Priloga ?,Našemu Listu" št. 56. V Kamniku, 13. oktobra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Nasega Lista" v kamniškein okraju brezplačen. I Kamničan Oglasi se racunajo tristopna- petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenjo po dogovoru. Kamniška Bistrica in nje nprava. (Nadaljevanje.) a tudi različne komisije delajo neprilike, pota in seveda stroške. Kaj pa potem, ako bo prišlo do tega, da bodo državni organi silili na regulaeijo, s katero se bo pričelo prej kakor bodo upravičenci na to pripravljeni. S tistim dnevom, ko se bo pričelo Bistrico regulirati naprej proti izvirku, je plavba tudi koncana sama od sebe; saj menda na to nihče resno ne misli, da bi prestavili prostor za naplavljena drva morda do Špina, ker bi bila to pač velika nesmisel. Kako bi bilo potem mogoče preskrbeti upravi-čence s potrebnim lesom? Ceste ne bo, drugih pri-prav in sredstev tudi ne, torej bodo morala drva ostati v Bistrici. Če se bo toliko časa odlašalo ali 2a zidanje ceste ali z drugimi pripravami za dobavo lesa, potem je prav gotovo, da bodo morali čez nekaj let upravicenei naše korporacije kupovati za drag denar recimo tuhinjska drva. Kajti na to pač ni misliti, da bi jim korporacija kupovala iz drugih gozdov drva, ker bi se s teni morala pač zadolžiti cez zdrave razmere. Tako pomanjkanje bi pa ute-gnilo trpeti gotovo 2 ali 3 leta, ker ni misliti, da bi se v krajšem času moglo preskrbeti za potrebne priprave. Iz teh vzrokov bi bilo gotovo zelo umestno po-brigati se že sedaj in preskrbeti vse potrebno, da bi se v najkrajšem času pričelo ali zidati eesto ne le do izvirka Bistriee, temvec tudi narediti stranska pota, ali pa, kar bi bilo gotovo večje važnosti, na-praviti si električno napravo, morda v Stahovici, kjer je po našem mnenju najpripravnejši in najugodnejši prostor za njo. Sieer na to zadnje ni skoraj misliti v očigled konservatizmu velike vecine naših me-šcanov. h Poleg ceste bi se moralo skrbeti tudi za na-pravo modernih transportnih sredstev za transporti-ranje lesa iz višje ležečih gozdov, v katerih še ni tako gospodarila sekira kakor v nižavi ob strugi Bistriee. Ako se bo hotelo gospodarstvo v teh goz-dovih času in potrebam primerno urediti in uvesti raeijonelno, potem je to neizogibna pa tudi nujna potreba. Ni nam treba posebej povdarjati, kolikega pomena bi bila elektricna železnica, M bi vozila do izvirka Bistrice za promet tujcev in turistov. Seveda bi potem nastala tudi živa potreba ustvariti pri iz-virku moderno urejen hotel. Prepricani smo, da bi taka ureditev povzdignila tudi naše mesto in napra-vila iz njega najpriljubljenejše letovišče. Mnogokrat se čuje še celo iz nazadnjaških mešc-anskili krogov želja, da bi se kaj storilo za proinet tujcev, a vse ostane le pri želji. Uverjeni smo, ako bi hotel kdo upoštevati nasvete in jih. realizirati, da bi dobil do-tični sama polena ,,pod noge", kajti to se navadno ne upošteva, da se mora tujcu tudi nekaj nuditi, ako se ga hoce privabiti in obdržati. Električna železnica v Bistrico bi bila neka po-sebnost, ki jo ni tako kmalu najti, na Kranjskem pa sploh ne, namreč v takem pomenu. Morda bi bila s tem ustvarjena protiutež bohinjski železniei, ki je Kamniku mnogo tujcev odvzela. Kaj se bo v Bohinju vse storilo, da se privabi tujce in kaj se stori vse na divnem našem Bledu za tujee že danes, o tem je marsikdo prepričan. Svica, v kateri je pravzaprav postanek turistike, je razvoj s tujci danes tako velikansk, da ni pri-merjati drugih dežel z njo, je skrbela že zgodaj za udobnost tujcem. Ondi so zidali prvo gorsko želez-nico, a danes jih irnajo že na vse visoke gore. Takozvana Pilatova železniea, ki vozi na nič manj kakor 2070 metrov visoko goro, je prevozila 1900 1. 44.000 potnikov, med temi 12.011 Angiežev, 4594 Amerikaneev, 9125 pristnih Nemcev in 4306 Av-strijeev. Ce se primerja, da je plačalo vseh teh 44.000 potnikov za vožnjo le 16 frankov, katera svota je najeeneja; dobimo ogromno svoto 704.000 frankov, katera se pa v resnici podvoji, ker potniki, ki pridejo iz Angleške in Amerike, se gotovo ne vozijo v tretjem razredu. Promet na tej železnici, ki je dolga le 4610 metrov, traja seveda le par mesecev in če se vse to vpošteva, se mora priznati, da je denarni promet naravnost velikansk. Poleg gorskih železnic imajo pa še vse polno vspinjač, ondi imajo železniee eelo v kraje, kjer vlada večni sneg in led n. pr. tik pod goro Jungfrau je železnična postaja imenovana Eis-meer — večni led in sneg — in leži 3161 metrov nad morjem. Malo pod to postajo je pa dobra in komodno urejena restavracija, kjer se dobi vse po-trebno seveda za drag denar, no kar pa ni cudno. (Dalje prihodnjič). Iz Moravč. Piše se nam: Dopis iz Moravc, priobčen v predzadnji številki Kamnicana je bil v nekaterili ozirih prehud, tako da mora dobiti citatelj, ki ne pozna teh krajevnih razmer, popolnoma ne-pravo podobo o našem dejanskem položaju. Ker vemo, da Vam ni na tem, da delate komu krivico, Vas prosim, če objavite sledeee: Nadučitelj Toman je v našem kraju najdelavnejši. Ustanovil je poso-jilnieo, rnlekarno, gasilno društvo, pevsko in izobra-ževalno ter bralno društvo. Res pa je, da se je po-stavil v gotovih ozirih preveč na liberalno stališče: s tem je obenem povzrociL, da je padla duhovščina po njem in ga z dobro premišljenimi napadi popol-noma ubila. Ako Vam je znano to, tudi že veste, zakaj in kako se je moglo zgoditi, da je imela pri Vegovi slavnosti vso besedo klerikalna stranka. G. Kamniški Sokol priredi v nedeljo dne 14. t. m. društven izlet v prijazno Lukovico. Izlet se vrši z vozovi. Društveniki v kroju se zbirajo ob 12. uri v telovadnici, od koder odkorakajo točno ob V4 1- uro Čez Šutno do ,,Korobača", kjer bodo čakali vozovi. Na Prevojah izstopijo Sokoli pri Skofieu, kjer se pri-družijo tudi Sokoli iz Domžal ter odkorakata obe društvi z godbo na čelu v Lukovico. Ob V2 4. uri javna telovadba na trgu pred pošto, po telovadbi pa prosta zabava. Izletu se pridruži tudi mestna godba kainniška, ki bo svirala pri telovadbi in prosti za-bavi. Odhod iz Lukovice ravnal se bode po občni želji udeležencev Sokolov, vendar pa na vsak način pred trdo nocjo. Sokoli v kroju se opozarjajo, da pridejo točno do določene ure v telovadnico. Javna ljudska knjižnica. Nekateri Čitalniški clani, ki so si izposodili knjige še predpreosnovanjem talniške knjižnice v javno ljudsko, in jih še niso vrnili se uljudno prosijo, da vrnejo doticne knjige kakor hitro mogoče. Sploh se opozarja na knjižnični red, po katerem je dovoljeno le gotov čas imeti knjige izposojene, sicer je nemogoče vzdrževati red v knjižnici, pa tudi željam čitajocega občinstva ni mogoče ustreči Za javno Ijudsko knjižnico je darovala kamniška meščanska korporaeija 40 kron, za kar jej bodi iskrena zahvala. Društvo ,,Kanmik" priredi v nedeljo, dne 14. oktobra 1906 veselico v društveni dvorani v »Kamniškem Domu". Vspored: P. H. Sattner: ,,Na planine". P. H. Sattner: MPogled v nedolžno oko". J. Aljaž: ,,Triglav moj dom". — ,,Po zaklad" opereta v dveh dejanjih. Po veselici prosta zabava. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. do 3. vrste K 1—; 4. do 8. vrste 80 v.; ostali sedeži po 60 vin.; stojišče 40 vinarjev. V mestno hrauilnico v Kamniku je v mesecu septembru t. 1. 139 strank vložilo K 34.69069, 116 strank vzdignilo K 39.192*73, 6 strankam izplačalo se hipotečnih posojil K 13.500'—. Stanje hranilnih vlog K 1,476.108-49, stanje hipot. posojil K 1,083.665-47. Denarni promet K 133.692-20. Cvetoča jablan. Prijatelj našega lista nam je prinesel cvet jablane, ki ga je utrgal na vrtu ge. prof. Koprinskega v Kamniku. Pač redkost v tem dasu. Razglas. Se daje na občno znanje, da bodo leta 1907 deželni brambovci sledečih letnikov k orožnim vajam klieani, in sicer: 1.) Vsi leta 1896. potrjeni in koneem leta 1906 v deželno brambo prestavljeni rezervisti od pešpolkov, lovcev, konjikov (kavalerije). 2.) Leta 1896, 1898, 1900, 1902 in 1904 v de-želno brambo potrjeni, kateri so 2 leti dejansko (aktivno) služili. 3.) Leta 1897, 1899, 1901 in 1903 k deželni brambi potrjeni, ki so bili skoz 3 leta v dejanski službi. 4.) Vsi v letih 1900, 1903 in 1906 k deželni brambi potrjeni nadomestni rezervisti, ki so se samo 8 tednov vežbali. 5.) Vsi leta 1896 potrjeni in koneem leta 1896 v deželno branibo prestavljeni dragonci in drugi konjiki. 6.) Vsi tisti, kateri so kakšno orožno vajo za-mudili ter jo imajo nadomestiti. Orožne vaje deželnobrambovskih čet v 1. 1907 bodo trajale od srede marca (pri deželnobrambov-skem pešpolku št. 4 in deželnostrelskih polkih) od srede aprila do približno srede septembra. Kot poklicni dnevi se določijo: a) Pri deželnostrelskih polkih in deželnobram-bovskem polku št. 4: 15. april, 15. maj, 15. junij, 15. julij, 15. avgust. b) Pri drugih polkih deželnopehotnih čet 15. maree, 15. april, 15. maj, 15. junij, 15. julij. Poklic k sklepčnim vajam se bode vršil v sredi avgusta. Vsak, kojega veže orožna vaja, zamore nazna-niti tisti dan k poklicu, katerega si iz posebnih. vzrokov sam želi. Z ozirom na to, da si vsak željeno izvežbanje lahko sam voli, bodo prihodnjič oprostitve od orožne vaje odpadle in se bo ono moštvo, za koje so se oglasbe k orožni vaji zakasnile ali se iste sploh niso predložile, klicalo k zadnjim vojaškim vajam. — Da~ tično oglasilo je naznaniti pri županstvu svojega bi-vališča in sicer do konca decembra 1906. Postavne dolžnosti k tej zglasitvi ne obstoji. — Nadalje se naznanja, da predstojega določila ne ve-ljajo za moštvo jezdarnih čet (kavalerije). C. kr. okrajno glavarstvo Kamnik, dne 29. septembra 1906. LI8TBK.I Žganje. ^^^^^^ Starka je bila presenečena in vznemirjena. Po- I nudba jo je mamila. I «Ne rečem, da ne," odvrne. ,,Vendar si hočem I stvar nekoliko premisliti. Bi li mogli prihodnji teden I priti še enkrat k meni. Potlej vam povem svojo misel." In Griinwalder se je odpeljal zadovoljen kakor kralj, ki si je ravnokar podjarmil kraljestvo. Mati Dolinariea pa je bila zamišljena. Prihodnjo noč ni spala. Slutila je pač nekaj slabega v tem, toda ob misli na mesecno toliko eekinov, na ta lep žvenkljajoc denar, ki se ji bo sipal v predpasnik, ne da bi se ji bilo truditi zanj, ki bo padal kakor iz neba, bi bila skoro skoprnela od hrepenenja. Konečno se je odločila poiskati notarja, kate-remu je povedala svojo stvar. Svetoval ji je, naj Griinwaldovo ponudbo sprejme, samo mesto petnajst desetkronskih eekinov naj jih zahteva petindvajset, ker je njeno posestvo slabo cenjeno vredno šestde-settisod kron. ,,Ce živite petnajst let," nadaljuje notar, te ni še placal, marveč na takov račun še le petinštirideset tisoč kron." Starka se pri tej peršpektivi stresne, toda stvari še vedno ni prav zaupala, kajti bala se je tisoč nepričakovanih stvari, skritih zvijae in je ostala do večera, si stavila vprašanja in ss ni mogla odločiti za domov. Konecno veli notarju spisati pogodbo in vrne se domov vsa zmešana. Ko pa pride Griinwalder, da zve odgovor, se je dala dolgo prositi, pojasnujoča, da noce, ob enem pa mučena od bojazni, da on morda ne privoli v to, da bi ji dajal petindvajset cekinov. Konečno, ko ni od-jenjal, mu je razodela svoje zahteve. Razočaran zarohni in ji kratko in malo odreče. Tedaj jame, da bi si ga pridobila, govoriti o verjetni dolgosti življenja. ,,Meni je vendar živeti koraaj še pet ali šest let. Svojih triinsedendeset imani na hrbtu in sem že prav slaba. Oni večer sem že mislila, da bo po meni, Dozdevalo se mi je kakor da mi kdo drob trga iz mene, da so me morali spraviti v posteljo. A Griinwalder se ni dal vjeti. (Dalje prihodnjič.) Kupujem za tvrdko !v. Knez fižoljOves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj-višjih cenah. Sfob pri Dornžalah. Velika lalog \;saowstn8ga (faS^^^eg^) iz raznih velikih tovarn pri Im mm o Boižalati. Postrežba točna. Cene nizke. Naša Narodna Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta knjižnica je ©slprta wsak® BiedeSj® ed 9. d® 10. ur@ d@p©ldaie in vsak četrfeis ©d L &o 2* aai*e p@poisi»Be. Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jili zahteva, vendar se pa mora doticni podvreci določbam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je precital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Siršemu oboinstvu jih podajemo tukaj: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki se dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je placati 4 vin Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Citalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica cim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more vee na njo zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo za 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Oe sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povmiti polno ceno novih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih ia pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. ^^^^^^^^^^^^^^^^h Izfooriid vležano piw@ w s©dčkila in stefki©iii©^ii priporoča © ^^ ^99 Šl^ š Vsa naročila se točno izTršnjejo. J Priznano izfooren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = v po raizls-i cerii na debelo in drobno priporoča frgoi^e© na S^abifii. Trgovina s gpecerij-skim blagoin K^Mik, Olaimi frg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano šiinico,, čajno masio (Teebuttsr), delikatese sploh in vse mte lineratne vode. Stanje hran. vlog: Rezervni zaklad: sprejcnia hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentni davek p^cnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varoost vlog jarnčš poie^ Sasinega rezervne^a zakSada mestna občina kamniška z v$em s\/ojim premoženjem in vso davčno močjo. Qa |@ ^ai^Bicssf wi@g pcspeisiap sw@si©5i ziasfi to^ eia ^Sagaj® w fo iiraiilli^ico fucii seiiišča dena^ niaB®I©fBiiii &tr®h m ^a^evasiceM. Hrauilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugili denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrcstovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilaice račnn št. 856.422, in na arnortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 Jet popolnoma, ako placuje hranilniei vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.