nemšk<*ga dogovora potrjuje domnevo, da Je odpravil nevarnost | konflikta, je dogovor v resnkl prefrigana poteza, da pride Avstrija pod kontrolo Nemčije polagoma," poudarja glasilo Foreign Policy Assn. "Nemčija je hotela podvreči Avstrijo s silo pred dvema letoma, ko so nacljl uprizorili puč in umoriti kance« larja Dollfusss, a se je načrt Izjalovil. "Avstrija bo služila Hitlerju sa podlago, da bo lahko raztegnil svoj vpliv na balkanske države. Formiranje nacijskega bloka, ki U objel države od Baltiškega morja do Adrijauskega morja, kakor tudi države centralne Kv* rope, je sedaj cilj Hitlerjeve po-litike. Ako *e bo načrt posrečil. Dva druga člana šolskega ad-bora ata obdržala službo, ko sla :.^>ila malo večino 86 glasov od 7700 pri volitvah oddaaih glasov. Novi šolski odbor bo naklonjen organisirsnim učiteljicam, če ne bo sodišče razveljavilo volilnega kUda. Ali bodo odpuščane učiteljice dobile služIte nasaj, bo odločilo sodišče Ono bo imelo zadnjo besedo, sil je pogodba, ki so jo skleniM člani prejšnjega šolskega odboca s «tavkokazi. ki so dobili čolsks (Mizicije, veljavna. OifUI»»! volitve jo izsilila tukajšnja de-lavska centralna unija, ki ss je zavzela za odpuščane učiteljice. Vesti is Primerja Ijedelskimi delavci. om- an «mn glija In eovjrtska unija bofe ass* oilstevíle svoje fašUtičr» povdj.K . ^ Ako od. n ke in začele bombardirati fa-i fMjdo hot iem šietične postojSnlte na obrežju. S , . BUrt,J#u «atUsko lini Imperial. Walter E. Gar-' pisov na peticijo, ki je vsébo-rison. predsednik Zveze califor-1 vala oIi^kIIk» organizatorjev nijskih farmarjev, ježe nazna- ¡ Lewisovega rxUiors in trditev. én-n.kih ho.níh I^m nH. da njegova organizacija ne da so delavci zadovoljni s kon, -LÄSÄl22ÍLSÍÍÍ bo priznala unije, ki vodi orga-! penijsko unijo, nizatorično kampanjo med po-, Člani organ iza to ričnega bora so naznanili, da je v enem - ^ Bi . Madrid. 22. Jul. — l akegans ¡ vrhovno nil vi'ušenja *i>anskih delavskih inj kmetskih mss sa boj proti faši-zim in vsaki reakciji sploh ni ftpsalja še nikdar pokazala ks-' kor M le dal. Ha pasle levi-1 éarnke vlade ia proetovoljc«*, ki; imajo služIti v republičanski mi lici. se je odzvslo na stotisoče delavcev in kmetov is \seh kr» jtv Španije. Hamo V Madridu >« •note rrinibličanske milice prvi dan štela mož. Tudi Žensk t s< pri javi js jo in zabtevsjo orož-je za boj s fašisU. V Cerknem je v noči od 4. na 6. julija deloma (»gorela kiča kletnega Aleksandra Jereba. U-ničena je bila vsa oprema, polj- _ _ -ko in drugo orodje in sgorek» J« ev ropakfgs tudi mn«igo krme. 8kode je preko 10.000 lir. Na Započki pri ( srknem js pred dnevi nekaj pastirjev našlo na dnu globoksgs prepada truplo 70Mnega uči t kar ja Petra Mavriča iz Cerknega. Prepeljali so ga v domaČo vas in ga priteklo soboto pokopali. Mavri* as je. kakor vse kaže, po naključju ponesrečil. IIIIju 8v. Ladje je neki avte povozil 24 le t nega M&iija Psvle-tlča. Fsnta so nemudoma prepeljali v goriško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. V I/Otfu pri Vipavi se Je smrtno (KHiesrvčil 74letnl (msestnlk v ^ .................France ftvagelJ. neprevldno- bo fran^ko^aovjeteki plkTvia' I Je prišel v dotlko s ®»«»jtrlč vojaške pomoči izgubil jn,m l*»^"1 visoke napetoetl Bi! jimn« vojaška píimtMi izgubilin" MoJo učinkovitost. Francija, An- i« ^ mrt#v-glija in Sovjetska unijs bodo sta. ( Na KraaJem vrba nad Ravnami pri Kobaridu pa Je postal žrtev irmnat* kmečki fant tajle bodo morale sprejeti nacij*ko!Skubin. Granata gs Je vsega raz-kontinentu. 1 trgaia. Stavka rji izvojevali priznanje unije Minn«apofia. Ménn — D*»ei tedenska stavke preti Northern Uate Co.. ki Jo vodila untja Živilskih delavcev, je bila pravi kar končana z zmago deiavoev Družbe je pristale ns vse aah*< v# stavkarjsrv in prisnala Je < n * jo ter zvičela meado daaet od strHkov hta.ka Je izbruhnila, toa je družba vrgla na resto ver je število detevee* zaradi unij skih aktivnosti. Protestne deaMMurtracije ata%karjev Camden. N. I- KC A—Victor Ali eU naročeai ns d»rv ni k "Proa veto" ? 1'odpirsjts ivsj Bat! muism Orna, presedali Aj.ffisk< č«U»sis fcdtfscljs. Opoldne lem «topi! i* av©je«a bivališča t Tomtegudrnu, k^r »em aUnoval še vedno, in M podal v mesto. Bi) mb 41* dobre volje in •e vae popoldne potikal po najoMjudenejših cestah in «i ogledov»! ljudi. Se pred sedmo uro »veder tem napravil »»prehod proti tr»u S*. Otafa in m »kriv»j osi r al kvišku v okna hiše št 2. V eni url tem jo moral videti I VnUiM tem pohajal v neki lehkotni, ¿udetoi boj"nl-Kaj m bo acodilo? Kaj bom dajal, ko pride po »topnicah? Dober večer, goepodttna? AH ■»mo smehljaj? Sklenil sem, da oatanem pri ■mehijaju. Seveda se bom globoko naklonil pred njo. • Ijfgj' Male« osramočen radi tega. da ««m bil i« tako rano na poti, aem m splaail »tr»n, stopil m kratek hip po Karla Ivana ee«ti gori in doli In otodrftal v očeh vseudiliško uro. Ko j« bila ura o««m. Mm ie) spet gori po VseufcUiški ulU d. Modpotoma «em «e domislil, da bi nemara ifthk/» par minut zamudil in tako «om m pod-vtsal, kar um mogel. Noga m« j« i*k> bolela, drugače mi ni manjkalo nJd. Postavil Mm se ob vodnjaku In s« globoko oddahnil ; dolgo Mm sta) Um in glodal v okna Ml« it 2; a nj« ni bilo. No, saj Mm lahko čaka); ni «• mi mudilo; nemara m j« sadrlala. In sopet mm čakal. Vm skup s« mi naiadnj« menda vandarle ni samo Mnjalo? Prvega srečanja i njo menda vendar niMm doti vel igolj v domišljiji, ko Mm lešal tisto noč v vročičiT Ves »meden sem priče! premišljati o tam in nikakor si nisem bil več siguren svoj« stvari "Hm," j« reklo i« mano. Začul ««m to pokašljevanje, tačul tudi lahno koraka v svoji blftinl; okreni! pa s« niMm, marveč Mm nepremično strmel na velik« stopnic« prod sobo. "Dober v«č«r!" je reklo nato. Poiabil sem m nasmehniti, niti nisem Ukoj prijel ca svo> klobuk, marveč Mm m aamo čudil, ko som jo vidol prihajati od on« strani. "Ali ste dolgo čakali T je vprašala in malce šopi hala po urni hoji. "No, nikakor ne, šele par hipov Mm tu," Mm odvrni). -In raion toga. ka) pa bi Akodilo. če bi bil dolgo čakal? Sicer pa Mm menil, da boste prišli a drug« strani." "Spremila Mm mamo k neki rodbini, nocoj je ni doma." "Tako-o?" aem rekel. Zdaj sva nehote pričela stopati. Na cestnem vogalu stoji policist in naju gleda. "Ampak kam prav aa prav greva T pravi ona in obetane. "Kamor hočete, kamorkoli hočete." "UT, da, ampak to Je tako dolgočasno, če naj odločam sama." Pavsa. Nato r«č«m jaz, umo, da nekaj pravim: *X>ori pri vm je tema kakor vidim." "Da, ah dat" je odvrnila «ivahno. "Sltitkl-nja j« tudi dobila dovotj«nje iti ven. Zatorej Mm čisto Mma doma." Tako stojiva oba in gledava v okna hiše št. 2. kakor da jih nihče iimed naju še ni bil videl nikoli prej. "Bi naaadnje ne mogla iti k vam?" sem rekel "Sedel bom čisto k vratom, če hočete." Zdajci pa Mm vsdrgeta! od raaburjenja in m globoko pokeMl. da Mm bil tako predraen. Kaj, če bi postala huda in šla od mene? Ako bi Je ne smel nikoli več videti? Oh. ta bera-ika suknja, ki Mm jo nosil! Rresupno sem čakal odgovora. "Prav nič vam ni treb» sedati s» vrsta," je rekla. Naravnost neino je govorila In je de- jala natanko to bee«d«: Prav nič vam ni treba ««dati »a vrata. Sla sva. v. Zunaj na hodnika, kjer j« bilo Uma. m« j« prijela aa roko in m« vodila. Saj mi ni taeba biti tako tiho. je rekla» lahko govorim. Vstopila sva. Ko je prišgala svečo — ne svotiljke, marveč svečo — ko je prižigala to svečo, jo dajala s smehom: "Zdaj me ne smeta gledati Uf, sram me jol Ampak nikoli več no storim tega !"v "Ccm ne storite nikoH več" "Nikoli več ... ne, bog me varuj .. . nikoli reč vm ne poljubim." "Ner Mm rekel ia oba sva ao saamejala. Razprostrl Mm roko po njiv skočila je stran in s« izmuznila na drugo plat miM. Gledala sv« m m trenutek, luč je stala mod nama. "Poskusite, če m« morete ujeti," jo rekla. In a glasnim smehom sem jo poskušal do-•očl. Ko je begala okoli, je odvesala pajčolan Hi odMila klobuk; njene iskre oči ao viMle venomer na m«nl in s trati le moje kretnje. Napravil ««m nov naskok, m spotaknil na pra-progl In pal (moja «anjena nogam« ni hotela več nositf. V skrajni sadregi som m dvignil. -Bog, kako sto aardaH!" j« rekla; "saj pa jo bilo tudi strahovito narodno." "Da, to jo bilo ros!" som odgovoril. In adajava spet pričala tekati okoli. "Zdi m mi, da šepator "Da, sdt m Ai, da malo šepam, a umo Čisto malo." "Zadnjič sto lm«li ranjen prst in sdaj imata ranjeno nogo; atrašno, kakšne nadloge imata." "Ah da, prod par dtoevi aem bi! poveden." "Povoden? Sp«t pijan? N«, bog s vami, človek mladi, kakšno življenje živite r Zapretila mi je s kazalcem in M napravila reano. 'Tak sodiva!" jo rekla. "No, n« tam pri vratih; preveč skromni sto; tukaj ; vi tam in jas tu, tako, dal . . . U/, dolgčas je s skromnimi ljudmi! Potem mora Človek vso sam storiti in reči; prav nič no pomagata človeku. Tako bi na priliko prav lahko dejali avojo roko na moj nMlanjač; kaj takšnega hi morah pač sami potuhtati, mislim. Ampak 1« nikar m« n« slepite, da sto smerom tako poniini ; samo ko bi s« upali! Dovolj prodrani sto bili, ko ste bili pijani In me saaladovali ter mučili a avojimi duhovitimi domielekL Knjigo iigubite, gospodična, čisto gotovo Isgublto knjigo, gospodična! Ha, ha, ha! Fuf, to je bik> zares nemarno od vasT Sede) Mm tam vos izgdbljen in jo gledal. Čuti je bilo, kako mi je utripalo srce ; kri mi je toplo pokola po iilah. Kakšno čudeino občutja! "Zakaj n« poveste ničeMr?" "Kako sto sladki," sem rekel. "Jaz aedim enostavno tukaj in puščam, da me podjarmlja-to, popolnoma podjarmljato . .. proti temu m ne da nič storiti... VI ste najčudovitejše bitjo, kar sem kdaj . . . Včasi zasljejo vaše oči, kakor še niMm videl ničeMr podobnega, kakor cvetlice so . , . Kaj? Ne, ne, nemara tudi ne kakor cvetlice, marveč . . . Jaz Mirt tako strahovito zaljubljen v vas in to je tako nespametno . , . Veliki Bog, Mveda, niti u las mi ne pomaga to . . , kako vam je ime? Zdaj mi morate »ares povedati, kako vam je ime . . ." "Ne, kako jo ime vam? Bog, »daj bi bila kmalu spet pozabila! Včeraj sem vm dan mislila na to, da Mm vas hotela vprašati. Da, se pravi, ne ravno ves dan, pač pa . . ." "Ali vMt«, kako sem vas imenoval? Pravim vam Ylajali. Kako vam ugaja to? Tak trepetajoč avok ..." < Dalj« prihodnji*.> Pit v novo življenji i • - Gabrijela Renterjeva Osebni vlak je po malem šopi hal v pomladni popoldan. V oddelku drugega raareda sta si sedeli pri oknu dve dami naspro* ti. Sami >ta bili in druga druge niti puanali nista. Na l«vi je sedela mlada, prikupna in negovana dama. avetlo-plavih Im in sinjih, nekam uns-njanih oči. Njena soseda — kak Snih petnajst let je bila «tarej-is od nje — Je sedela utopije na vase; sanikrna je bila njena obleka in nonegovana njena su-nanjost Gosti temni lasje so ji viMli i »pod klobuka, lepo ure-une" ustnice ji je pačil trpek it-ras Siv« oči so srle topo in medlo predse, tako medlo, kakor »ro oči sgarane starke . . . Niti skoti taprašeno okno ni pogledala; nič JI ni bilo mar Mlenih lok, cvetočih f rešen j. selen«* i h bukev ne prijaano mešikajočih Va-sic, ki m švigale mimo . . . Tudi mlada, kipeča lenak* na lovi m ni un i mala m pokrajino Zdaj pa sdaj jo Je etreeel dodan drget — In lepe sinje oči so jI m, naj se je š« toliko skušala s čitanjem umotlti — ni mogla več ujeti 11 prekipelega gorja. Jokala je ko nebogljen otrok, ta* ko vroče in iskreno, da bi m bila še kamnu usmilila. Ure so minevale; aolnce se je nagibalo fte k utonu. ko m j« starejša tujka »budila i« svoj« odrevenelosti, dele takrat je o-pazila bridko taloet svoj« som-de In ji dejala: "Ne jočite več; ni je stvari na svetu, ki bi bila vredna tolikih solsa!" Tujkin glM ni bil sočuten, tudi ne blag; suho in stvarno J« svenel. Mlada ftenska m je sdrsnila In udirčno odgovorila: Kaj vi veste! Ko pa gre M mojega mola." "Ako bi vam bil umrl, bi drugače jokali. Ker pa šivi — moj Bog, potlej so vendar vaše sob« odveč in uman; prav nič ne popravijo In ne sboljšajo . . . Toda ... ne umerite: vaša bolečina in vaše tegobe mi niso nič mar " Naklonila je glavo na blaaino in uprla oči, toda čet nekaj mi nut Je mlada sopotnica «pet u-•Uril» v ihtenje Spsls bi rada", m j« ogUaila talile sobe Zdajci so m Ji ksk<* potok vlile po Ikih; glasno jr u-j tujka "Dolgo nem bila bolna — ihtola In Jokala, jokala ... Naj j in slabotna sem Ae Ali bi ne se j« š« tako premagovala. naJ|moyli . . ai je še tako pogosto otirala sul-i "Hpsti nemara T je očitajoče vprašala mlada plavolaaka. "Jaa o tedne in tedne niMm utisni-la očeu", je še dodala, kakor bi hotaU reči: 'če jaa n« spim, tudi toM ni treba'; vaaj tako-jeave-nel njen trpki glas. Tujka jo je samo trudno po-gledala in uprla oči. Takrat je nenadejano kriknila mlada lenska kakor ia uma: To je moja poslednje pot I K modu m peljem . .. ločiti se bom ali pa . . ." Zdelo m je da ialoat v njej prekipeva, da jo duši, da bo po njoj, če ne bo mogla nikomur potožiti svojega gorja Ali je vsega tega treba, Č« ga ljubite?" "Ne morem drugače, ko me pa tanemarja in m vlači s drugo," j« ustokal« plavolaaka. 'Torej mu hočeta sami odpreti vrsta v prostost ? Sami ga ho-šote nagnati svoji tekmici v ob-J«m?" je umolklo vprašala tujka in mirno pogledala mladi «enaki v oči. "Nikoli!" je hripavo kriknila mlada lena. "Nikoli, prisešem vam Sicer pa —. a ono babnico Je bil ie srečen", Je tiše dodala, "pa me nI nič vprašal, ali sme. ali ne sme. Najhuje me pa to boli, d» mi g» je prevada moja najbolj» prijateljica, tista, ki um jo imels skoraj tako rada ko njega T "!>a, de? Zmerom te ** PKOŠTB9M najboljšo prijateljica r ja mrala tujka. 'Bog sam si ga vedi, ukaj imajo med tolikimi milijoni mod ravno na našega lastnega mola takšno ptto. Pa jo i« tako! . i r Mlada šana ji je vneto prikimala in aa zaupljivo sklonila k starejši sopotnici. Pogledala ji ja v trudna, meglen« oči, ki so bik morda nekod lepo in tivahna. "Prepirljiva je bila", ja šope-tajoče pripovedovala mladi pla-voüüka a vlažnimi ustnicami, "še v dekliškem vzgajatišču. Dobro aem vedela, toda on mi ni hotel verjeti; kakopak, ko soma je pa zdela pooaobijena popolnost Zdaj jo jo «pernal, pa šo kako! Va« znanca mu je odtujila... še ovojih otrok ni smel več videti . . . njihov« sHke j« raztrgala na drobno koščke... kar so motji o-troci! Jojl joj! Takšen je bil konec; sdaj jo j« ait do grla." PO-atodnja besede j« kriknila «zaa-goelavno. "Zdi m mi, da jo zdaj naposled calo sovraü, zakaj dober in skrbon človek jo... in kar j« tak . . . mora slobnfco sovražiti! Ali mar ne?" "Zdaj, ko j« aposnal njeno niz-kotnost, se pa hočeta ločiti cd*! njega? Zakaj, za čaa botjl? -M*rw da je naM pravo pot, kf ga bo privedla nasaj k vam ..." # "Ol zdaj nad bi bila apot jaa dobra? Nikoli! Da, on bi I» te hotel vrniti — spokorjeni grsi-' nik — toda zdaj so v peni zaklenjena vm vrata. 2e adavnaj aem vložila tožbo aa ločitev . . . naj gre stvar svojo pot. Samo ZMtran otrok a« morava Š« pomeniti. Zdaj, po vsem presta-nem trpljenju, mi bo pravo aa-doščenje, č« m bom lahko pošteno maščevala. Zaprla mu bom vrata svojega doma, s . dvoma ključavnicama jih bom zaklenila .. . Otroci bodo moji ... ni dvoma, saj imam dokaze .. . Nikoli več jih ne bo videl!" "No, vaš« «oIm me niso prepričale, da a« hočete * naslado maščevati. £rej narobe!" jo hladno pripomnila starejša sopotnica. "Kaj si čem . . . Razburjena Mm in živčna od duševnega trpljenja!" "Nak! To í ni zgolj živčnoet, to je ljubezen. Prepričana Mm, da še zmerom ljubite svojega moža. Iz vm dušo ga ljubite ... ubogo dekle. Ubilo bo vm to maščevanje ..." i "Prava reč, saj bo tudi po njem!" "In otročttki! N« mater« n« očeta ne boc^več imeli!" je svarilno pripomnila tujka. Drobcena, piavoUsa ženica je globoko vsdihnila — in že so ji sobe spet zalilo oči. "Saj si ne morete misliti, kako mi je pri duši," je tarnala. "de predobro," jo odgovorila tujka zdajci a toplim in mehkim glasom; "tudi Jm Mm doživela takšno gor jo ko vi. Moža, ki som ga ljubila bolj ko aebe, aem morala odstopiti svoji najljubši prijateljici. In nič več m ni vrnil k meni . . . izgubila sem igro!" Zdajci je bliskavica spreletela obraz póstame gospe. Z obema rokama je prijela sopotnico za desnico in jo krepko stianila. "Povem vam, Čeprav ato mi tujka .. . brez sramu vam rsc-galjam svojo rano, samo uto, da boste vedeli kako reeen in glo. bok je moj opomin: Odpustiti svojemu molu, vnmite ga k sebi, vklenite ga v svoje naročje, vrnite nebogljeni deci očeta in sebi mola! O, draga sMtra v žalosti in bolečini, upognito avoj ponos . . . Samo ljubeani, ki m popolnoma odreda sebičnosti, je dsns taka moč, da sbudi novo življenje . . . "Moja ljubeten ni bila tolikšna. čeprav aem ai domišljala, da ljubim ftvojega moža do brsa-umja. In ras Mm v svoji bret-mejni boli sašla skoraj v blaa-nost . . , Postala Mm tiha . . . mrtva ... Ne morate si misliti, kako strašno je. Ničesar več ne čuti*. ničeMr m vač ne vemlii. godbo slUim ... nič ne priavanja v meni . . . pomlad bohotno raa-klepa cvetove . . . niti ne «gane se v meni. Ljudje m me izogibajo .. . i togi bajo ko ti vega mrliča ... Ta puščoba v meni in o-krog mene je hujša ko najbolj skeleča bolečina." Mlada dama je pridrlala dih; tako vneto j« poslušala Nič več ni mislila na avoj« soIm. umo •očutno j« trla sopotnici v rato-rano lic«. "Ne gre mi v glavo, da se mol. ki vm je poanal v dno duše. ni trai! k vam." je naposled itda- vfla in m zgroaila «pričo tolikšno okrutnosti usod«. "Morda ga j« premagalo kdaj ^rppen«nj«, morda ao jo Kotel kdaj vrniti — toda jaa som bila alapa, trda, š« trša kakor hočoto biti sdaj vi . . . Toda naju niao mali otroci! do ta skrivnost vam bom saopala, ki sam m jo zav«d«U šele v teh poslednjih lotih, ko bila sama. Mimo tek, ko bi morala postati svojemu modu mati . . Tujka m jo iačrpan» nuloni-la na blaaino ito apot zaprla oči. Mlada sopotnic» je vila roke; hud boj j« bojevala sama a sobo j. Vlak j« drdrat po pomladnem avotu, svojemu cilju naproti. "Cut materinstva — do svojega moža", je dahnila plavolaaka. "O ko bi to zmogla! In če bi ras zmogla, saj na bi bilo nikoli več tako kakor nekoč . . "No: tako ne mora biti več nikoli. Temu m morate odreči, sicer n« boste nikdar mogli graditi na novo. O, saj sta ša tako mladi, in mladoat j« naj močne j-Ia orožje v boju «a ljubeaen. Prepričana sem, da «s vso tista Ionsko polteno mštijo, katere mialijo, da nekaj minulega, nekaj zamrlega ni moči več oživiti ... Saj je ljubeaen koraatli-na, živ In rastoč organizem, ki zmerom odvrže odmrle bilke, ki zmerom poganja nova zarodi», nov« svetove ... O, kolikokrat mora ljubeaen spremeniti «roj obraz, če hoče ostati živa do konca človekovega življenja..." Mlada žena jo gledala a žarc-Čimi očmi avoj i aobaaodnici v o-braz. Sklonila ao jo nad njeno shujšano desnico in jo poljubila. "Vi, vi pravite, da ste mrtvi, in vendar Mjete zaupanje v življenje!" je vzhičono vzkliknila. "Ali ste m mar odločili, da postanete odaihdob mati svojemu možu? Dajte, postanite mu! Glejte — tudi on je trpel. Kdo v« kako trpek je bil njegov o-poj . . . Bodite kakor mati prav drobcenemu, občutljivemu otro-čičku. Saj ao veliki možje včasih nebogljonejši in občutljivejši od otrok, tako bras moči, da si me žene slepa ne moramo misliti, me, ki smo jih tolikokrat videla tako trdo in okrutna." Mlada plavolau dama ja zdajci vstala in razširila roka kakor v pričakovanju lope neznane bo-dočnoati. Poskusila bom?, je rekla naposled a izraxom pravega otroškega veaelja. Starejša sopotnica jo j« p jena opazovala: "Da, da,'pridobila si ga boš apet, na pravo pot ai krenila; vm bolne miali in vm maščevalne naklepe si v eni m-mi sekundi zavrgla ..." ai je tiho dejsla. Se o marsičem sta ae ženi pogovorili. Mrak je že legel na zemljo, še zmerom jima jo tekel pogovor. Starejša potnica m je čudila Mmi sebi, od kod j« neki vzela toliko sočutja za tujo bol. Ko m je noč storila, je privo-zil vlak v veliko mesto. Ženi sta m prisrčno poslovili. In fdaj-ci je mlada plavoluka objela «tarejfto in jo vročo poljubHa na izHuäene ustnice. "Zbogom — in vso srečo!" je tujka dahnila mladi materi v slovo. PtavolMka m je prerinila skozi množico in se ustopila pred vitkega moža. ki jo j« nestrpno pričakoval. Z nepopisno nežnoatjo m je ptižela k njemu in m mu vsesala v sveže, od koprnenja dehteče ustnice . . . V prsih ji je zakipela neznana radost, ia oči so ji spolzele solze odrešenja po mladih svetih licih . . . V tistem trenutku jo je objelo hrepenenje po uleni Cvetoči livadi, po svežem brstečem listju v gozdovih ... "Da. jutri, dragi, na vm zgodaj m popeljeva v gora. Joj, kako nebeško lepi so «Minlki v ju-trnjem sol neu. Tja ao popeljeva, kjer m koplje v pralestni luči sinje jcMro. kjer brsti drevje in omamijivo dehte cvetori ..." J "Da ljubica, samo če ho-češ .. .r Joj. tako rada bi mu še toliko rekla, pobožala bi ga vpričo ljudi. toda le vm preveč sveže so bile njene sol t« gorja . . . Kako m je v hipu vm spremenilo! Od kod je neki vsela toliko moči. da je dvignila pokrov t du-*evnega groba in ga ukičala v braadno? Samo tega se je uvedaJa. da ip«t «ti, da m ji kri bohotno in, JEDNOTa publika članstva lt.!" ^ «vojih «tj. M Prepagaašo dr¿T pornih organizacij gaaizacija bna običaj glMilo. Torej agitatorji ( in naznanila dnitfi, ^ organizacij in njih drSu? m «e pošiljalo Hat» ^Z Mri Sean Leater, komisar Lige na-v Gdanaku. koprneče pretaaa po žilah, da ji poje arce, da ji vriaka duša—novemu življenju, novemu hrepenenju, novi ljubeani naproti. Vedno nizke ceac M X-RAY Urt: 8:30 do 840 iv*, Phone: Harriton »711 PRIDITE V JUGOSLAVIJO — 7 dal de rile MmsvIm, it potujete n« ekaprettnih par nikih BREMEN E U ROPA Brsi vlsk v Breraerhaven ssjsmči udobno potovsnjs do LjnMje— AU fimJU ■ »rflJaMiMiai p«r>lki> COLUMBUS H ANSA . DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK pojasnila rprataju lokaliMc« *cnU ali BANBIII ■ 8MEBI0U LIBE ■•ITI BEIHM LLBII IM W. RANDOLPH ST, CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK PMSVETO #UJs lt. reias ksavsastjo ss loško nsroh m Ust Prm+1 drs, tri, štiri sU pst flsaeo is sas šralis« k «i ssnjSUL tsm ss tm sasko, ss Ose» sli mOsss f«j0 m «s* Mmi Ksr ps flsai šs plmlmfr pri •Nmerta $1 JO m Milk, m Jla I Mole k sotoMbL Tsref ssšsj ai moko, ro«, 4m J« IM predrti m S- N. F. J. List Prsereta |e Tsia loetoioa ia f stero )e ▼ ?«ki 4r«iW i U M ni «tel m vsak šaa. Csm Usta Prasrsts Js: Za HnL šršers ie KsesOo HM Zs Cfeaio b Ckimo« K..... a................8ja i twoik i».......... Ia...............8»SS | todhslks is........< ia...............LM 8 toMki Is......... in...............LS9 4 tošsiko is......... tal.............. sil I UdaikaT ta........ Zs Brrepe Je............. >IM9 Itpoiaiu spešajl kepsn, priMtto fUtkm tmU šmub d Oršsr e piamm ia «i aarofito Proevote, Ust, ki )s rsis hrtaiaa. Pojoaaflo:—VssloJ kskor hitro kstsri teh Osasr prvaka Mti < sli is ss preseli proč od družina ia bo ssktsrsl mb «tsJ liat moral tisti ilaa is dotlčne draftias, ki Js tsko skupno ssrotes m o Prosrsto, to taksj assnsaltl apraralšt^i listo, in obsaea depisM Š ▼soto lista Prosrsto. Ako togs as store, todsj mora upramiirn a datam ss to rsoto naroiaika. PROflVBTA. BNPI, 8887 Bo. Lowadals Aro. Ckkofe. H. Prilsioao pošUJasi asroMao ss Hst Prssrsto rsrts 9....... I) Ime................................. .......Ci Mtvs ».. Noslor ....................................................... Ustorito todalk ia ffs priplšlts k ao]i saročalal sd eledeHk t) š) ..........................,,,, W ............ ..............Cl drsltrt il. ..............ft .....-.......ft .ft drsfttfS * Drftseo ................ ...... »• TISKARNA S.N.P.I tiskarsko obrt spadajoča jj TUka rabila n reeeifce ia shode, knjife, koledarje, ieUke itd. t sJovsnikem. hrw- slovaškem, deškem, nemškem, anfleikem jesikuia^ VOÜHTVO TISKARNI APELIRA NA CIA* 8.NJ>J^ DA TI810VINI NAROČA V SVOJI TISKARNI