*>v
VRTOV
A  G  l  N   D   '                    ^..^
ur
• na
GFV"
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Cena: 80 SIT
NA* GLAS
Št. 16. t Leto XV115.
41 Poštnina plačana pri pošti Novo mesto
Priznanja za soustanovitelje obrtne organizacije
Za pogum v času, ko je beseda obrt bila skoraj kletvica
V Krškem so s slovesno akademijo in z družabnim srečanjem zaključili prireditve, posvečene 25. obletnici organiziranega delovanja obrtnikov.________
Častni gostje na sloavnostni akademiji ob 26. obletnici delovanja krške obrtne zbornice. Ustanovnim članom Društva obrtnikov Posavja, s sedežem v Krškem iz občin Sevnica, Brežice in Krško (od leve) je Ivan Molan izročil priznanja.
Krško, 11. junija — »Pred 25 leti smo začeti brez ustreznih prostorov (ponavadi smo se dobivali v gostilnah), brez strokovnih delavcev in skoraj brez pravic.« Tako je svoj slavnostni nagovor pričel predsednik krške obrtne zbornice Ivan Molan. Obrtniki so trdoživi ljudje in preživeli so resnično veliko težkih dni (in noči), danes so na takšni točki razvoja, ko se tako občinsko kot slovensko gospodarstvo ozira vanje z upanjem, da bodo zmogli ponovno pognati kolesje gospodarskega razvoja, medtem ko jih država še vedno čaka za (skoraj) vsakim grmom s kakšnim nesmiselnim ukrepom.
Kljub vsemu so krški obrtniki zmogli dovolj moči, da so ob svoji obletnici pripravili zavidanja vredno razstavo in prijetno prireditev. Večer je bil pravzaprav sijajen, v goste so povabili enkratnega dramskega igralca Poldeta Bibiča in njegovo monodramo o Luki, zaključil pa jo je krški Big band pod taktirko Draga Gra-diška. Vmes so se nizali nagovori, pozdravi in podelitve priznanj. Posebna priznanja s plaketo so prejeli tudi jubilanti, člani prvega upravnega odbora Društva obrtnikov Posavja s sedežem v Krškem, ustanovljenega leta 1969. To so Mirko Fridl, Štefan Grahek, Anica Kolarič in Anton Šuler iz bre-
žiške občine, Drago Bizjak, Anton Kragelj, Anton Kranjc in
Franc Švab iz sevniške obči-neter Franc Dolinšek.Zvonko
Gale, Tone Kerin in Emil Ko-drič iz občine Krško. Prizna-
nja s plaketo je krška Obrtna zbornica podelila tudi obrtnima zbornicama iz Brežic in Sevnice, Obrtni zbornici Slovenije, Obrtni zadrugi Resa, Zavarovalnici Triglav Krško, Izvršnemu svetu SO Krško in
Ljubljanski banki, Posavski banki, d.d. Krško. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je podelil posebni priznanji: Jože Cvar, sekretar Obrtne zbornice v Krškem, je
prejel bronasto plaketo za dolgoletno uspešno delo, predsednik zbornice Ivan Molan pa najvišje zbornično priznanje, zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije.
Skupni koncept ravnanja s komunalnimi odpadki
Izdelava dokumentacije poteka po načrtu
Krško — Franc Jenič, predsednik medobčinske komsije, ki spremlja delo projektne skupine za izdelavo projekta skupne komunalne deponije za Posavje, je 13. junija sklical novinarsko konferenco in na njej je bil predstavljen dosedanji potek projekta. Kot je .bilo načrtovano, bo prva faza projekta zaključena po petih mesecih.
Do sedaj je projektna skupina komisiji posredovala dve vmesni poročili, naredili so 75% dejanske analize obstoječega stanja, pri koncu je vzpostavljanje informacijskega sistema. To sta dva od skupaj šestih podprojektov. Sedaj potekata podprojekta 3 in 4 — Rešitev možnih lokacij regijske deponije ter Zbiranje, sortiranje in odlaganje odpadkov.
V podprojekt Komuniciranje z jaavnostjo se bo vključila še agencija Pristop iz Ljubljane. Pri svojem delu se je projektna skupina srečevala z določenem! ovirami, med katerimi mag. Krešimir Fink, vodja skupnega projekta, poudarja neurejeno bazo podatkov za evidentiranje sistema odpadkov. Pripravili so predlog strojne in programske opreme za posavsko bazo podatkov o komunalnih odpadkih ter naredili lastne analize stanja na podlagi realnih podatkov. Maja so skupaj s krškim Kosta-kom izvedli ugotavljanje količine in sestave komunalnih odpadkov, pripeljanih na deponijo v Sp. Starem Gradu. Namen postopka, ki ga bodo mesečno izvajali do maja prihodnjega   leta,  je   pridobiti
okvirne podatke o sestavi odpadkov ter s pomočjo teh podatkov pripraviti osnovo za prognoziranje količine in sestave odpadkov za naslednje obdobje. Prve splošne ugotovitve kažejo, da se odpadki zbirajo na neprimeren način in odlagajo na neprimerne deponije (črna odlagališča). Projektna skupina išče realne prehodne rešitve, s katerimi bodo poskušali sanirati črna odlagališča ter primerno urediti sedanje komunalne deponije.
Projektna skupina je izbrala izločilne in primerjalne kriterije za postopek izbora možnih lokacij za regijsko deponijo komunalnih odpadkov, ki bo-
do pomagali pri izbiri idealne lokacije. Predlagali so, naj vsaka občina na začetku registrira eno možno lokacijo na svojem območju. Pri podpro-jektu o organiziranosti izvajalcev na področju ravnanja z odpadki je narejena približno tretjina dela, kar pomeni, da je opravljena analiza stanja dejavnosti in pregledana sprejeta zakonodaja za področje komunalnega sistema, spremljali pa bodo tudi lastninsko preoblikovanje v posavskih komunalnih podjetjih.
Na tiskovni konferenci so novinarji želeli dobiti bolj konkretne podatke, vendar so ostali brez njih. (B. B.)
Ivan Molan: »19. maja 1969 je bilo v Krškem ustanovljeno eno izmed trinajstih društev obrtnikov in gostincev v Sloveniji. Začetki delovanja društva pa segajo že v leto 1965. Članstvo v društvu ni bilo obvezno, kar je oteževalo financiranje akcij, potrebnih je bilo veliko brezplačnih ur funkcionarjev, da je obrtniška organizacija lahko zrasla. Prav ta organizacija je obrtništvu pomagala preživeti nič kaj prijetne čase, upala se je postaviti po robu tudi (takrat) nedotakljivi oblasti. Zato se je obrt pri nas razvijala hitreje kot v sosednjih socialističnih deželah.« Ivan Molan je ob srebrnem jubileju Obrtne zbornice iz rok župana Danila Siterja prejel tudi srebrno plaketo občine Krško.
Naš glas isce sodelavce
Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št. (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško.
Nova diskontna prodajalna
Krško — Krški kolektiv Preskrbe iz poslovnega sistema Merkator je 13. junija odprl diskontno prodajalno, opremljeno z najnovejšo prodajno tehnologijo. Gre za zadnje dejanje posodabljanja celotne zgradbe, v kateri je prodajalna Podmornica. Ta je z obnovo dobila nekaj dodatne vsebine (diskontna prodaja), novo zunanjo podobo in lepo urejeno okolico. Vili Manček, direktor M—Preskrbe v Krškem, je povedal, da so zaradi nove pridobitve ponosni, da pa jih bose bolj razveselilo, če bodo novo trgovino za svojo sprejeli tudi njihovi kupci. Vhod v prodajalno je s parkirišča pri tržnici. (D.K.)
NAŠ GLAS 16.15. junija 1994
Dan diabetikov Posavja
Prijetno družabno in poučno srečanje
Terme Čatež, 11. junija — Po odločitvi Svetovne zdravstvene organizacije je 27. junij svetovni dan sladkornih bolnikov. Na priporočilo ministrstva za zdravstvo R Slovenije se ta dan letos prvič uradno zaznamuje tudi v Sloveniji. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavja je zato ta mesec — letos že drugič zaporedoma — pripravilo dan diabetikov Posavja. Več kot 230 sladkornih bolnikov iz občin Brežice, Sevnica in Krško se je udeležilo srečanja v Termah Čatež. Pozdravila sta Jih predsednik posavskega društva Ivan Živič in predsednik Zveze društev Slovenije Štefan TerriHn.
V dopoldanskem delu srečanja so bolniki prisluhnili vrsti predavanj. Marija Žarn iz Krškega je govorila o življenju s sladkorno boleznijo. Za njo je prim. dr. Jurij Pesjak iz sev-niškega zdravstvenega doma spregovoril o pomenu pravočasnega odkritja sladkorne bolezni in o problemih, s katerimi se srečuje zdravnik splošne prakse pri odkrivanju te bolezni. Za primer je navedel, da so leta 1959 imeli v Sevnici registriranih 10 diabetikov, danes pa jih je 365, od tega 65 odvisnih od insulina. V tem obdobju so načrtno iskali sladkorno bolezen pri prebivalcih. Pred kratkim se je Slovenija
Doma in po svetu
Francija, 6. junija — Devetnajst voditeljev iz 13 držav seje zbralo v Normandiji, kjer seje pred 50 leti od 6. junija do 15. septembra izkrcala več kot dvomilijonska armada držav protihitlerjevske koalicije.
Kitajska, 6. junija — V razbitinah letala TU—154, ki je strmoglavilo v kitajski provinci Shaanxi, je življenje izgubilo vseh 159 potnikov in 13 članov posadke. To je najhujša kitajska letalska nesreča doslej.
Zagreb, 7. junija — Slovenski predsednik Milan Kučan se je sestal s hrvaškim predsednikom Tudjmanom, premierom Valentičem, kardinalom Kuharičem in zagrebškimi Slovenci. »Pogovori s Tudjmanom so bili vroči, polemični in trdi,« je dejal M. Kučan, a predsednika sta se strinjala, da je treba vsa sporna vprašanja začeti reševati po evropskih merilih.
Ljubljana, 7. junija — Vladna služba Vox je v prvih treh mesecih svojega obstoja prejela 1122 pisnih vlog občanov, večinoma o socialni problematiki in državljanstvu. Na podlagi vlog je politični kolegij med drugim sklenil, da mora ministrstvo za obrambo takoj pregledati doslej nepodpisane pogodbe prosilcev za prodajo vojaških stanovanj in takoj podpisati vse, ki izpolnjujejo pogoje za odkup.
Ljubljana, 8. junija — Na izredni seji državnega zbora so poslanci imenovali dipl. pravnika Andreja Stera, do sedaj državnega sekretarja v notranjem ministrstvu, za novega notranjega ministra. Na tajnem glasovanju je bilo oddanih 73 veljavnih glasovnic, za imenovanje Štera je bilo 58, proti pa 15 poslancev.
Ženeva, 8. junija — V okviru pogajanj so sprte strani v Bosni podpisale dogovor o enomesečni prekinitvi sovražnosti, da bi na podlagi tega sklenili trajnejši mir. Po besedah posebnega odposlanca ZN Jasušija Akašija je to korak k trdnemu prenehanju sovražnosti v vsej Bosni in Hercegovini.
Ljubljana, 8. junija — Državni svet je sprejel odložilni veto na zakon o določitvi višine invalidskih prejemkov, ki gaje državni zbor po hitrem postopku sprejel prejšnji teden. To pomeni, da bodo poslanci o zakonu ponovno odločali na eni prihodnjih sej.
Santiago, 9. junija — Čile, Bolivijo in Peru je prizadel močan potres z epicentrom v Boliviji. Jakost potresa je bila 7,8 stopnje po Mercallijevi lestvici.
Ljubljana, 9. junija — Slovenska vlada je sprejela uredbo, s katero povečuje carinske olajšave za uvoz opreme, surovin in reprodukcijskega materiala, ki ga pri nas ne proizvajamo.
Ljubljana, 10. junija — Danes se je začela evropska konferenca Slovenska obrt na poti v Evropo, ki sta jo pripravili Evropsko združenje obrti, malih in srednjih podjetij in Obrtna zbornica Slovenije. Kot je dejal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, je konferenca pomemben, simboličen korak k približevanju naše obrti evropski.
Bruselj — V četrtek in nedeljo so v dvanajstih državah Evropske unije potekale volitve v evropski parlament. Približno 266 milijonov volivcev je izbiralo 567 poslancev. (Pripravil: Galex)
Za popolno prepoved
Sevnica — Društvo nekadilcev Sevnica je podprlo sklep državnega zbora, sprejet pri drugi obravnavi predloga zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, da bi se uzakonila popolna prepoved oglaševanja tobaka, tobačnih izdelkov, zaščitne znamke ali logotipa. Društvo nasprotuje amandmajem vlade (vloženim za tretjo obravnavo), v katerih je ta določba omiljena.
vključila v SINDI — program Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kamor sodi tudi sladkorna bolezen. Višja medicinska sestra Milka Habinc iz bolnišnice Brežice je obnovila znanje bolnikov o uporabi insulina, dipl. ing. ph. Darja Hrastnik, predstavnica Novo Nordiska, največjega svetovnega proizvajalca hormonskih pripravkov, pa je udeležence srečanja seznanila z najnovejšimi dosežki te firme na področju insulinov in injektorjev. Kratko predavanje o vzrokih hipogli-kemije in njenem preprečevanju je pripravila diplomantka višje medicinske šole Helena Hostar. Dr. Mira Semen iz Term Čatež je opozorila na pomen telesne aktivnosti pri diabetikih. Na koncu je nastopila še dr. Vanda Kostevc Zor-ko, vodja diabetološkega dispanzerja pri brežiški bolnišnici, požrtvovalna zdravnica, ki posavskim sladkornim bolnikom nudi pomoč, ki daleč presega okvire profesionalne skrbi za pacienta. Tokrat je govo-
rila o diabetični nogi — problemu nastajanja ran na stopalu, s katerim se slei ko prej sreča vsak diabetik. Čeprav je sodobna medicina na tem področju že precej napredovala in so amputacije nog vse redkejše, je osebna skrb še vedno potrebna, da bi se izognili komplikacijam.
Dopoldanski del srečanja je bil zaključen s skupno malico in ogledom Termalne riviere. Potem so se ekipe Brežic, Sevnice in Krškega pomerile na športnem tekmovanju. Po skupnem seštevku točk je prvo mesto pripadlo ekipi Brežic, drugi so bili Sevničani in tretji Krčani. Srečanje se je zaključilo s petjem MePZ VI-VA iz Brežic.
K uspešni organizaciji dneva diabetikov Posavja so prispevali vsak svoj delež Terme Čatež, Zavarovalnica Triglav Krško, NEK, Novo Nordisk, Pe-trol — Trgovina Brežice, TP Posavje Brežice, Agraria Cvetje Čatež, Zveza kulturnih organizacij Brežice, Brebus Brežice ter izvršni sveti vseh treh posavskih občin. (B. Bjegovič)
Jeza
Močno se je razjezil g. A. Železnik. Svojo srditost je prelil v spis, objavljen v Našem glasu št. 14 z dne 1.6.1994 in Dolenjskem listu 2. 6.1994.
Če sem spisje prav razumel, ga je razjezilo ljudstvo — točneje volivci — na nedavnem referendumu, ker niso glasovali po njegovi želji. Ker pa ni spodobno kritizirati volivce, je svoje bojno pero nameril vame. Po njegovem je nedopustno, da sem se pojavil s člankom »Quo vadiš, občina Krško?«. V njem sem razložil svoje poglede na bodoče občine na območju sedanje občine Krško. Podkrepil sem jih z dejstvi. Gospod Železnik pa mi ni odgovoril s svojimi dejstvi, temveč se je podal na raven žalitev in podtikanj. Na takšni ravni se človek, ki kaj da nase, ne more pogovarjati, zato mu na to tukaj ne bom odgovarjal.
Nisem — tako kot pravi o sebi g. Železnik — zbiral komentarjev po boštanjskih in drugih gostinskih lokalih in ne vem, o čem so gostje tam moževali. Verjetno tudi o pametnih zadevah. Zato mu edino lahko svetujem, naj prihodnjič bolj prisluhne ljudskemu glasu. Pa bo v bodoče manj jeze, g. novinar Železnik!
Silvo Gorenc Krško
Zahteve Društva izgnancev Slovenije
Državni svet je podprl »spomenico«
Ljubljana — Državni svetnik iz Posavja Franc Glinšek je v imenu Društva izgnancev Slovenije predstavil »spomenico za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine žrtvam nacističnega in fašističnega nasilja 1941 — 1945. Državni svet je 8. junija spomenico podprl in predlagal, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravi zakon, ki bo upošteval zahteve iz spomenice.
Izgnanci zahtevajo, da se izgnancem in ukradenim otrokom prizna status žrtev nasilja nemških, italijanskih in madžarskih agresorjev in se jim zagotovijo posebne pravice iz zdravstvenega, socialnega in pokojninsko-invalidskega varstva. Od države Slovenije pričakujejo, da bo od naslednic agresorskih držav izterjala in prizadetim izplačala odškodnino v višini 500 DM za vsak mesec izgona, na račun že plačane vojne odškodnine (v obliki kreditov in gospodarske pomoči) ter premoženja, zaplenjenega okupatorjem na ozemlju Slovenije, pa zagotovila še doživljenjsko mesečno rento — od 3.000 do 8.000 SIT,
.•odvisno od časa, prebitega v izgnanstvu. Nadalje zahtevajo popolno zdravstveno varstvo, kot pripada vojnim invalidom, oprostitev plačevanja dodatnega zdravstvenega varstva in izplačilo enkratne odškodnine za umrle v izgnanstvu v višini 2.000.000 SIT; da se v letih 1945—1948 popisana in ocenjena vojna škoda izgnancem in ukradenim otrokom revalorizira na sedanjo vrednost ECU in izplača upravičencem ter da se čas, prebit v izgnanstvu, šteje v posebno dobo v dejanskem trajanju ne glede na starost
Ne le državni svet, tudi poslanci državnega zbora se že ukvarjajo z omenjenimi zahtevami v ustreznih zakonskih predlogih, ki so prišli na vrsto za obravnavo. To je velik premik, saj slovenski izgnanci vse doslej niso bili priznani niti kot posebna kategorija, čeprav je bil v času okupacije izgnan vsak deseti Slovenec, ki je takrat živel na nemškem zased benem območju v Sloveniji, to pa je največji odstotek iz-gancev v kaki zasedeni evropski državi.
Franc Glinšek, državni svetnik:
Proti novodobni nacionalizaciji
Državni svet je sklenil, da bo referendum predlagal nazadnje, če v poprejšnjih postopkih ne bo uspel zaščititi premoženja občin.
Ljubljana — Potem ko je vladi uspelo doseči podržav-Ijenje kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov nekdanje družbene lastnine pa prostorov sodišč in ko je država imela v zemljiškoknjižni lasti športne objekte po Sloveniji, pa jih ni nikoli vzdrževala, je zdaj vlada vložila še dopolnilo k 102. členu predloga zakona o upravi, po katerem naj bi se podržavili še prostori, ki so jih uporabljali občinski upravni organi.
Državni svetnik Glinšek meni, da bi bil to le še en »prispevek« k centralizaciji, ko hoče država spet nacionalizirati premoženje, ki je nedvomno last občin. Zato je dal pobudo, da državni svet sprejme zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem naj bi državljani odločili, ali pristajajo na podržavljanje občinskih prostorov. Referendum zato, ker meni, da ob močni vladni koaliciji argumenti nimajo zadosti moči. »Predlagani amandma bi pomenil podržavljanje ok. 70% posamezne občinske stavbe, če upoštevamo podatke ministrstev, da bo na državno upravo prešlo ok. 70% pristojnosti sedanjih občin. Občinske stavbe pa so povsod v ožjih središčih mest in imajo zato svojo tržno vrednost. Zaradi slabih preteklih izkušenj pa obstaja velika bojazen, da bodo te stavbe slabo ali pa sploh ne bodo vzdrževane.«
»V republiški proračun se stekajo tudi najemnine oz. zakupnine za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, ki so se podržavili tudi občinam, kar pa se v občinskih proračunih ne pozna, saj je delež, namenjen občinam v državnem proračunu, vsako leto manjši. Če bi občina za prostore, za katerih izgradnjo oz. vzdrževanje so prispevali oo-
čani in podjetja v občini in ki naj bi se sedaj podržavili, dobivala najemnino, bi lahko s temi sredstvi vsaj vzdrževala oz. obnovila občinske stavbe, tako pa bo na njeno breme padel še strošek, če le ne bo hotela, da bo občinska stavba največja podrtija v središču mesta. Vprašanje je le, ali ji bo sredstva za ta namen sploh uspelo zbrati. Ravno tako kot lastništvo zemljišč in prihodki od najema oz. zakupa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov so tudi prihodki od najema poslovnih prostorov bistvenega pomena za življenje novih občin, kajti izračuni ministrstva za finance kažejo, da (naša) država zagotavlja najmanj sredstev za financiranje občin v Evropi,« je v utemeljitvi svoje pobude navedel F. Glinšek.
Državni svet je vsebino pobude sicer podprl, saj se vsi strinjajo, da je to vprašanje za občine izrednega pomena, vendar je sklenil, da naj bo referendum zadnji možni korak. Pobudo so najprej posredovali pristojnim telesom državnega zbora. Če bo vladin predlog kljub temu sprejet, naj bi državni svet od državnega zbora zahteval ponovno odločanje o zakonu, in če bo državni zbor zakon ponovno izglasoval, bi pristojni komisiji državnega sveta državnemu zboru predlagali, da sproži postopek za razpis referenduma.
Za takšen postopek sta se pravzaprav odločili že komisiji državnega sveta za politični sistem in regionalni razvoj. Pobuda F. Glinška je zato prišla na sejo državnega sveta šele 1. junija, čeprav je bil v njej tudi predlog, da naj občani o (ne)podržavljanju občinskega premoženja glasujejo istočasno kot o novih občinah, torej 29. maja.
Anderlič na razstavi v Krškem
Krško — Poslanec LDS v državnem zboru in oseba nasploh v slovenskem parlamentu, Tone Anderlič, si je ogledal razstavo obrti v Krškem. Nanjo ga je povabil tajnik LDS v Krškem Robert Kerin, po ogledu razstave pa seje pogovoril še s predsednikom Obrtne zbornice Ivanom Molanom. Od Molana in njegovih kolegov je slišal marsikatero kislo pripombo na račun odnosa države do obrtnikov, sicer pa je svoj promocijski trenutek doživel tudi Naš glas, ki je postal priložnostno darilo.
NAŠ GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon /telefax: (0608) 21 -868 - Grafična priprava: Grafika, Novo mesto—Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — Rokopisov in slik ne vračamo.
NAŠ GLAS 16. 15. junija 1994
lniSm ^tvSti
Četrtih iz 1969
Gaudeamus« po 25 letih
»
Bizeljsko — Gaudeamus igi-tur sta prvi besedi stare štu-dentovske pesmi, ki je nastala v srednjem veku in izraža življenjsko radost mladih. Tudi danes je popularna pri študentih po vsem svetu, je simbol vedrine, optimizma in mladosti.
Ob petindvajsetletnici mature so sošolci 4. b, ki so se v brežiško gimnazijo vpisali v šol. letu 1965/66, izdali kronologijo razreda. V prvi letnik je bilo vpisanih dvaintrideset dijakov, maturiralo pa jih je štiriindvajset. Predsednik organizacijskega odbora, dr. Pavel Zagode, se je zahvalil sošolcem za razumevanje in voljo, ki jo pokažejo ob vsakoletnem srečanju, vsi pa so s spoštovanjem pozdravili svojega razrednika, prof. Jožeta Antolovi-ča, in šestnajst drugih profesorjev, ki so jih poučevali v gimnaziji v obdobju 1965—69. Dr. Zagode je vidno razpoložen povedal, da je ponosen na generacijo, ki je dokazala, da je v življenju uspela. Večina je končala fakultetni študij, tako
čili svoj razred, svoje profesorje in seveda gimnazijo Brežice, ki je prav v tem obdobju in tudi po njihovi zaslugi dosegala
velike uspehe v slovenskem merilu na vseh področjih. (D. K.)
so med njimi zdravniki, ekonomisti, psihologi, inženirji, akademska slikarka, njihov sošolec je konzul v Bruslju. Že kot gimnazijci so bili zelo dejavni na vseh področjih, športnem, kulturno-umetniškem, levji delež pa so prispevali tudi pri izgraditvi šolskih športnih igrišč. Veliko dijakov iz razreda je pelo v gimnazijskem pevskem zboru, ki je dosegel pod vodstvom prof. Josipa Klepca višek umetniškega delovanja.
Po mnenju dr. Zagodeta še nobena generacija ni izdala biltena, kakršnega so pripravili sami. Vesel, srečen je, da je vseh štiriindvajset sošolcev čilih in zdravih, da je večina profesorjev še vedno v dobri kon-diciji, da so mnogi med njimi še aktivni predavatelji. Radi se spomnijo prof. Marjana Gre-goriča, takratnega ravnatelja gimnazije, ki je mnogokrat razumel mladostniški navdih dijakov ter tako pripomogel k sproščenemu in prijaznemu bivanju na šoli. Z izdajo kronologije oz. biltena so ovekove-
Takšni so danes, po petindvajsetih letih od slavnostnega dogodka, podelitve maturitetnih spričeval.
	Valantičevo17, 68000 Novo mesto
	Telefon:+386 68/23 174,
	323 300
^^ >	Telefax: +386 68/342 094
	čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta
	klicali.
	Vsak dan oddajamo mad 5.30 in 24.00
	uro.
IS SO Sevnica
Javno podjetje za distribucijo plina
Osnutek odloka o ustanovitvi podjetja je pripravljen. Sprejeti so tudi prvi sklepi v zvezi s Clannom.
Sevnica — Za vzdrževanje, razvoj in širitev plinovodnega omrežja v mestu Sevnica bo odgovorno javno podjetje Plinovod Sevnica, d.o.o. Osnutek odloka o njegovi ustanovitvi je 8. junija sprejel izvršni svet. Na isti seji so sprejeli tudi letna poročila o delu Izpitnega centra Krško, Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda, Sklada stavbnih zemljišč občine Sevnica ter poročilo o poslovnih rezultatih Komunale Sevnica za leto '93. O delovnem načrtu Komunale za leto '94 pa bo izvršni svet ponovno razpravljal, ko bo dopolnjen, med drugim s prioritetnim planom investicij.
K odloku o uvedbi melioracijskega postopka na območju Domajevega vrha in Zavratca, ki je bil že lani objavljen v Uradnem listu, je izvršni svet sedaj sprejel dopolnitev, po kateri naj bi postopke melioracije uvedli še na območjih katastrskih občin Tržišče, Cerovec, Pijavice,
Cirnik, Podboršt, Telče, Podvrh, Podgorje, Zabukovje, Blanca, Vrh in Zagrad.
Po zaključeni javni razpravi o odloku, ki predlaga ureditev za sedem evidentiranih črnih gradenj na območju občine, je izvršni svet lahko le ugotovil, da pripomb skorajda ni bilo, in sklenil, da bo dokument lahko šel v skupščinsko obravnavo potem, ko bo zanj pridobljeno soglasje Zavoda RS za prostorsko planiranje.
Na seji so govorili tudi o vprašanjih podjetja Clann v Loki. Sklenili so, da je treba čim prej najti nov proizvodni program, s firmo Clann in likvidacijskim upraviteljem doseči realizacijo plačil upnikom v sevniški občini ter zagotoviti možnost izplačila nadomestil do trenutka, ko bi zaposleni začeli dobivati nadomestila pri Zavodu za zaposlovanje, če bi se zgodilo, da bi v podjetju že prej prišlo do izpada plač. (B. Bjegovič)
Predsedniku in delegatom vseh zborov Skupščine občine Brežice
Legitimnost in zakonitost nadaljnjega
dela Skupščine občine Brežice tn njenih organov
Spoštovani gospod predsednik in delegati vseh zborov Skupščine občine Brežice!
teti življenja ter usodi svojega kraja. Ostali smo brez možnosti za regijo Posavje, saj se obstoječe občinske politične garniture niso sposobne med sabo pogovarjati, politične stranke v Posavju pa so tudi popustile pri svojih prizadevanjih za regijo. Pred zadnjim referendumom o lokalni samoupravi so nekatere politične organizacije celo pozivale državljane, naj glasujejo proti uvedbi lokalne samouprave, češ da bo to za občine bolje, saj jim boljšo bodočnost zagotavljajo močne občine. Močne, kot je na primer sedanja brežiška, ki v dogovarjanjih z državo nima kaj pokazati in se je prviloma le podredila državnim interesom na tem prostoru. Brez ekonomskih učinkov za občino smo pristali na mejni prehod Obrežje, z ničimer nismo pogojevali nastanka učnega centra v Cerkljah, pomagali smo celo pri cenenem odkupu zemlje za avtocesto...
Dovolite mi, da se Vam najprej zahvalim za Vaie sodelovanje In delo v času, ko sem vodil to skupščino In tudi kasneje, ko sem pri njenem delu sodeloval kot delegat družbenopolitičnega zbora.
Po štirih letih mandata ugotavljam, da smo imeli veliko načrtov, ko smo leta 1990 prevzeli delo v prvi neposredno izvoljeni (sicer še delegatski) skupščini, toda le malo ali skoraj nič od tega nismo uresničili. Računali smo, da se bomo Slovenci osamosvojili in zgradili svojo državo, da bomo temeljito spremenili družbenoekonomski in pravni sistem, dobili lokalno samoupravo po vzoru evropskih držav pa tudi na močno regijo Posavje smo računali, na regijo, ki se bo sposobna enakopravno pogovarjati z nastajajočo državo in znotraj katere bo imela brežiška občina pomembno mesto.
Zagotovo smo prispevali pomemben delež pri nastajanju slovenske države, saj smo bili ena redkih občin, ki je v celoti uspela zadržati vso oborožitev Teritorialne obrambe, pa tudi pripadniki enot TO in policije iz naše občine so imeli izjemno pomembne naloge v času junijske vojne 1991. Kaj več kot aktivno sodelovanje pri nastajanju slovenske države pa očitno nismo želeli in mogli doseči. Še naprej namreč živimo v sistemu, kjer pravo malo velja, kjer so vsak dan teptane osnovne človekove pravice, kjer se moč oblasti razkazuje z doslednim spoštovanjem zakona le v pri -merih, kadar gre za malega človeka, skrivajo pa se velike goljufije in malverzacije.
Ostali smo brez vsebinskih sprememb na področju lokalne samouprave in možnosti dejanskega odločanja o kvali-
V prehodu na tržno gospodarstvo se v Sloveniji pojavljajo velika kriminalna dejanja (divje lastninjenje, odliv kapitala v tujino, lastninjenje s pomočjo by pass podjetij, neplačevanje davkov, zagotavljanje doseženih privilegijev itd.), ki doslej niso dobila sodnih epilogov. Sodna veja oblasti je ostala nespremenjena, izvršna pa je prevzela vse niti oblasti dejansko v svoje roke.
Tudi v občini Brežice smo dopustili, daje izvršna oblast v celoti prevzela vso oblast v svoje roke in je skupščina postala le prostor za formalno potrjevanje sklepov te oblasti. Primerov za tako trditev je veliko, prepričan pa sem, da bo zadosten dokaz za to že naslednje: 1. Vsa sredstva od prodaje
stanovanj so se porabila nenamensko, dejansko tako, kot je odločil Izvršni svet SO Brežice. V skupščini smo sicer sprrejeli sklep, da se lahko namenijo ta sredstva kot posojila za razvoj podjetništva in obrti. Prepričan sem, da je bil sprejeti sklep skupščine nezakonit, zato sem tudi glasoval proti sprejemu takega sklepa, saj stanovanjski zakon določa namensko porabo tega denarja, in sicer za reševanje socialnih problemov.
V štirih letih mandata te skupščine se ni v občini izgradilo niti eno stanovanje (da ne bo nesporazuma, moram priznati, da je eno zgrajeno, in to hišnikovo stnovanje na stadionu), sredstva pa so v celoti porabljena oziroma plasirana. Precej tega denarja se je porabilo za zagotovitev finančne konstrukcije za dokončanje izgradnje in opremo poslovnega objekta na stadionu Brežice. Koliko? To verjetno ve le predsednik IS SO Brežice, saj si je zagotovil, da so v občini Brežice finance daleč od javnega nadzora davkoplačevl-cev, neposredno pa si je podredil finančno službo, kar je formalno tudi potrdila ta skupščina. Skupščinsko komisijo vodi finančni direktor podjetja, generalni direktor istega podjetja pa usmerja sredstva za podjetništvo in obrt. Čudovita kontrola!
2. Poseben problem je sodelovanje oblasti pri prelivanju kapitala davkoplačevalcev na račune zasebnih podjetij. Tu ne mislim na sredstva, ki so po sklepih skupščine namenjena za vzpodbujanje razvoja podjetništva in obrti, temveč na primere dogovarjanja o opravljanju določenih del z namenom, da se proračunska sredstva prelijejo v zasebna podjetja, ki se jim tako omogoči obstoj, s tem pa se je posredno ali neposredno onemogočilo delovanje določenega družbenega podjetja.
Projektivna organizacija Re-gion Brežice je tipičen primer podjetja, ki ni imelo možnosti enakopravnega sodelovanja pri nastajanju številnih študij, ker se praviloma izvajalci niso izbrali na osnovi javnih natečajev, temveč s sklepom IS SO Brežice. S sklepom je tako tudi določen neposredni upravlja-lec Tehničnega remontnega
zavoda, torej podjetje, ki dobiva provizije od sklenjenih pogodb za najemanje prostorov. Skupščina občine Brežice doslej ni bila sposobna razjasniti, zakaj seje IS SO Brežice sam dogovarjal s predstavniki ministrstva za obrambo Rep. Slovenije in tako dejansko odločil o usodi bivših vojaških objektov v občini.
Skupščina je na svoji seji dne 9/12—1991 sicer sprejela predloge v zvezi z uporabo bivših vojaških objektov v občini Brežice ter naložila IS SO Brežice, da izdela program nadaljnje rabe teh objektov, ki bi ga moral predložiti v presojo skupščini. Nikoli delegati te skupščine nismo odločali o namenih izrabe (civilna, vojaška, vračanje nacionaliziranega premoženja) in nikoli nam niso bili predloženi dokumenti za prostorsko ureditev teh objektov in površin. Upravičeno se lahko postavlja vprašanje, ali nista učni center v Cerkljah in gospodarska cona v Slovenski vasi dejansko zgrajeni na črno. Kdo je odločil o izrabi tega prostora? Skupščina občine, ki je pristojna za sprejemanje prostorskih dokumentov, zanesljivo ne!
3. Naslednji primer je področje komunalnega urejanja (ceste, vodovodi, komunalna deponija...), ki je bilo v tem štiriletnem mandatu zanemarjeno, še posebej, če ga primerjamo z izjemno favoriziranim področjem športa. To se ni zgodilo po volji delegatov skupščine, temveč je o tem suvereno odločal IS SO Brežice. Nesporen dokaz za tako trditev je letošnja situacija, ko ni sprejet proračun občine, kljub temu pa so se v tem letu plasirala velika sredstva v dokončanje poslovnega objekta na stadionu. Poleg plasmaja finančnih sredstev pa se objekt tudi opremlja na nezakonit način, in sicer tako, da se oprema v upravnih organih zamenjuje z novo (jasno iz sredstev davkoplačevalcev), prejšnja pa se preseljuje v objekt na stadionu.
Nesporno je šport eno od pomembnih področij, vendar so bila v času delovanja sedanjega iS SO Brežice porušena normalna razmerja v proračunu občine, prišlo pa je tudi do zadolževanja, ki bo
imelo posledice na bodoče odločitve, indeksi na področju investicij v šport dosegajo 500 in več procentov, na področju komunale pa so pod sto procentov. O preplastitvah cest, ki jih v tem mandatu sploh nismo izvajali, pa se seveda ob koncu mandata ne splača govoriti.
Na seji vseh zborov skupščine sem postavil zahtevo, da je potrebno izdelati poročilo o sklepih skupščine, ki jih je sedanji IS SO Brežice ignoriral. Do izteka mandata, ki se je zame dokončno iztekel 16/5—1994, saj se je tega dne pred štirimi leti konstituirala sedanja občinska skupščina, nisem dobil zahtevanega poročila.
Nezakonita poraba stanovanjskih sredstev, prelivanje davkov iz proračuna občine v zasebna faavorizirana podjetja, samovoljno odločanje o usodi vojaških objektov in prednostno financiranje športa so primeri iz spektra številnih samovoljnih nelegitimnih in nezakonitih odločitev sedanjega IS SO Brežice. Temeljita analiza zapisnikov sej IS SO Brežice in primerjava sprejetih sklepov IS SO Brežice ter sklepov Skupščine občine Brežice bi nedvomno pokazala še veliko več. Ker v skupščini ni nikoli bilo pripravljenosti, da bi tako analizo tudi izdelali, nismo v štirih letih razrešili nobene nepravilnosti. Odgovornost za to bo ostala predvsem na sedanjem vodstvu Skupščine občine in tudi na nas delegatih. Sedanji trenutek, ko so se nam iztekli legitimni in zakonski mandati, zanesljivo ni več primeren za analize in premislek. Skupščina je namreč postala po 16/5—1994 nelegitimna, saj ni zakonite ustavne podlage za podaljšanje mandatov sedanjim delegatom občinskih skupščin, ki smo bili izvoljeni marca 1990. Odločitev državnega zbora o podaljšanju mandatov je sporna, saj podaljšanje ni posledica vojnega stanja ali izrednih razmer, kot to dovoljuje 81. člen Ustave Republike Slovenije, temveč posledica nepravočasnega sprejema zakonodaje o lokalni samoupravi v državnem zboru. Posebej pa velja opozoriti tudi na proceduralno napako,
saj do danes delegati sedanjih občinskih skupščin tudi nimamo ustreznih sklepov o podaljšanju mandatov.
Živimo torej v državi, kjer si vsak organ lahko sam tolmači ustavo in zakone. V državi, ki povečuje državno birokracijo. Izvedli smo nekatere lepotne popravke družbenopolitičnega sistema, predvsem pa na ekonomskem področju do te mere liberalizirali postopke lastninjenja, da prahaja v večini družbenih podjetij do oškodovanja družbene lastnine. Kako je s temi oškodovanji v naši občini? Ali ne bi bilo normalno, da bi bili s tem seznanjeni delegati skupščine? Taka pobuda je bila formalno tudi vložena, pa do danes ni gradiva, ki bi odgovorilo na zastavljeno vprašanje.
Spoštovani dosedanji delegati!
Dovolite mi ob koncu tega pisma, da se Vam še enkrat zahvalim za Vaše sodelovanje, da se Vam opravičim, če sem včasih preveč dosledno zahteval zakonito delovanje skupščine in IS SO Brežice ali pa preveč dosledno zagovarjal okoljevarstvene ukrepe.
Čisto na koncu Vas vabim k premisleku, ali je Vaše nadaljnje delo v skupščini še zakonito, legitimno in potrebno. Zakonito zato, ker se je naš mandat, ki so nam ga volivci zaupali za štiri letaa, že iztekel, potrebno pa zaradi tega, ker se naši sklepi praviloma niso uresničili. Eden od dokazov za zadnjo trditev je tudi sklep o začasnem financiranju v letošnjem letu, ki bi moral veljati do sprejema proračuna občine Brežice. Proračuna še ni, IS SO Brežice pa je že spremenil marsikatero dvanajstino iz leta 1993 (nekaterim v škodo, drugim v korist).
Morda pa bi bilo le dobro, če bi finančno poslovanje v štirih letih našega mandata pregledala ustrezna kontrolna institucija — SDK Slovenije (poudarjam Slovenije), ki še edina daje upanje, da v mladi slovenski državi ni mafija edino zveličavna.
Ob misli na bodočo ekonomsko   uspešno,   socialno pravično,  pravno in  zeleno Slovenijo Vas pozdravlja nekdanji delegat Zelenih v DPZ SO Brežice Ivan Tomše
^  -,- —  ^--j-   -j--^ --  1"|T|
NAŠ GLAS 16.15. junija 1994
OS Adama Bohoriča
Nova telovadnica s plezalno steno
Brestanica, 10. junija —Dan Osnovne šole Adama Bohoriča v Brestanici ni bil navaden dan. Na ta dan je bila njihova telovadnica tudi uradno odprta, čeprav so jo že prej uporabljali. Po besedah ravnateljice so bili najbolj veseli pisma z uporabnim dovoljenjem, ki jim ga je pred uradno otvoritvijo izročil g. Niko Somrak.
Vendar pa to ni bila običajna otvoritev z rezanjem slavnostnega traku. Vse skupaj je potekalo v obliki učne ure telesne vzgoje in brestaniški učenci različnih starosti so pokazali svoje spretnosti na različnih orodjih. V dokaz, da so tudi športno aktivni izven rednega pouka, pa se sta se predstavila Karate klub Brestanica in plesna skupina, ki deluje v okviru plesne šole. Obe
izvajata v telovadnici
pomoči  zunanjih
aktivnosti mentorjev.
Njaveč zanimanja pa so obiskovalci pokazali za novo plezalno steno, ki je v telovadnici in je pomembna pridobitev za vse, ki se že ukvarjajo ali pa se še bodo ukvarjali z alpinistično dejavnostjo. Aktivni člani alpinistične sekcije so pokazali svoje spretnosti, za kar so bili nagrajeni z aplavzom. Učenci so obljubili, da bodo telovadnico z veseljem izkoriščali in tudi čuvali, kar pričakujejo tudi od vseh ostalih rekreativcev. Ob koncu prikazane učne ure telesne vzgoje so telovadci poudarili, da pitje vode ni dobro za zdravje, in so vse zbrane povabili na kozarček soka ali na sladoled. (Galex)
NABOR V OBČINI KRŠKO
Sekretariat za obrambo občine Krško je 9. in 10. junija izvedel prvi del nabora za nabornike, rojene leta 1976.
Letos smo nabor prvič razdelili na dva dela — v prvi polovici leta za tiste nabornike, ki so že končali šolanje, in v drugi polovici za tiste, ki še nadaljujejo šolanje.
Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost za vojaško službo in določi rod oziroma službo ter dolžnost, za katero se
bodo bodoči vojaki usposobili. Naborno komisijo sestavlja pet članov: predsednik, zdravnik, tajnik in dva člana.
Nabor je prvi korak, po katerem bodo naborniki pripravljeni, da bodo odšli na služenje vojaškega roka v učne centre. Nabornike iz občine Krško praviloma napotimo v UC Cerklje ob Krki razen za določene specialnosti, za katere je potrebno oditi malo dlje od doma.
Vsem nabornikom, ki so opravili nabor, iskreno čestitamo! Sekretariat za obrambo SO Krško
Janez Žerjav, krški taksist, se od časa do časa ustavi pred vhodom v svojo garažo in ne ve, kaj bi. Ponavadi zato, ker je samo napol znani voznik mirno parkiral pred vhodom v njegovo delavnico in »samo na hitro nekam skočil«, Janeza pa kliče naročilo na cesto, a ne more z avtom iz garaže. Tokrat smo dokaz o obzirnosti enega izmed voznikov tudi ohranili.
Bo grad Pišece zamenjal gospodarja?
Nikomur ni v ponos taksen, kakršen trenutno je
Če bi se uresničile zamisli, pa bi lahko postal turistično-protokolarni obbjekt visoke kategorije.
Pišece, 2. junija — Na strmem griču nad istoimenskim naseljem stoji mogočna, vendar že tudi močno načeta zgradba, zgodovinska znamenitost in svojevrstna posebnost naših krajev, grad Pišece. O načrtih oz. programih za renoviranje in ponovno oživitev gradu in njegove neposredne okolice smo se pogovarjali z g. Antonom Podgorškom, sekretarjem za občo upravo in družbene dejavnosti občine Brežice, in g. Francem Ornikom, župnikom v Pi-šecah. Oba sta se strinjala, da je grad kot objekt s parkom in pripadajočo okolico primeren za visoki turistično-gostinski turizem z bogato športno-rekreativno ponudbo.
V sekretariatu za družbene dejavnosti v Brežicah se zavedajo, da je potrebno v zvezi z gradom Pišece nekaj ukreniti. V sodelovanju z nekaterimi državnimi institucijami so pripravljeni iti v koncesijo, kar pomeni, da so pripravljeni grad ponuditi v upravljanje tistemu, ki bo predstavil najbolj popoln program oživitve gradu in kraja samega, za dobo petdesetih ali več let, v tem času pa bi se morala investicijska vsota povrniti. Zgradbo je nujno povsem obnoviti, streho in strešno konstrukcijo, vse instalacije in omete, odtoke, pode, grajsko dvorišče, park in poti oz. cesto do gradu, ogromno je restavratorskega dela. S pomočjo nekega slovenskega
podjetja se je pojavil precej resen interesent iz italijanskega Vidma s prav tako zrelim programom. Po ogledu gradu in njegove neposredne okolice so bili gostje iz Italije zelo navdušeni, stvar pa so pripeljali do trenutka, ko je potrebno narediti in urediti vse potrebno za dokončen dogovor o prevzemu objekta. Po predvidevanjih bo investicijski vložek med deset in petnajst milijoni DEM, grad naj bi postal hotel de lux kategorije s posebno oznako CD (za diplomatski zbor), pripadal bi mu kompleks dvanajstih hektarjev z gozdom, kjer bi bile urejene jahalne steze, posebna ponudba bi bila visok lovski turizem, v gradu bi uredili razstavno-prodajno galerijo eksponatov velike vrednosti, nekaj prostorov naj bi namenili internemu muzeju, posebnost pa naj bi bil posebej prirejen prostor, kjer bi na prodaj ponudili izdelke, značilne za naše območje. Razvili bi tudi visok kmečki turizem v povezavi z okoljem, skratka, grad s širšo okolico naj bi postal turistično-protokolarni objekt. IS SO Brežice se je pozitivno opredelil do zamisli, pooblastila za izvedbo oz. sklenitev pogodbe je prevzel sekretar g. Podgoršek, ki je poudaril, da so imeli v zvezi z načrtom pogovore z vsemi zainteresiranimi krajani, turističnim društvom, odborom Maksa Pleterš-nika in še z nekaterimi. Po
njegovih besedah so si bili vsi edini, da je status quo nesprejemljiv in da je grad še kako potreben čimprejšnje obnove. G. Franc Ornik, aktiven član Turističnega društva Pišece, je podprl stališče, da se zadeva grad mora premakniti in da je treba storiti vse najnujnejše, da grad dobi odgovornega gospodarja, ki bo imel program razvoja in delovanja, ki pa bo istočasno upošteval vse dogovorjeno. Prebivalci Pisec želijo sodelovati, njihov velik interes je, da se grad obnovi, da se temu primerno razvije tudi kraj sam, saj so Pišece po mnogočem posebnost in zanimivost v tem delu Slovenije. »Stvar le naj steče. Mi bomo najbolj veseli, če pride do resnega dogovora med zainteresiranimi. Vsi bomo pomagali,
tako ali drugače, ne bi pa bilo v redu, če bi prihajalo do kakršnih koli dogovorov brez vednosti krajanov. Imajo pravico vedeti, kaj se oz. kaj se bo v  njihovi  soseski  dogajalo.
Sodelovanje med sekretariatom g. Podgorška in Turističnim društvom oz. krajani je korektno, lahko bi rekel zgledno, saj so reševanje vzporednih problemov, kot je iskanje stanovanj za tiste, ki trenutno prebivajo v prostorih gradu, in še nekaj manjših, prevzeli nase, kar pomeni, da bo ob morebitni predaji gradu konce-sionarju za stanovalce poskrbljeno. Upam, da se bo za vse vpletene v reševanje usode gradu stvar iztekla po pričakovanjih ugodno,« je pristavil g. F. Ornik. (D.K.)
Eden od prostorov gradu Pišece na predvojnem posnetku. V leksikonu Dravske banovine je zapisano, da je bil piaeski grad v tistem času med najbolje ohranjenimi na Slovenskem.
otrok na Lisco, ki pomeni prvo daljšo ločitev otrok od staršev, navajanje na red, poskus živeti samostojno in je prva prava preizkušnja pred vstopom v šolo. Poslovilni zaključek leta v vrtcu bo 16. junija, ko se bo-
do malošolarji predstavili s plesnimi točkami, predali ključ mlajši generaciji in zaprli prva, za otroško obdobje že kar pomembna vrata. Odprla pa se jim bodo druga, za življenje še pomembnejša. (D.K.)
Malošolarji enote Pika Nogavička iz vrtca Ciciban v Sevnici.
Vrtec Ciciban na Lisci
Štiri dni brez staršev
Lisca — Od torka do sobote je na Lisci letovalo triindvajset malošolarjev vrtca Ciciban iz Sevnice, enote Pika Nogavička, zanje pa sta skrbeli vzgojiteljici Mira Kovač in Alenka Krevel. Letovanje za tiste otroke, ki bodo jeseni vstopili v osnovno šolo, je vsakič v letnem programu in se iz leta v leto dopolnjuje in izboljšuje. Letošnja novost je, da so v soboto povabili na Lisco starše malošolarjev in otroke iz ostalih dveh enot, da so prišli po svoje prijatelje iz vrtca.
Delovni dan se začne z jutranjim razgibavanjem pred zajtrkom, nakar se odpravijo na krajše izlete, kjer potekajo sprostitvene interesne dejavnosti otrok, po kosilu se igrajo po željah, se žogajo, kotalkajo.
Povedati je treba, da so otroci sami želeli vzeti zvezke, svinčnike in barvice, kar kaže, da imajo odgovoren odnos do obveznosti. Seveda so s seboj prinesli tudi svoje igrače, poleg tistih iz vrtca. Vzgojiteljici je razveselilo predvsem to, da so se otroci dobro počutili, da so tudi tisti, ki so v vrtcu bolj neješči, na Lisci veliko in z apetitom jedli, kar je dokaz, da sprememba okolja pozitivno vpliva na počutje oz. razpoloženje. Podobno so ugotovile tudi vzgojiteljice še dveh enot iz vrtca Ciciban, t.j. enote Ke-kec, ki je letovala v Bohinju, in enote Rdeča Kapica, ki je bila na zimskem letovanju v Kranjski Gori.
Vzgojiteljica Mira Kovač se v imenu vseh zahvaljuje staršem, ki so pristali na odhod
Obrtna zbornica Brežice
OBVESTILA ZA OBRTNIKE
V petek, 3. junija, je bil v Slovenj Gradcu strokovni dan podjetniških svetovalcev. Na zboru, na katerem je sodelovala tudi sekretarka zbornice, ki ima licenco podjetniškega svetovalca, so obravnavali kodeks svetovalcev, poseben poudarek pa je veljal nekaterim razpisom. Gre za že objavljeni (26. 5.1994) razpis za natečaj o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji ter razpise, ki bodo objavljeni v kratkem, npr. razpis za dajanj« garancij in za subvencioniranje obrestne mere pri Skladu za pospeševanje razvoja gospodarstva ter garancij pri Skladu za tehnološki razvoj. Razpisi bodo odprti do porabe sredstev, zato morajo interesenti čim prej pripraviti investicijske programe, saj le z njimi lahko konkurirajo za razpisana sredstva.
V zvezi s predlogom o velikem povišanju taks so bile podane sicer neuradne informacije, da se takse ne bodo dvignile v tolikšni meri, kot je bilo predlagano. O tem bo razpravljal parlament predvidoma v juliju.
Svetovalci so si ogledali tudi sejem Prezenta, ki je v Slovenj Gradcu potekal od 1. do 6. junija.
V sredo, 15. junija, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja slovesnost ob 25-letnici Obrtne zbornice Slovenije in na njej bo govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Sekretarji območnih obrtnih zbornic so se na svojih delovnih sestankih 8. in 9. junija že začeli pripravljati na izdajo obrtnih dovoljenj po novem, še ne sprejetem zakonu o obrti. Predlagamo obrtnikom, katerih podatki v obrtnih oziroma priglasitvenih aktih niso popolni, da takoj posredujejo natančne podatke, sicer bo njihovo obrtno dovoljenje pomanjkljivo. Avtoprevoznike obveščamo, da je 19. maja 1994 v ministrstvu za notranje zadeve potekal usklajevalni sestanek v zvezi s pripravo odredbe o omejitvi prometa v Republiki Sloveniji. Na podlagi obširne razprave je bila dogovorjena vsebina, končna verzija pa bo objavljena v Uradnem listu.
Športnike in ljubitelje športa obveščamo, da bodo letošnje športne igre za obrtnike in delavce v obrti za Posavje 18. junija 1994 v Sevnici. Prijave za udeležbo in informacije dobite v pisarni Doma obrtnikov.
NAŠ GLAS 16-15. junija 1994
qn.i7»^ ^Ttziv*
Nov telefonski imenik
Vsebuje vse spremenjene podatke
razen tistih, ki nastajajo na željo uporabnikov vsak dan
Krško, 2. junija — Od ponedeljka, 16. maja, je mogoče na vseh slovenskih poštah dobiti nov telefonski imenik, ki je izšel v sedmih knjigah. Kupiti ga je moč v kompletu ali po delih, novost pa je tudi imenik na disketah in CD romih.
Telefonski imenik RS za leto 1994/95 sestavlja sedem knjig, in sicer pet za posamezne omrežne skupine ter navodila in »rumeni tisk«. Posebnost letošnjega imenika, na katerega se bodo morali uporabniki telefona še privaditi, je tudi nov razpored telefon-
skih naročnikov. Ti so razvrščeni po naseljih in krajih, tako kot določa poseben šifrant Zavoda za statistiko (pregled teritorialnih enot).
Letošnji imenik je izšel v nakladi 250.000 izvodov. Vsi zvezki kompleta skupaj tehtajo kar štiri kilograme, predstavljajo pa tudi precejšnjo količino papirja, zato je imenik nepriročen za prenašanje. PTT podjetje in podjetje CDE — nove tehnologije iz Ljubljane sta zato skupaj izdali telefonski imenik na 3,5-inčnih disketah in na CD romu, kar vsekakor omogoča vstop v »nove
IZ GOSPODARSKE ZBORNICE
1. Sodelovanje na razstavi obrti in podjetništva
GZS — Območna zbornica Posavja je aktivno sodelovala na razstavi obrti in podjetništva v času od 8. do 11. t.m. Na svoji stojnici smo dali posebno pozornost nude-nju uslug borze ponudb in povpraševanja, zainteresirani pa so dobili detajlnejše, tudi pisne informacije o aktualnih problemih vsakdanjega poslovanja. Predvsem za pisne informacije je bilo zelo veliko zanimanje. Opažamo pa, da člani niso vajeni uporabljati vpeljane računalniške mreže ponudb in povpraševanja, kljub temu da bi lahko preko te mreže dobili informacije o domačih povpraševanjih in povpraševanjih iz tujine ali pa informirali širši krog o svojih ponudbah izdelkov, uslug ali prostih kapacitetah.
2. Seja sekcije
V torek, 7. t.m., je bila seja sekcije podjetnikov. Obravnavali so tekoče aktivnosti območne zbornice, predvsem s področja promocije posavskega gospodarstva.
V  času od 17. do 29 t.m. bo posavsko gospodarstvo razstavljalo na splošnem sejmu v Trstu. Poseben poudarek bo potrebno dati informativnemu dnevu, ki bo v torek, 21. tm, v prostorih Tržaškega sejma. Poleg predstavitve slovenskega gospodarstva, možnosti vlaganj in procesov lastninjenja bodo predstavniki regije Posavje predstavili gospodarstvo, kulturo in zgodovino tega območja. Na razstavnem prostoru pa bo mogoče poizkusiti tudi vina in druge specifičnosti, ki se proizvajajo v naši regiji. Po sejmu v Veroni bo to letos že druga skupna akcija.
Na seji so obravnavali tudi sodelovanje z Obrtno zbornico. Prisotni so poudarili, daje potrebno tesnejše sode-lovanjje. Končni cilj mora biti, da bo članstvo dobro informirano in da bo uspešno ter učinkovito poslovalo. Takšna oblika se je pokazala za uspešno, saj se je Območna zbornica aktivno vključila v prireditve ob proslavi 25-letnice obstoja Obrtne zbornice Krško.
3. Nov prospekt Posavja
Kot smo vas v predhodnih informacijah že obvestili, smo se lotili izdelave novega turističnega prospekta za Posavje. Izdelava prospekta je v zaključni fazi. V ponedeljek, 13. t.m., bodo člani odbora za izdelavo prospekta pregledali slikovno in tekstualno gradivo ter se odločili za dokončno podobo prospekta.
Izvršna sveta Krško in Sevnica ter Občinska turistična zveza Brežice so podpisali pogodbo o financiranju prospekta, sofinanciralo pa ga bo tudi ministrstvo za gospodarstvo.
Kot priloga k prospektu pa je predviden tudi komercialni del turistične ponudbe. Zainteresirana gostišča, obratovalnice, trgovine in druge poslovalnice oz. dejavnosti bodo imeli možnost, da prijavijo svoj interes za oglas v komercialnem delu, ki bo lahko turističnemu obiskovalcu nudil koristne informacije o dodatni ponudbi, ki jo lahko dobi v naši regiji.
4. Seja odbora zbornice
Za v sredo, 15. t.m., je sklicana razširjena seja odbora Območne zbornice Posavje. V uvodu bodo poslušali predavanje profesorja ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Miroslava Glasa o vlogi regije pri doseganju razvojnih ciljev. Po uvodnih mislih pa bi prisotni razpravljali o položaju regije in razvojnih ambicijah, katere bi v osnovi trasi-rali na tej seji ter se dogovorili o pristopu k razreševanju te problematike. Udeleženci seje bodo dobili tudi informacijo o pripravi zakona o organiziranju zbornice, ki je v parlamentarni obravnavi, ter o položaju sedanjih organov zbornice, ki jim v tem času poteče mandat.
čase«, saj lastnikom osebnih in drugih računalnikov odpira dostop do podatkov iz imenika na dokaj hiter in priročen način. Telefonski imenik v računalniški obliki je prilagojen za delo v MS DOS in MS Win-dows okoljih.
Tudi na krški pošti, ki je te dni dobila novo upravnico, Karmen Sambol, je vsem uporabnikom na voljo nov telefonski imenik že od 16. maja. Do sedaj je šla prodaja zelo dobro, predvsem celega kompleta, presenetljivo dobro pa se prodajajo tudi diskete in CD romi. Nov telefonski imenik, po besedah upravnice Sam-bolove, vsebuje vse spremembe telefonskih številk na področju omrežne skupine 0608, ki so nastale s priključitvijo na novo telefonsko centralo, razen tistih, ki nastajajo vsak dan na novo na željo uporabnikov. Avtomatska centrala, na katero so priključili tiste uporabnike, ki porabijo večje število impulzov, zagotavlja kvalitetnejše telefonske storitve, od hitrejšega vzpostavljanja telefonskih zvez pa vse do dodatnih  uporabnih funkcij,
kot so skrajšano izbiranje telefonskih številk, preusmeritev poziva na drugo telefonsko številko, pozivi s čakanjem, konferenčne zveze, stalne linije (hot line). PTT podjetje je poslalo ponudbo vsem tistim, ki še niso telefonski naročniki, in jim ponudilo pod ugodnimi plačilnimi pogoji priključitev na novo telefonsko centralo. »Vsi tisti, ki bi se želeli preklopiti s stare na novo centralo, pa morajo v prošnji navesti tudi tehtne razloge,« je še povedala Sambolova.
Komplet telefonskega imenika stane 2.400 SIT z vračunanim prometnim davkom, možen pa je nakup tudi samo posamezne knjige za posamezno omrežno skupino. Omrežna skupina 0608 je v knjigi skupaj z omrežno skupino 068 in stane 1.400 SIT. Povejmo še, da je celotna naklada izšla le z mehkimi platnicami. Tisti, ki imajo stare imenike, jih bodo lahko vrnili pošti, ta pa jim bo pri nakupu novega odbila 100 tolarjev. Ni veliko, vsekakor pa več, kot je cena odpadnega papirja. (Ga-lex)
Tiskovna konferenca v Vidmu
Videm papir ima novega lastnika
Videm v stečaju je postal lastnik podjetja Videm papir. Do 20. junija bo znana nadaljnja usoda krike tovarne.
EVIMICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
Pivn i ca
Tinček si je želel psa in za rojstni dan ga je dobil. Velikega, kosmatega in neugnane-
ga, kot so vsi mladi psi. Tinček ga nekaj časa opazuje s spoštljive razdalje, potem ga razigrani pes za pozdrav podre na tla, ovohlja in oblizne po obrazu. »Ali ste podarili psa meni ali mene psu?« zasope Tinček s tal.
Krško, 8. junija — Pogodbo o prodaji in nakupu podjetja Videm papir Krško, ki sta jo sklenila firma Videm — celuloza, papir in papirni izdelki Krško in Sklad RS za razvoj, je Temeljno sodišče v Novem mestu razveljavilo dne 28. 3. '94. S tem je Videm v stečaju postal lastnik podjetja Videm papir. Tožba, ki jo je Videm v stečaju vložil septembra lani, se je nanašala na neporavnane obveznosti za najemnino obrata proizvodnje papirja, sklad pa je te terjatve v celoti priznal (gre za približno 2.250 tisoč DEM). Novi lastnik, Videm v stečaju, je zainteresiran za nadaljevanje proizvodnje papirja in je ponudil največjim upnikom (Skladu za razvoj, Ljubljanski banki, Agenciji za sanacijo bank) odpis najemnine za leto '93, če ti odpišejo del svojih terjatev do Vidma v stečaju.
Dogovori med vsemi zainteresiranimi — poleg omenjenih upnikov sta to še ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za delo — še potekajo in po besedah stečajnega upravitelja Vidma, Branka Ogorevca, bodo do 20. junija znani rezultati teh pogajanj. Ogorevc poudarja, da želijo ohraniti proizvodnjo papirja, ker bodo edino tako ohranili realno vrednost sredstev (Videm papir) ter omogočili ugodnejše poplačilo upnikov. Če bo dosežen sporazum, bo omogočil pokrivanje lanskoletne izgube Videm papirja, ki znaša 8,2 milijona DEM, pokrivanje načrtovane letošnje izgube ter ureditev dolga do Ljubljanske banke kot največjega upnika. Pri tem računajo na pomoč države, saj se je ta s sklepi državnega zbora in tri-partitnim sporazumom iz leta '93 že obvezala, da bo poma-
gala pri sanaciji Videm papirja, poleg tega je država s svojimi institucijami in javnimi podjetji eden izmed največjih Vidmovih upnikov.
Od uspeha pogajanj je odvisna tudi nadaljnja usoda 618 zaposlenih v Videm papirju, ki še nimajo odločb o delu za nedoločen čas. Prav te odločbe so bile razlog, da je sindikat 31. maja organiziral opozorilno stavko. Delavci zahtevajo tudi takojšnjo odpravo blokade žiro računa ter izplačilo regresa za letni dopust. Če se v kratkem zadeve ne bodo razčistile in delavci ne dobijo odločb o zaposlitvi za nedoločen čas, bodo ponovno organizirali stavko in vztrajali, da se uredi status zaposlenih, število redno zaposlenih bo odvisno tudi od nadaljnje poslovne politike podjetja.
Trenutno je ustavljena proizvodnja na PS 2, ki proizvaja v glavnem nekonkurenčne papirje. Sicer je cena papirjev na svetovnem trgu v zadnjem času naraščala od 3 do 5%, odvisno od vrste papirja. Če odštejemo PS 2, ki od maja ne obratuje, so bili stroji v Videm papirju v obdobju april—maj izkoriščeni nad 75-odstotno. V tem obdobju je bilo proizvedenih 15.750 in prodanih 16.000 ton papirja. Do konca leta načrtujejo proizvesti še 44.000 in prodati 45.000 ton različnih vrst papirjev. Podjetje še vedno ustvarja izgubo, vendar se ta znižuje, tako da pričakujejo ob kocu leta izgubo v višini 5,3 milijona DEM, naslednje leto pa naj bi poslovali pozitivno. Seveda so za to potrebni določeni pogoji, vodstvo podjetja pa upa, da jih bo novi lastnik v dogovoru z ostalimi partnerji uspel zagotoviti. (B. B.)
Informacijski sistem  Gospodarske zbornice
Borza ponudbe in povpraševanja in register podjetij
Krško — Med razstavnimi paviljoni obrtnikov krške občine je našla svoje mesto tudi posavska območna enota Gospodarske zbornice. Gospodarstvenikom so ponudili cel kup različnih pisnih informacij, hkrati pa predstavili računalniško voden in urejevan register slovenskih podjetij ter borzo ponudbe in povpraševanja. O tem smo se pogovarjali z Ružo Brezovar.
Pri borzi ponudbe in povpraševanja gre za mednarodni poslovno informacijski sistem, v katerega se s svojo ponudbo lahko vključi kdorkoli, posameznik ali podjetje. Z vključitvijo v ta sistem informiranja Gospodarska zbornica na najcenejši način reklamira podjetnike. Ponudbe objavljajo v številnih medijih, na videostraneh, v Obrtniku, Financah, Novem tedniku, Novi dobi, Profitu in v večjem številu lokalnih radijskih postaj. Med mediji je precejšnje zanimanje za spremljanje te ponudbe in povpraševanja, zato se krog širi, stroški so minimalni. Vpis v borzo ponudbe in povpraševanja stane dvesto za domači in štiristo tolarjev za tuji trg, vključi pa se lahko vsakdo, ki ima kaj ponuditi tržišču ali kaj potrebuje.
Trenutno datoteka obsega podatke o približno 1.200 enotah. Vsak pristopnik izpolni prijavni obrazec, lahko pa (predvsem tisti iz tujine to počnejo) pošlje svojo prijavo tudi kot dopis, ki ga zbornična služba potem uporabi za vnos potrebnih podatkov v obrazec. Gre za podatke o poslovnih ponudbah in povpraševanjih, od predmetov do kooperacij, financ, zastopanj, joint venture. Poleg so tudi podatki o odgovorni osebi in ostalem, po čemer lahko morebitni kupec najde ponudnika. O tem, kako se posli sklepajo, zbornica nima informacij, čeprav jih že tudi
nekoliko pogreša, saj stranke povprašujejo tudi potem. V informacijskem sistemu obdržijo samo aktualne ponudbe. Če gre za konstantne ponudbe in povpraševanja, jih obdržijo v sistemu do pol leta, sicer pa se ravnajo v skladu z rokom, ki si ga določi podjetje naročnik. Bazo podatkov polnijo vsak dan, imajo pa tudi poslovni klub Europa-tinova. V njem so podjetja in posamezniki, ki jim zbornica dvakrat mesečno pošlje izpis najnovejših podatkov ali povpraševanj. Za članarino v tem klubu (100.000 SIT letno) imajo člani prednost pri objavah, neomejeno možnost oglaševanja ponudb in povpraševanj v sistemu in na videostraneh. Podatki so dosegljivi v informacijski pisarni GZ in na vseh območnih zbornicah. Informacije dajejo osebno, po telefaksu in po pošti.
Register vseh slovenskih podjetij, aktivnih in neaktivnih, je še en projekt informacijskega sistema Gospodarske zbornice. Povpraševanja po podatkih je ogromno in naročniki lahko dobijo podatke o naslovu, direktorju, lastnini kapitala, ekonomskih pokazateljih, ekonomskem programu, obsegu proizvodnje... Projekt v zbornici še razvijajo, saj znotraj registra obstajajo tudi možnosti izbiranja podjetij glede na dejavnost (uvozna, izvozna, trgovinska itd.).
V zadnjem času pa se posamezne zbornične enote pojavljajo kot skupna, enotna služba Gospodarske zbornice. Ta namreč uporabnikom lahko nudi ogromno storitev in informacij, če jih le znajo poiskati. Zato vedno s seboj prinesejo tudi veliko prospektnega materiala. Hodijo na vse sejme, tako doma kot v tujini. Tanja Kurnik iz službe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici zagotavlja, da skušajo biti aktualni in na sejmih nuditi neposredne usluge podjetjem. Sedaj je bilo aktualno vprašanje dokapitalizacije, sicer pa na podlagi telefonskih klicev in neposrednih vprašanj, ki jih dobivajo, sestavljajo tudi ostale informacje. Služba se že uveljavlja, najbolj na tesno je šlo pred koncem maja, ko se je iztekal rok za dokapitalizacijo podjetij, ponoven naval interesentov pa pričakujejo pred koncem leta, ker je bil rok podaljšan. Zato podjetnikom svetujejo, naj nikar ponovno ne čakajo zadnjega meseca, ampak naj se o svojih možnostih pozanimajo takoj. (Ika)
"!rrr37iiTr7?>
NAŠ GLAS 16.15. junija 1994
Vina iz Krškega pa kar blestijo
Laski rizling
trgatve 1993
v vrhu
Suhi jagodni izbor uvrščen v najvišjo kategorijo____
Kakovost in blagovna znamka sta prvi pogoj
Zakon o vinu naj zaščiti kakovost
Do nje pa se pride tudi preko zaščite geografskega porekla vina in preko nekaterih drugih, med vinarji in pridelovalci ne ravno priljubljenih ukrepov.________________
jijjM
Darko Marjetic: »Žal mi je, da se na letošnjem pregledu lanskega letnika v Mariboru niso pojavili tudi ostali pridelovalci cvička, saj je to v bistvu nacionalni šampionat dveh rajonov.«
Zavode — Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pretekli teden zasedala v »posebni sobi« kostanjeviške gostilne Žolnir na Zavodah. Osrednja tema razgovora je bil zakon o vinu, ki ga bodo poslanci v kratkem dobili v prvo branje. Novi zakon o vinu je predstavila svetovalka v ministrstvu za kmetijstvo Špela Terpin, ki je poudarila, da izhajajo pripravljale! zakona iz dejstva, da je v svetu vina veliko preveč, zato se bo Slovenija s svojimi vini lahko prebila le ob najvišji kakovosti in ob uveljavljeni blagovni znamki.
Krško — Stoto obletnico svojega delovanja so v Kmetijskem zavodu v Novem mestu proslavili tudi z ocenjevanjem vseh rizlingov vseh kakovosti. Tako je na ocenjevanje poslala svoje vzorce tudi Kmečka zadruga Krško in potrdila dosedanje dobre ocene. Uspeh so ponovili tudi na t. i. preglednici vinskega letnika 1993 v Mariboru.
Darko Marjetic, direktor Vinske kleti v Leskovcu, nam je povedal, da je njihov (polsladki) laški rizling letnika '91 bil v svoji kategoriji ocenjen kot najboljše vino. Omeniti velja, daje isto vino dve leti zapored ('92. in '93.) na ljubljanskem sejmu Vino že osvojilo veliko zlato medaljo, da je bilo že dvakrat slovenski prvak in je že dvakrat dobilo veliko zlato medaljo tudi na Kmetijskem sejmu v Radgoni, da je dobilo zlato medaljo tudi na »Forumu vina«. Njihov laški rizling trgatve '92 pa je bil na ocenjevanju ob 100. obletnici v kategoriji sladkih vin ocenjen kot četrto najboljše vino.
Na letošnji t. i. preglednici vinskega letnika 1993 v Mariboru je bil lanski laški rizling iz Krškega ocenjen najvišje. V bistvu je razglašen za slovenskega šampiona podravskega in posavskega rajona. Nič slabše se ni godilo cvičku iz krške (kostanjeviške) kleti: vzorec, ki je bil na Tednu cvička v Kostanjevici ocenjen s 16,42, je v Mariboru prodrl še višje. Sodniki so ga ocenili s 16,83. Krški vinogradniki in kletarji so poslali v Maribortudi svojo modro frankinjo '93 in tudi ta je bila ocenjena visoko. Med rdečimi vini je tako visoko segla samo še metliška črnina. (Ika)
Začeti bo treba pri obnovi vinogradov, ki je je sedaj pol manj, kot bi je moralo biti. Sredstev za obnovo država nikakor ne bo mogla zagotoviti sama, zato jih bo treba preprosto zaslužiti s prodajo vina, ta pa bo stekla le ob najboljši kakovosti in uveljavitvi blagovne znamke. Dejstvo je, da pogajanja z Evropo kažejo, da bomo morali uvoziti 20—30% vina, kar pomeni, da bo treba toliko tudi izvoziti, če naj pokri-
jemo bilanco. Pot do tega vodi preko zagotavljanja reda v vinarstvu. Zakon bo strogo ločil pridelavo vina in kletarjenje od trgovine in klet, kamor bodo imela dostop uvožena vina, se niti s svojim pridelkom ne bo mogla prebiti v najvišji ka-kovstni razred, čeprav sicer po kakovosti tja sodi. Špela Terpin: »Če se hoče država uspešno pogajati z Evropo in ocenjevati pridelek, mora imeti natančno evidenco. Saj smo jo imeli že doslej, a dejstvo je, da vsaj pol pridelka ni bilo zabeleženega nikjer. Evidenca ni namenjena obdavčitvi, zakon pa uvaja obvezen vpis v register za vse pridelovalce, ki imajo več kot 0.05 ha vinograda, in ureja t. i. register dvo-lastnikov. Zakon opredeljuje pridelovalce grozdja, vina, tiste, ki vino stekleničijo, in do-negovalce vina. Odpira tudi možnost premičnih polnilnic, čeprav se zakonodajalec hkrati zaveda, da so naše kletarske in polnilniške zmogljivosti grajene za nekdanji jugoslovanski trg in precej presegajo trenutne potrebe, zato jih je treba nekako zapolniti.« Zakon daje tudi možnost za nastanek katastra vinogradov, ki ga imajo vse razvite vinogradniške države. Doslej so rok trgatve objavljali občinski upravni organi, odslej bo to preneseno na pooblaščene institucije. Te spremljajo razvoj grozdja, tok trgatve in ocenjujejo vino. Odslej bo treba predhodno prijaviti tudi trgatev, namenjeno za vrhunska vina, da bo pooblaščena organizacija lahko nadzirala kakovost in količino grozdja. Seveda bo s tem izključena tudi možnost doslad-kanja vina. S spreminjanjem rajona v
deželo se zakonodajalec zgleduje po Evropi, kjer obstajajo t. i. deželna vina in jih bomo
Konec bo tudi neomejene prodaje neustekleničenega vina v gostinskih obratih. Zakon dovoljuje prodajo neustekleničenega vina znotraj »njegovega« pridelovalnega območja, zunaj tega območja pa bodo lahko gostinci prodajali vino v originalni 60-litrski embalaži, v kateri bo lahko tudi kakovostno vino. Med Slovenci bo prav gotovo tako, kot je med člani komisije, precej prahu dvignila nova določba, po kateri posamezno transportno sredstvo ne sme prevažati več kot 20 litrov neoriginalno polnjenega vina. Če ga je več, morajo vino spremljati ustrezne listine, ki jih bodo izdajali kletarji ali prodajalci. Cilj tega določila je zaščita kakovosti in geografskega porekla, saj mora biti vino predelano in ustekleničeno znotraj območja svojega geografskega porekla. Nadzor nad vsem temi dogajanji in nad vinom nasploh bo imela specializirana vinarska inšpekcija, nova služba, ki pa ji bo (npr. v nadzoru pri prometu) pomagala policija.
uvedli tudi pri nas. Razdelitev na dežele je nastala na podlagi pregleda tal, organoleptič-nih lastnosti pridelka in ob upoštevanju vseh ostalih elementov stroke. Sicer pa se vina delijo predvsem po kako-
vosti. Sedaj imamo namizna in kakovostna vina. Namizna imajo oznako porekla, kakovostna pa zaščito in kontrolo geografskega porekla. Odslej naj bi imeli tri tipe deželnih vin: primorsko, podravsko in posavsko vino. Ostaja pa razred kakovostnih vin, v katerem so tudi predikatna vina. Ocenjevanje vina mora biti opravljeno pred prodajo (tudi v gostinstvu in vinotočih) in po originalni polnitvi. Pri polnitvi se vino lahko spremeni in to pomeni možnost zavajanja potrošnika. Vino proizvajalec lahko da v oceno prej in si rezervira številko, po polnitvi pa da pridelek še v potrditev ocene. Po novem se bo degu-statorjem reklo pokuševalci, morali pa bodo opraviti preizkus senzoričnih (Čutilnih) sposobnosti in poznavanja zakonodaje ter enologije. Enako bo tudi z vinarskimi inšpektorji.
Kakovostno vino bodo pridelovalci označevali z geografskim poreklom in temu mora biti podrejena tudi oznaka sorte grozdja. Tako ne bo več pomembno, daje vino npr. laški rizling, ampak predvsem to, od kod je. Geografsko poreklo je namreč skupna last vseh pridelovalcev določenega kraja in zanj so odgovorni vsi. Tako je zaščiti geografskega porekla namenjeno tudi določilo o prepovedi stika uvoženih in avtohtonih vin v isti kleti ali polnilnici.
Zakon bo stopil v veljavo pred naslednjo trgatvijo. (Ika)
OIDIJ VINSKE TRTE
Ta glivična bolezen postaja vse nevarnejša, posebej pa se rada pojavlja v vročih in bolj sušnih poletjih. Oidij povzroča gliva, ki lahko okuži vse zelene dele vinske trte.
Prvi znak bolezni je malo zavit list proti spodnji strani. Posebej je to opazno pri mladih listih. Ni tako redek njen zgodnji pojav na mladicah, ki zaostajajo v rasti, imajo skodrane lističe in so delno ali v celoti prevlečene s sivobelo plesnivo prevleko. Bolezen se razlikuje od peronospore po tem, da nima oljnih madežev z belo prevleko na spodnji strani lista. Od junija naprej se oidij pojavlja na listih v obliki belosivih plesnivih prevlek. Te so navadno na zgornji listni strani, čeprav je mogoče, da se pojavijo tudi na spodnji strani. Najbolj značilna bolezenska znamenja se kažejo na grozdju, kjer so tudi najbolj škodljiva. Od takrat, ko jagode dosežejo velikost grahovega zrna, pa vse do prenehanja rasti se lahko v celoti obdajo s sivkasto plesnivo prevleko in značilno počijo ter pokažejo pečke. Grozdje se ob močnejšem napadu v
celoti posuši in propade. Pogoji za razvoj bolezni:
— gliva za svoj razvoj ne potrebuje vode,
— okužba je možna tudi pri dosti veliki relativni zračni vlagi (nad 80%),
— pojavlja se predvsem v bujnih vinogradih,
— okužba je pogosta ob toplih dnevih in hladnih nočeh,
— trosi glive lahko kalijo že pri % 5 stopinjah Celzija, najbolj pa se gliva razvija pri temperaturi nad 25 stopinj Celzija.
Visoka temperatura ni ugodna za razvoj peronospore in se zato razvoj in širjenje oidija nadaljuje za peronospore
Oidij navadno zatiramo preventivno, ko škropimo proti pero-nospori, tako da škropivu dodamo fungicide proti oidiju. Dober učinek proti oidiju ima žveplo, bodisi v prahu ali močljivo. Kadar pa je nevarnost oidija zelo velika ali kadar je treba okužene organe vinske trte zdraviti, je najbolj zanesljiva uporaba sistemi-kov, vendar jih ni priporočljivo uporabiti več kot trikrat v sezoni. Smiljana Tomše, svet. za varstvo rastlin, Kmetijska svetovalna služba Krško
Člani komisije med razpravo. Drugi z leve je predsednik komisije Tone Hrovat, četrti pa organizator sestanka na Zavodah, Franc Giinšek. Ena temeljnih pripomb k novemu zakonu o vinu je bila, da moramo z njim zaščititi tudi slovenska originalna vina. Najbolj je pri tem nekako na udaru cviček, ki pa je dejansko slovenska (tudi izvozna) posebnost in bi ga morali že z zakonom ustrezneje opredeliti.
KER ZlVLIENIE POTREBUJE VARNOST
»II   mmOi
'*/nic*
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
V prejšnjem prispevku smo vam predstavili ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJU V TUJINI. Tokrat bi spregovorili o OBVEZNOSTIH ZAVAROVALNICE.
1. Zavarovalnica povrne stroške potrebne zdravstvene oskrbe, ki so nastali v času začasnega potovanja v tujini. Za zdravniško oskrbo po teh pogojih veljajo izključno:
a) zdravstvena oskrba,
b) zdravila in povoji, če jih predpiše zdravnik,
c) pripomočki, ki so potrebni za zdravljenje (npr. mavec, opornice, obveze, bergle, če so predpisane), č) zdravniško predpisane toplotne terapije, obsevanje,
d) rentgenska diagnostika,
e) oskrba v ambulanti, če je ta v sklopu zavoda, ki je v kraju začasnega bivanja na splošno priznan kot bolnišnica in je pod odgovornim vodstvom in stalnim nadzorstvom tam prisotnega zdravnika, ki razpolaga z zadostnimi diagnostičnimi in terapevtskimi zmogljivostmi in ki dela po metodah, ki so v državi začasnega bivanja znanstveno priznane in klinično preizkušene,
f) prevoz do bolnišnice,
g) operacije (vključno s stroški, odvisnimi od operacije),    h) zdravljenje zob in enostavne zalivke, vključno z izpuljenjem zoba, da bi odpravili akutne bolečine, kakor tudi enostavna popravila zobnih protez, ne pa izdelava nadomestnih zob ali zobnih kron.
2. Poleg storitev, navedenih v 1. točki, krije zavarovalnica tudi:
a) povečane prevozne stroške zavarovanca zaradi prevoza v domovino, ki ga odredi zdravnik, če v obiskanem kraju ali v bližnji okolici ni mogoče nuditi zadostne medicinske oskrbe in to lahko vpliva na poslabšanje bolnikovega zdravja. Poleg tega se povrnejo tudi dodatni povečani stroški za spremljevalca, če je zdravniško spremstvo potrebno ali predpisano z zakonom;
b) v primeru smrti — potrebne povečane stroške prevoza v domači kraj ali nujne povečane stroške, ki so posledica pokopa v tujini, vendar največ do zneska, dogovorjenega v zavarovalni polici.    Kateri so povečani stroški v smislu poprejšnjega
določila:
V primeru prevoza bolnika v domovino so to stroški, ki so dodatno nastali zaradi nastopa zavarovalnega primera ob vrnitvi domov. V primeru smrti so to tisti stroški, ki presegajo stroške, ki bi nastali ob smrti zavarovanca doma.
Maksimalno jamstvo zavarovalnice na posameznem potovanju je določeno v zavarovalni polici.
== zavarovalnica triglav d. d.
6
OBRTNA ZBORNICA KRŠKO
»ŠOTNA ZIORNICA
lil*WMtw»1
V
*©«»*«««* »«»*"W« *****
? '¦¦


**0»******** *«*«*>«*
*™wajg|{
n * ."«
-¦¦.
Srebrni jubilej Obrtne zbornice Krško
Razstava in sejem v Kulturnem domu
sta pokazala tako razsežnosti obrti v krški občini kakor tudi razsežnost in uporabnost Kulturnega doma
Kriko — Z otvoritvijo razstave o obrti v kriki občini se je pričel niz prireditev, s katerimi so obrtniki počastili petindvajseto obletnico svojega delovanja. Gre pravzaprav le za petindvajseto obletnico organiziranja obrtnikov, ker so obrtniki v kriki občini delali ves povojni čas in končno zgodovinski viri omenjajo obrti v Krškem že v trinajstem stoletju. Na otvoritveni slovesnosti so zbrane nagovorili podpredsednik IS SO Kriko Robert Kerln, predsednik IO Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger in državna sekretarka za malo gospodarstvo Staia Balon Plahut-nik.
Robert Kerin je poudaril, da izvršni svet obrtnike podpira in jim skuša pri delu pomagati z različnimi akcijami, od zagotavljanja informacij do nude-nja strokovnih storitev. Stanislav Kramberger je priznal, da je bilo leta 1968 ustanovljeno Društvo posavskih obrtnikov s sedežem v Krškem pomembno za vso slovensko obrtniško organizacijo. Sodi med pionirje organiziranega delovanja, med trinajst obrtniških organizacij, ki so na zboru (1969) v Ljubljani položile temelje današnji zbornični organiziranosti slovenskega obrtništva. Stanislav Kramberger: »Takrat smo v izrazito neprijaznem okolju začeli brez poslovnih prostorov, brez strokovnih sodelavcev in predvsem brez pravic. A z neizmerno voljo smo razmere spremenili. Danes smo pomemben, pred-
vsem pa enakopraven del slovenskega gospodarstva, ki zaposluje desetino slovenskega delovnega potenciala in ustvari več kot desetino družbenega proizvoda. Smo močna, strokovno razvejana organizacija, ki se enakopravno kosa z državnimi organi. Zbornica je obrtništvu pomagala preživeti težke čase in z boljšo ter trdnejšo organizacijo pomagala, da se je obrt v Sloveniji razvijala hitreje kot v drugih državah s podobnimi sistemi. Kljub zadovoljstvu z uspehom pa si ne smemo zatiskati oči pred stvarnostjo, kjer se problemi vedno bolj zgrinjajo nad nas: od izgube trgov do neizprosne konkurence in vedno bolj nenasitne države. Vse to nas vsak dan zaposluje in preseneča, vključno z vrsto nerodnih in nestrokovnih ukrepov, ki si jih državni aparat vsak dan izmišlja. Pred dobrimi tremi leti smo državo presenetili z brošuro z našimi zahtevami in večino težav smo uspeli rešiti. Kaže pa, da bomo to jesen morali napisati novo brošuro.«
Državna sekretarka Staša Baloh: »Dogajanje v malem gospodarstvu Slovenijeje danes tako živahno, da je že leto dni predolgo obdobje za ocenjevanje. Mala zasebna podjetja sunkovito spreminjajo našo podobo, to je glavni način deindustrializacije slovenskega gospodarstva. Petintrideset tisoč obrtn i kov s trideset tisoč zaposlenimi ne pomeni le korenin vseh teh procesov. Meja med tradicionalno obrtjo
in malim gospodarstvom vse bolj izginja, nekateri obrtniki so se razvili v največje in najuspešnejše slovenske podjetnike. V slovenski obrti se danes meša stoletna obrtniška tradicija z najrevolucionarnej-šimi pristopi podjetništva. Zato skušamo z zakonom na novo opredeliti tudi obrt — po sred-
njeevropskem zgledu. Zožili bomo opredelitev obrti, ponovno uvedli mojstre, pomočnike in vajence ter razmejili obrtni in neobrtni način proizvodnje. Omogočili bomo, da se bo obrt pojavljala v vseh pravnih oblikah organiziranja.« (Ika)
Trije izmed sponzorjev, dobitnikov zborničnih priznanj. Od leve: Herman Kunej, predsednik IS SO Kriko, Aleksander Strupen, direktor Obrtne zadruge Resa in Zoran Šoln, direktor Zavarovalnice Triglav Krško. Priznanje je dobil tudi Dejan Avsec v imenu Ljubljanske banke v Krškem.
SLOVENIJA     SLOVENIJA
Um     ::'"»LtG™
J!?**-.
Filatelistično društvo v Krškem je ob petindvajseti obletnici Obrtne zbornice Krško izdalo spominsko ovojnico — žig.
Najbolj aktivni med obrtniki so se vse dneve izmenjavali na dežurstvu. Kaj bi človek drugega, kot vezal pogovore, če mu je dolgčas. Tako smo — ob obiskih — slišali tudi marši katero zgodbico o tem, kako so se obrtniki še nekaj let nazaj morali hudo otepati različnih državnih uradnikov. Ne le davka, tudi carinikov in vseh ostalih.
Takrat je bilo kar nekaj denarja in lahko bi si pripeljali dobre stroje, pa so smeli seči predvsem po starih napravah. Še ob tiste bi včasih lahko bili. Danes imajo stare stroje, denarja pravega nI, gospodarsko pa od njih pričakuje zagona.
Jože Cvar in Boris Resman sta bila med tistimi, ki so se pri postavitvi razstave obrti nekako najbolj trudili. Boris Resman (z očali) se ni zadovoljil samo z uspešno postavitvijo. Šel je celo tako daleč, da je ponoči neznanemu odnaialcu podaril bronasto kroglo z enega izmed svojih razstavnih eksponatov. Krogla je vredna okrog 1.000 DEM.
Ivan Molan, predsednik Skupščine Obrtne zbornice Krško:
Pred petindvajsetimi leti obrtnik ni bil nic
Ob srebrnem jubileju organiziranega delovanja obrtnikov v kriki občini smo v Nai glas povabili predsednika krike obrtne zbornice Ivana Molana.
»Pred 25 leti obrtnik ni bil nič. Ni bil socialno zavarovan, sam je moral poskrbeti in ustanoviti sklad za to. Borba za obstoj nas je pripeljala do potrebe po organizaciji, v okviru katere se bo boril proti družbi in državi za uveljavitev svojih zahtev. Ta organizacija danes slavi 25. obletnico. Ugotavljamo, da smo v teh letih naredili veliko, a še vedno premalo, da bi bili lahko, na primer na zakonodajnem področju, zadovoljni. Iz uslužnost-ne obrti, kjer se je obrt pretežno uveljavljala, so obrti prerasle v proizvodne, izvozne, vključile so se v evropske in svetovne gospodarske tokove. Naloga ob 25. obletnici je, da se zavemo prelomnosti trenutka. Že jutri bomo morali pozabiti na slavje in začeti snovati boljše pogoje za ustvarjanje v naslednjih 25 letih. Takoj po praznovanju smo sklenili zakonodajalcu (državi) poslati zahteve, ki jih bomo skušali uveljaviti preko naše krovne organizacije. Izredno nas moti, da država ne zna poskrbeti za zakonodajo, ki bi dolgoročno ustvarjala pogoje dela, vsaj približno take, kot jih ustvarjajo druge države. Radi bi v Evropo, toda v tisto Evropo, ki samo pobira davke, pozabljamo pa, da je Evropa tudi zakonsko urejena in da načrtuje razvoj vseh subjektov, us-lužnostne in proizvodne dejavnosti. Tam se zavedajo, da država lahko preživi samo, če ima pridne ljudi, delo pa je tista vrlina, ki se je obrtniki nismo nikdar sramovali.
Če pogledate danes naše obrtnike: sto obratovalnic je, ki so v ponos njihovim lastnikom in vsakomur, ki jih vidi. Obrtniki imamo prednost pred današnjo družbo, ki prehaja v delitev lastnine. Mi z delitvijo lastnine nismo obremenjeni. Z lastnino smo se rodili, z njo ustvarjamo in z njo živimo. Lahko rečem, da ima 90% obrtnikov lastnino že v genih, saj so se z njo že rodili. Mislim, da je to osnovno vodilo, iz katerega izhaja vsaka ustvarjalnost. Tudi ta lastnina, ki bo danes praktično podarjena nekomu, v prvi generaciji ne bo dala ustvarjalnega vzpona. Ta generacija se bo šele učila in šele druga generacija bo dobila občutek, da lastnina ni za razmetavanje, ampak jo je treba oplemenititi, vsak dan je treba nad njo bedeti in jo bogatiti.
Mislim, da ima naša zbornica nalogo, da svoje vodstvo pomladi, da pripelje nove misli. Ne zanemarjam pomena in sposobnosti dosedanjih ljudi, mislim, da so za te pogoje in v
Slavko Vilčnik iz Obrtne zbornice Sevnica: »Od časov, ko so bili obrtniki še rezervni sovražniki države, se je zbornica razvila v profesionalno organizacijo, ki je po učinkovitosti zelo blizu onim v nemško govorečih deželah.«
Ivan Molan: »Na 500 kvadratnih metrih imamo sedemdeset razstavljalcev. Stroške pokrivajo naši itirje sponzorji: Obrtna zbornica, Obrtna zadruga Resa, Zavarovalnica Triglav (Kriko) in Ljubljanska banka. Rad bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k tej proslavi, in predvsem tistim, ki so pomagali pripraviti brošuro o razvoju nase obrti.«
tem času naredili ogromno. Petindvajseta obletnica je priložnost, da se vsem, ki so v naših organih delali, iskreno zahvalimo. Naloga ljudi, ki bodo na naslednjih volitvah prevzeli funkcije in vodenje naše organizacije, bo izjemno zahtevna, kajti država se je že odločila, da bo naši zbornici podelila večjo vlogo. Po novem zakonu o šolstvu bo zanesljivo zbornicam zaupano opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov. Novi obrtni zakon postavlja izredno visoke zahteve kakovosti obrtništva, saj bo pogoj za opravljanje obrti mojstrski izpit: znanje, ročne spretnosti... Zakon bo dovoljeval ohranitev obrtne dejavnosti v obstoječih obratovalnicah, za vse ostale pa bo mojstrski izpit obvezen. Vse poklice bodo lahko opravljali le ljudje z visoko izobrazbo.
Če se vrnem še malo k delu v zborničnih organih: problem je dobiti ljudi, ki so pripravljeni ob rednem delu v obratovalnicah delati še v organizaciji. Tudi pri tej proslavi vidimo, da jih je veliko, ki nas hvalijo in spodbujajo, a ko bomo na koncu vlekli črto, se bo pokazalo, da jih je delalo izredno malo. Ne da ne bi hoteli, a so s svojim delom izredno obremenjeni. Tako je tudi z delom v organih zbornice.«
Krška obrtna zbornica je ob razstavi in obletnici izdala tudi brošuro z zgodovinskim pregledom razvoja obrti. Dokumentov o tem je malo, ker so vmes vojne, nekaj gradiva je uničenega, veliko gaje končalo v arhivih in muzejih, največ v Grazu. Zato so se obrtniki zavedeli morda zadnje priložnosti, da zapišejo vsaj spomine in ohranjene dokumente pri še živečih starih obrtnikih. (Ika)
PRILOGA
iZDFl OVANJF SPOJNIH ELEMENTOV ZA PNEVMATIKO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, ZASTOPANJE IN TRGO\
68273 Leskovec pri Krškem - Ulica MDB10 - telefon/tax. 0608/32-650
IVAN MOLAN
Kamnoseštvo ^0 J
AKSA
a h
CKŽ 65 • 68270 KRŠKO • TEL / FAX 0608-31 098
MAGROBNIKI   •  STOPNICE IN TLAKI   •  OKENSKE POLICE   •   KAMNITA CALANTERIIA
IfOMRD'
muhast wof«s
LEON ARD METAL ART W0RKS
ing. RESMAN BORIS
Umetno kovaštvo in ključavničarstvo
Telefon: 0608/22-001         SlO-TOnlla                              MDB 20
Fax: 0608/21-753               W«r^«M§»         68273 LESKOVEC / Krško
Aiimk
i
yA.    MONTAŽA   KOVINSKIH   IZDELKOV
ZLATKO   POŽGAJ
Tomšičeva ulica  19 68281   SENOVO
Telefax ^ 0608/79-091
MEHANOOPTIKA
Robert Rime
Pot na Polico 75
68270 Krško
Tel.: 21— 234, fax: 21—372
Dejavnost:
—  proizvodnja strojev za očalno optiko
—  proizvodnja diamantnih orodij za brušenje stekla in kristala
—  očalna optika (CKŽ 22)
—  zastopanje firme TOPCON TOKYO
VODOVODNA IN CENTRALNA INSTALACIJA
IVAN PEČARIČ
INSTALAMONT,
prodajalna strojnih inštalacij, odprta vsak dan med 8.—16. ob sobotah med 8.—12.
Stanovan|e: Tomšičeva 2 68270 Krško Telefon: 0608/21-858
Delavnica:
MDB 8
68273 Leskovec
Telefon/fax: 0608/21 -348
a l t i s
b
N 2
DUŠAN PETERKOVIČ
Stanovanje: S 0608/32-120, 31-960 Dalmatinova 1 68270 KRŠKO
Mobitel: 0609/613-099
Tel./fax: 0608/32-616
Kurirska pot 4
68270 KRŠKO
SLOVENIJA
•
p^Bpfl
2D3C
ASjjlf'
OBRTNA ZADRUGA
EBOlV/*
KRŠKO
GRADBENIŠTVO
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU • ELEKTROINSTALACIJE
STROJNE INSTALACIJE • INSTALACIJE PREZRAČEVANJA PROIZVODNI PROGRAMI INŽENIRING
TRGOVINA NA DEBELO • IZVOZ - UVOZ
A   G   E   N   D   A VRTOVI      SEJMI
NOTNA STOJALA GRAFIČNO OBLIKOVANJE ¦ R.ST0PAR ¦ 0608/31-0511
S tehničnim in gospodarskim napredkom in z vse večjo konkurenco postaja tudi lastna vizualna razpoznava oz. identiteta vse bolj pomembna na poti k uveljavitvi in uspehu.
Razpoznavni besedni ali sli-
kovni znak podjetja, dejavnosti ali teritorialnega območja mora biti nazoren in čitljiv, hkrati pa mora upoštevati posebnosti naročnika in njegove dejavnosti ter posebnosti sociološko in psihološko pogojenih razmerij v okolju.
PRILOGA
Celostna grafična podoba je sistemski načrt uporabe razpoznavnega znaka na poslovnih in propagandnih tiskovinah, objektih, transportnih sredstvih, embalaži in podobnem.
Optimalni način stanovanja zagotavljata v enaki meri kakovostna zasnova hiše kakor tudi njena okolica — vrt, ki skupaj tvorita bivalno celoto. Vrtno oblikovanje je pot do vrtnega ambienta, prijetnega in uporabnega obenem, v katerem so posamezne vrtne prvine med seboj prostorsko in likovno povezane z namenom, da bo videz vrta enoten in skladen, da bo bivanje v njem zadostilo vašim potrebam.
Projekt vrtne ureditve vsebuje oblikovno rešitev celote, zasaditveni načrt s seznamom rastlin, načrt tlakovanih površin in načrte ključnih detajlov — stopnic, zidov, pergol, kaminov, vodnih motivov...
NAŠ GLAS 16. 15. junija 1994
^7n7TFT» :\ - 5n\ ^
ZGODOVINSKA ZBIRKA POSAVSKEGA MUZEJA
Zgodovinska zbirka Posavskega muzeja prikazuje v več prostorih zgodovino 16. in 20. stoletja.
Začetki zbirke, ki prikazuje zgodovino 16. stoletja, segajo v leto 1957, ko sta tedanji ravnatelj Franjo Stiplovšek in kustos Stanko Škaler postavila v slavnostni dvorani razstavo »Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573«. V naslednjih letih sta še naprej vestno zbirala gradivo in ga izpopolnjevala. Leta 1960 je bila odprta stalna zbirka »Hrvaško-slovenski kmečki punt 1573«. V letu 1988 pa je bila ta zbirka prenovljena in posodobljena.
Zbirka »16. stoletje v Posav-ju« prikazuje obdobje, ki je pomenilo prelom v zgodovini slovenskega naroda. Slovensko ljudstvo je živelo od fran-kovske dobe mirno pod svojimi gospodarji tujega rodu. O slovenskem življenju so odločali drugi. Po šestih stoletjih
pa je to ljudstvo dvignilo orožje v obrambo in ubralo pot, ki je vodila k obstanku.
Zbirka »16. stoletje v Posav-ju« se nahaja v dveh obokanih prostorih v prvem nadstropju grajskega stolpa, kjer so zidovi debeli tudi do štiri metre in so najstarejši ostanki grajske arhitekture še iz 16. stoletja. In v ta prostor, ki ustvarja vzdušje poznega srednjega veka, je postavljeno razstavno gradivo, ki nam prikazuje junaško borbo naših prednikov za socialno in obenem nacionalno svobodo ali kakor so oni to imenovali, »boj za staro pravdo«. Ko vstopimo v prvi prostor, se nam pogled najprej ustavi na mogočnem viteškem oklepu. Levo na steni sta freski, ki ju je naslikal slikar Franjo Stiplovšek. Prva prikazuje potek hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573 pod vodstvo llije Gregoriča na slovenskih tleh, druga pa prika-
V oddelku novejše zgodovine (Fotografija: Posavski muzej Brežice)
ŠOLA NI ŠALA
Tone Partljič — gost OS Leskovec
Leskovec — V petek, 10. junija 1994, je bilo na OŠ Leskovec pri Krškem še posebej slovesno. Ob zaključku bralnih aktivnosti je priznanja učencem podelil pisatelj Tone Partljič iz Maribora. Seveda je učencem spregovoril tudi o
sebi in svojem pisateljevanju. Njegov nastop je bil poučen in hkrati zabaven, saj ga vsi poznamo kot duhovitega ustvarjalca. Novo pa je bilo naše spoznanje, da zna gospod Partljič odlično komunicirati z mladimi, (imi)
ŠOLA
Praznik črk
Spoznali smo že čisto vse črke. Praznik črk je bil! Praznovali smo. Mi smo prišli zato, da smo peli. Bilo je lepo. Tudi torto smo jedli in makovico v obliki črk. Torta je bila v obliki črke A. Pojedli smo dva kosa torte. Torto je naredila kuhari-
ca. Proslava je bila zelo, zelo srečna. Mi smo govorili uganke, starši, ki so bili na proslavi, so ugibali. Šlo jim je dobro. Vsi smo se imeli lepo.
Gregor Trebše,
1.r. OŠ Blanca
zuje grbe najstarejših slovenskih mest pred štiristo leti. Nad freskama so najstarejše slovenske besede — Le vkup, le vkup, uboga gmajna — ki so bile natisnjene, in sicer v nemški žolnirski pesmi iz leta 1515 zoper slovenske kmečke upornike. Na nasprotni strani sta upodobljena tlačana v tedanji noši, ki sta prav tako delo slikarja Stiplovška. Veliko zanimanje, predvsem med otroki, vzbujajo okovi iz 18. stoletja, v kakršne so vklenili jetnika in ga zaprli v ječo. Tu je še v steno vzidan nagrobnik hrvaškega fevdalca Franja Tahi-ja, ki je s svojim nečloveškim početjem pognal kmete su-sedgrajske in stubiške gos-poščine v upor.
Ko vstopi mo v d rug i prostor, obiskovalca najprej pritegne v vitrini razstavljeni atlant iz leta 1552 in na belem podstavku kip glave Matije Gubca, vrhovnega poglavarja kmečke vojske. Na panojih je s slikovnim in dokumentarnim gradivom prikazano življenje v 16. stoletju, kmečki upor 1515, ko so se uprli podložniki v vseh treh slovenskih deželah, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, prikazan je Gubčev upor 1573 in na koncu reformacija, versko in kulturno gibanje, ki je Slovencem dalo knjižni jezik. Številne listine iz gradov sredi uporniškega ozemlja, dopisi kranjskih in štajerskih deželnih stanov, nadvojvode Karla, cesarja Maksimilijana nam v izvirni besedi prikažejo največji upor tlačanov. Deželni knez, nadvojvoda Karel, ki je pisal štajerskim deželnim stanovom, je priznal, da »izvira in poteka
kmečki upor v prvi vrsti in predvsem iz njihovega nekrš-čanskega ravnanja z ubogimi ljudmi.« Najbolj zanimivi pašo zapisniki Gregoričevih izpovedi na zaslišanju pred dunajskim sodiščem. Zbirka je obogatena z originalnim kmečkim in plemiškim orožjem, kot so kose, sekire, kopja, puške, bojni kiji, meči, sablje in hele-barde. Posebno pozornost vzbujajo trdnjavska puška in top iz 16. stoletja ter dvoročni meč. Obiskovalčev pogled pa pritegne tudi več kot 400 let stara Dalmatinova Biblija, ki je bila natisnjena leta 1584 v Nemčiji in je prvi prevod svetega pisma iz nemškega v slovenski jezik.
Začetki zbirke novejše zgodovine segajo v leto 1949, ko je muzej dobil v brežiškem gradu razstavne prostore. Leta 1966 je bila ta zbirka na novo urejena, prikazovala je delavsko gibanje in NOB v Posav-ju in na Kozjanskem. Današnja zgodovinska zbirka, ki je bila postavljena v letu 1974, nam v štirih razstavnih prostorih prikazuje zgodovinsko preteklost Posavja v prvih desetletjih 20. stoletja, posebej nadrobno pa vstajo v letu 1941 in izgon slovenskega prebivalstva iz Posavja v Nemčijo, razvoj NOB na območju Kozjanskega ter delu Gorjancev v letih 1942—1945.
V prvem prostoru nam fotografije in dokumenti govore o narodnostnih bojih na prelomu stoletja, o revolucionarnem in delavskem gibanju med vojnama, ko so potomci Gubčevih upornikov pod vplivom oktobrske revolucije v Rusiji in zaradi socialnih krivic

Občinska revija šolskih zborov
Bizeljsko — Tu je bila zadnji petek v maju občinska revija šolskih pevskih zborov. Nastopili so otroški zbori VVZ Brežice pod vodstvom Elizabete Križanič, OŠ Bizeljsko z zborovodjem Vilkom Urekom, OŠ Pišece z Melito Cerjak, OŠ Artiče z Ireno Hode in OŠ Globoko z Vilko Urekom ter mladinski zbori OŠ Cerklje s Sta-netom Cetinom, OŠ Bizeljsko z Vilkom Urekom, OŠ Brežice z Zinko Škofca in OŠ Dobova z zborovodkinjo  Pavlo  Bu-
netič.
Za konec so združeni mladinski zbori pod vodstvom Vilka Ureka zapeli pesem M. Jacksona Lepši svet. Predstavili so se tudi gostje, Mlajši mladinski zbor glasbene šole Zagorje ob Savi, ki so si nedavno tega na republiški reviji v Zagorju pripeli prvo mesto v svoji kategoriji.
Prireditve seje udeležilo lepo število gledalcev, ki so vsem prisluhnili in jih nagradili s ploskanjem. (Bojana Balon)
Bil je vroč dan
Ključ pa so le
•¦•
Brežice—Sonce je neusmiljeno pripekalo. V šolski trgovini je začelo primanjkovati pijače, do Splavarja, Vrtnice ali Deje se je zdelo predaleč... Potem so se razširile govorice, da po 4. uri pouk odpade. Zaradi maturantov.
Gimnazijski vrt toliko ljudi naenkrat zagotovo še ni videl, saj se je tam zbrala tako rekoč cela šola. Dijaki četrtih letnikov so posedli po ploščadi, ki predstavlja oder, in svojim razrednikom ter drugim profesorjem ob spremljavi kitar zapeli venček pesmi s šaljivo vsebino. Potem je igralsko nadarjeni četrtošolec posnemal nekaj najbolj značilnih profesorjev. V veliko veselje dijakov, ki pa so se potihem le spraševali, ali bi si kaj takega
tudi sami upali pred celim profesorskim zborom. Sledilo je »testiranje«, ali so predstavniki tretjih letnikov dovolj zreli, da bi hranili ključ eno leto in ga potem predali sedanjim drugošolcem. Rezultat testa mi sicer ni znan, ključ pa so dobili.
Za konec so se belo—roža— vijolično—temnomodri maturanti objeli in še zadnjič zapeli. Ne, to ni reklama za Benetton — posamezni razredi 4. letnika so se namreč v petek oblekli v enake majice z zelo zanimivimi napisi, da so pač izstopali in da smo vsi vedeli, kdo pripada kateri kasti. Njihove razrednike smo z lahkoto razpoznali po enakih simptomih. Najbolj nam je pa-
Iz srednjeveške zbirke (Fotografija: Posavski muzej Brežice)
ob nastanku SHS stopili na plan. Poskus upora je propadel, za zgodovino pa so se ohranili sodni akti. Podobno kot drugod se tudi v brežiški okolici začenja po letu 1936 obnova Partije. Devetnajst prostovoljcev s tega območja je odšlo v Španijo in se tam bojevalo proti fašizmu. Z razstavljenimi predmeti, osebnimi dokumenti in slikami je počaščen spomin na junaško dese-torico mladih komunistov iz Krškega, ki so po izdajalcev! krivdi žrtvovali v juliju 1941 svoja mlada življenja.
Drugi prostor zgodovinske zbirke je posvečen spominu borcev Brežiške čete. Četa je bila ustanovljena 28.10.1941 z namenom, da bi se zoper-stavila okupatorju, izvedla je številne sabotažne akcije, ob koncu leta 1941 pa je bila zaradi izdaje uničena.
Poseben prostor v zbirki zavzema poglavje iz okupacijskega obdobja, ki prikazuje nacistično preseljevanje vseh prebivalcev Posavja v nemška taborišča in pomeni najbolj množičen genocid pri nas. S področja med Savo in Sotlo so Nemci preselili več kot 35.000 Slovencev ter na izpraznjene domove naselili Kočevarje in Besarabce. Na to nas takoj na začetku opozarja letak o splošni preselitvi prebivalstva. Fo-
del v oči napis na majicah 4. i. Glasil se je približno takole: Takih generacij, kot smo mi,
tografije prikazujejo izganjanje iz slovenskih domov, bivanje v zbirnem taborišču Raj-henburg, transport v Nemčijo in življenje izgnancev v nemških taboriščih ter vrnitev v domovino. V vitrinah so ohranjena pisma, pesmi, risbe in ročni izdelki izgnancev. Morda je tu najbolj zanimiva preprosta in ganljiva pesem o izgnancih, ki jo je napisala 60-letna ženica.
Z bogato slikovno in arhivsko dokumentacijo ter z materialnim gradivom je v zadnjem prostoru te zbirke prikazan razvoj NOB na Kozjanskem. Tu je delovala Kozjanska četa pa kasneje Kozjanski bataljon, ki se je kljub tragediji II. čete 8. februarja 1943 v Močniku številčno okrepil z borci domačini in nazadnje, spomladi 1944 ustanovljeni Kozjanski odred, ki je kmalu izbojeval obsežno osvobojeno ozemlje z vsemi značilnimi institucijami. Ko je spomladi 1945 odšel na pohod v Pre-kmurje, se je na Kozjanskem in v Posavju razvil II. kozjanski odred, ki je sodeloval v zaključnih operacijah, osvobodil Kozjansko in del Posavja in maja 1945 vkorakal v Celje. Ta del zbirke je popestren še z lesorezi slovenskih slikarjev, ki prikazujejo to obdobje naše zgodovine.
ne delajo več. Zato, mamice in očki, ne trudite se... (Bojana Balon)
Nova razstava
Jordan v Kostanjevici
Jordan
Ugledni hrvaški slikar evropskega slovesa Vasilije Josip Jordan bo gostoval v Kostanjevici na Krki. Na razstavi, ki jo bodo odprli 16. junija, bo prikazal okoli 25 slik, med njimi nekaj najnovejših del.
Jordan se je rodil v Zagrebu 1934. v družini priseljencev iz Šentjerneja (danes je podpredsednik Društva hrvatsko-sloven-skega prijateljstva), je dekan Akademije za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral 1.1958,1.1961 pa je razstavljal v mnogih znanih galerijah od Hrvaške preko Italije, Nemčije do Belgije, Nizozemske in Francije. Lani je bil uvrščen v reprezentativno skupino evropskih umetnikov na razstavi v Koelnu. Do sedaj ima za sabo več kot 300 razstav. O njegovem »proustov-skem potovanju skozi spomin«, »družinskem albumu človeških likov, ki so samo skice za trupla« so pohvalno pisali najbolj znani evropski kritiki in danes njegov javni nastop predstavlja evropski dogodek. Po razstavi, ki jo je imel 1.1986 v Ljubljani, bo razstava v Kostanjevici Jordanova prva razstava v Republiki Sloveniji.
Pred otvoritvijo razstave v Kostanjevici je Jordan gostoval v Novem mestu. Na kulturni tribuni tamkajšnjega Hrvatskega doma sta s predsednikom Društva hrvatsko-slovenskega prijateljstva Hanzlovskvm govorila o delu svojega društva in negovanju hrvatsko-slovenskega prijateljstva. (P. P.)
8
Ce ga nismo
mogli
v tenisu,
ga bomo
pa drugače
Anderliču    cviček    na glavo
i ovitek z žigom
Ob praznovanju 25—letnice Obrtne zbornice Krško je Filate-listično društvo Krško v sodelovanju z Obrtno zbornico izdalo svoj 55. spominski ovitek s priložnostnim žigom. Na kuverti je predstavljen znak Obrtne zbornice z dodatkom »25«, ki ponazarja razne obrti ter leta obstoja in delovanja. V žigu je znak obrtnikov Obrtne zbornice Slovenije. Osnutek za žig je izdelal Marjan Geršak, žig pa je izdelal domači graver Viktor Končina. Opremljenih in žigosanih je bilo 200 ovojnic. Nekaj jih ima društvo še na voljo za prodajo.
ELES
Elektro Slovenija, p.o.
Ljubljana, Hajdrlhova 2
OBVESTILO
Investitor ELEKTRO SLOVENIJA, Ljubljana, obvešča, da je novozgrajeni daljnovod 2 x 110 kV Krško—Hudo, ki poteka od razdelilne postaje 110 kV Hudo mimo vasi Hudo, Kamence, Ždinja vas, Bajnof (kmetijska šola), mimo Otočca, Družinske vasi, Tomažje vasi, Rake, Senuš, Ve-niš, Leskovca in Žadovinka do Nuklearne elektrarne Krško in do Vrbine, od 1 .junija 1994 pod napetostjo 110.000 voltov.
Plezanje po železnih drogovih, približevanje tokovodni-kom ali dotikanje le-teh je SMRTNO NEVARNO!
Vabimo vse otroke, ki želijo nastopiti na glasbeni prireditvi
Korajža velja
v Kostanjku v nedeljo, 19.6.1994, da se prijavijo pri vodji studia H v Trbovljah, tel. 0601 /23—862, ali na kraju prireditve v Kostan jku od 10. do 11. ure istega dne. Vaški odbor Kostanjek
NAŠ GLAS
za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal!
...A g-***   »^   Skupščinske delegatske informacije IMA3 \MUXa    Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .................................................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:.........................................................................................................
(podpis naročnika in žig)
Kraj, datum: ........................................................................................................
Gardalond ali Adrenalinland
V Italiji, natančneje ob Gardskem jezeru, že nekaj let stoji zabaviščni park, imenovan Gardaland. Prav tako pa že leta tja romajo polni avtobusi turistov, predvsem Slovencev, Hrvatov in seveda Italijanov.
Tisti, ki ste vajeni le običajnih »lunaparkov« z romobilčki, vrtiljakom, boste imeli kaj videti in poizkusiti v precej pospešeni in na videz nevarnejši varianti. Vlak smrti, Top spin, Colorado boat, razni vrteči se krožniki so največja črpališča adrenalina, lahko pa se peljete tudi s povsem počasnimi vlakci in si Gardaland ogledate iz ptičje perspektive. Ne manjkajo tudi hiše strahov, trodimenzionalni kino, kjer se premikajo tudi stoli, na katerih sedite, da je občutek realnosti še bolj pristen. Predstave delfinov, papig, ki znajo govoriti in voziti kolesa, skratka: zabave za ves dan. (B.C.)
NAŠ GLAS 16.15. junija 1994
Vabimo vas na prireditev
ob zaključku plesne sezone,
ki bo 18. 6. 1994 ob 19. uri v
Kulturnem domu Krško.
Društvo za plesno dejavnost
Krško
Brestanica — Poslanec Tone Anderlič se je spustil v teniški dvoboj s svojimi strankarskimi kolegi iz Krškega. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je igral samo s polovico svojih moči, ker se je zaradi turnirja, ki ga je čakal naslednji dan, nekoliko brzdal. Kljub temu je zmagal.
Za nameček smo Anderliču podarili še spominsko kapo z napisom Cviček. Prej je moral obljubiti, dajo bo resnično nosil. No ja, nismo ravno zahtevali, da jo nosi v parlamentu, a vsaj včasih... Cviček je eden najizvirnejših slovenskih izvoznih pridelkov, ki se mu ne more zoperstaviti niti Evropa, saj ga sama nima. Zato je pomembna vsaka promocijska gesta in propaganda sicer vedno stane zelo veliko. Tako smo razmišljali tudi o tem, da bi kateremu izmed poslancev v državnem zboru naročili, naj s skupino istomišljenikov (kar zadeva cviček) vloži zakon, po katerem bo vsak pridelovalec cvička moral obvezno prispevati dvajset litrov svojega vina iz soda »v kotu« za promocijo. Odbor za Teden cvička v Kostanjevici ima namreč že s svojim rednim delom kar preveč stroškov in ker dela v korist vseh, bi ga morali vsi vinogradniki tudi podpreti.
P i v n i c a
»Živjo, poba. Ali je vaš pes popadljiv?«
»Kje pa! Čisto pohleven je!«
Prodajalec stopi na dvorišče, v hipu se znajde pod velikanskim psom in se izpod njega dere: »Ali nisi rekel, da ni popadljiv?«
»Saj res ni. Ampak ta je sosedov!«
Teta Fanilca
Slovenska vas — Gospa Frančiška Bogovčič ali teta Fanika, kot ji pravijo domačini, je tukaj ena od prvih naročnikov in bralcev Našega glasa. Prebere ga od A do žTse pravi od prve do zadnje strani, zapise o domači vasi in bližnji okolici pa tudi večkrat. Gospa Fanika pravi, da je njej Naš glas pravi prijatelj, ki vse pove o nas »malih« ljudeh, česar drugi časopisi ne storijo, še pravi, da bo agitirala med »penzio-nerkami«, da bodo tudi one postale naročnice tega časopisa. Nestrpno vsako sredo pričakuje poštarja, ki prinese Naš glas.
I J*  '
*
1
BREŽICE
Illlll
Teta Fanika je v našem koncu, v Slovenski vasi najstarejši bralec Našega glasa in sporoča vsem, ki ga še redno ne berejo, tole: »Če bereš Naš glas, izveš vse pravi čas.« (Božidar Zore)
Nagradna križanka galerije Meke
Danijela Meke, lastnica istoimenske galerije v Brežicah, je za reševalce križanke pripravila tri nagrade. Izžrebani reševalci si bodo lahko izbrali usluge ali blago iz ponudbe galerije v vrednostih po 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev. Rešene križanke do srede, 22. junija, oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA MEKE.
Nagrajenci križanke Intima
Sponzor križanke Intima, lastnica Ksenija Predanič, je namenila trem reševalcem nagrade v vrednostnih bonih. Tilka Turšič, Župeča vas 54, Cerklje ob Krki, bo lahko v trgovini Intima nakupila za 3.500 SIT, Marjana Bosina, Papirniška 15 a, Krško, za 2.000 SIT, in Andrej Simončič, Mrtovec 7, Boštanj, za 1.500 SIT. Čestitamo! Po nagrade se oglasite v trgovino Intima v Brežicah, s sabo pa prinesite to številko časopisa in osebni dokument.
Rešitev križanke Intima —
Gesla: Ksenija, Intima Brežice, perilo. Po vodoravnih vrstah: Ksenija, kroton, Lenart, Evel, E, vrat, GJ, Napoleon, PR, tvor, KZ, Arat, Itaka, antene, Mon, r, dar, Aetij, ada, brada, vos, ro, OV, P, masa, etilacetat, žir, Sarajevo, izid, rinolog, centrala,
MAGICN1
^P^PIZZERIA
NAGRADNI KUPON ŠT. 5
Delovni čas:
pon. — petek: 9.00—23.00,
sob., ned., prazniki: 12.00—23.00
JAR, Ema, eroti, Li.
Magic nagrajuje
Janko Blas, Heroja Maroka 15, Sevnica, Damjan Grubič, Kregarjeva 7, Brežice, in Na-
taša Jazbec, Log 73, Boštanj so nagrajenci pizzerije Magic iz Sevnice, ki jim bo podarila brezplačno pizzo. Čestitamo in dober tek. Nagradni kupon št. 5 pošlji-
te na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško, najkasneje do sobote, 18. junija. Na ovojnico ali dopisnico ne pozabite pripisati: MAGIC NAGRAJUJE.
^*Š
									pilip KALIJ	ČLIDeZUO ZbKAVILD	O&LIKO-VAHJE LOSA	TUKŠKI DOCJOJAN - ITViMIt	TeoPSJLA PAPIGA	II4 \i TPMŠE	Desetnik	UAffiV
																
lil    1' M                      M'     * 1 i    t         ^Bl T m M									>							
									iZVKJVgl S TčsrAHf VOLILO							
									A8H4M-HOV SlM					KTAM -•'V V.'.'		
														<M«<ri':		
			W   -M				J		bAUKA			OTDK v PPoSPM				ecčči KS.IŽ slovč-Uut
												no&rAK				
			H mm                w						ČAJ KI 1 KUHAL ¦ Alli:							
									jezeno V ČADU TI TAM				JAt,e/w OTOK			
													vr>S<			
GtZAfl		blMSZAVek		VSSTA; SHSBK&	UB.OŠ	KcajPo" FEuSKo		OtLIm o IctlšBc	¦			SOMM oneezo			žveplo	
												U>UXKI TBK			glasL INSTB.	
'3MONO-žci iz «5 ZDZOIKA										S&IPČK eVAKlH aELIC						Caztei-eSei/a -
										lilo LAT IN						
VesTA Polonc GA^K^JA JAZ-									GB-OZMI					Kteiovnc PISM&IA POTOČKA		
									ITALIJA							
													MKoicv NOS.TtS.-V&L,CTTD			
					VK/A/											
/Voest/ RAK												MlgJA				
																
												Jušitc				
								J/***-								
PLArtt-bil/MtrC-btuAtJ*						eti/AToK			V	i L j						
-AMT											M	ovčje KIZUO				
AFzišei PITON	------								SlEHStA		i'tP/SKi					
									EUIKA ZDEKO			zenano 12%%™				
MHOM ft/Seij				ZSMUI-	Tčnftenr										ISbmkAi EVA	emsno-ZIUMA LW0|/
					Aut>eej UOVK											
SMRT													Učnem 7VNA			
													LLt1LM			
BHITIM-FIZIK, tViLLiALi THOMSDU									Kevic							
									ne ter							
Govec					UrzAvui uhahuik. Liznu											
NAŠ GLAS 16. 15. junija 1994
."1


Savaprojekt in KD Krško
Še dve leti pokroviteljstva
tin
f*   'mm
"i
Še dve leti sodelovanja: Peter Žigante, direktor Savaprojekta, in Anton Pleterski ml., predsednik Kolesarskega društva Krško.
Krško — Kolesarsko društvo Krško in podjetje Savaprojekt sta minuli teden obnovila pogodbo o generalnem sponzorstvu oz. pokroviteljstvu nad KD, kar pomeni, da bo Savaprojekt pokrival stroške kluba za nakup nove opreme, nadomestnih delov za kolesa, gum, za številne treninge in tekmovanja.
Omenjeni stroški so relativno visoki, saj je celotna oprema s kolesom za enega tekmovalca vredna preko 6.000 DEM. V začetnem obdobju ukvarjanja s kolesarstvom je glavno breme še vedno na starših, katerih vztrajnost in interes kmalu pokažeta rezultate ali pa jih ne. KD Krško ima 29 licenciranih tekmovalcev, vseh kolesarjev pa je več kot petinštirideset. Za kvalitetno delo s perspektivnimi tekmo-
valci je potrebno veliko volje, denarja in časa. Ob podpisu pogodbe je Savaprojekt kolesarskemu društvu v trajno last podaril avto Lada karavan za potrebe kluba, t. j. za prevoz opreme in tekmovalcev, spremljanje treningov in tekmovanj... Avto so primerno preuredili, ga opremili z nalepkami sponzorja in ostalih donatorjev, med katerimi je največji Zavarovalnica Triglav — OE Krško, sodeluje pa tudi nekaj zasebnikov, ki pomagajo predvsem pri organizaciji raznih prireditev.
KD Krško ima v programu organizacijo še dveh dirk: cestne dirke Velika nagrada Savaprojekta, ki je tradicionalna in je že peta po vrsti, in dirke Skok na Lisco, ki je množična tekmovalna in rekreativna prireditev, letos pa jo bodo priredili tretjič. (D.K.)
Mednarodna motociklisticna v Cerkljah
Prvič je državi Sloveniji Mednarodna motociklisticna
organizacija FIM zaupala organizacijo mednarodne
dirke Nagrada Slovenije.
Cerklje ob Krki — Dirka, ki je bila to nedeljo, 12. junija, je vpisana v mednarodni koledar, enakopravna dirkam drugih držav, ki so v motocikliz-mu svetovne velesile. Najprimernejši objekt za prireditve te vrste pri nas je vsekakor letališče v Cerkljah.
Veliko je bilo vloženega truda, dela in denarja v pripravo tako pomembne športne prireditve. Organizator dirke AMD Domžale, pokrovitelj tekmovanja Ford Paič in mnogi drugi, ki so pomagal i, so lahko zadovoljni. Nakaj tisoč gledalcev, ki so prišli tudi iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške, je v nedeljo, ko je bilo na sporedu šest dirk (dve dirki sta bili že v soboto popoldne), kljub hladnemu in deževnemu vremenu
vztrajalo do konca, kar potrjuje, daje moto dirkanje zelo priljubljen šport, in da si tovrstnih dirk zelo želi tudi slovensko občinstvo.
Nekateri rezultati: R1-125 ccm SP: 1. N. Dončič SLO, R2-125 ccm SP: 1. G. Beggio ITA, R3-125 GP: 1.1. Jerman SLO, R4-250 ccm SP: 1, D. Stolli ITA, R5-250 ccm GP: 1. Z. Ma-tulja CRO, R6-600 ccm SS: 1. R. Mazzoli ITA, R7-750 ccm SP: W. Ukašič CRO, R8-Super-bike: 1. J. Drmeš CRO, R9-OPEN: 1. J. Drmeš CRO. Videli smo tudi dirko prikoličarjev in dirko veteranov, ki je imela najštevilnejšo udeležbo.
Krog na letališki pisti je bil dolg 4,4 km, tekmovalci pa so vozili deset (44 km) oz. dvanajst (52,8 km) krogov. (D.K.)
Zmagovalec v razredu superbike Josip Drmeš (CRO) je na zmagovalnem odru dejal: »Kupite Marjanu Malecu (SLO) boljši motor, pa bo tudi on lahko zmagoval.« Tretji je bil Silvo Habat (SLO).
ŠAH
Ekipno hitropotezno prvenstvo
šahovska velesila, tretina pokalov ostala doma, Ekipa
2. mesto, Kos in Mihevčeva pa tretja v posamezni
konkurenci
Krško — S prihodom mednarodnega mojstra Zvonka Meštroviča so se uspehi ŠK Triglav premaknili z meje povprečnosti. Zadnje čase pa so uspehi res izjemni, če ne fe-nomenalni. Pred nekaj dnevi se je ekipa vrnila iz Pulja, kjer so blesteli v pospešenem šahu — na eno uro in osvojili presenetljivo 1. mesto. Najbrž največji uspeh v zgodovini krškega šaha pa so dosegli to soboto na domačem terenu, kjer so osvojilli 2. mesto v Sloveniji v hitropoteznem šahu in 4. mesto v absolutni konkurenci. Nastopilo je 31 ekip iz Slovenije in Hrvaške, skupaj se je zbralo v Leskovški OS kar 150 šahistov in šahistk. Od 11 mečev so dosegli le dva poraza, in sicer z Ljubljansko zavarovalnico ter z drugo ekipo zagrebške Mladosti. Zato pa je ekipa: Zvonko Meštrovič, Igor Šitnik, Toni Kos, Marjan Božič in Andrej Cerjak pripravila senzacionalno presenečenje že kar v drugem kolu. Naj povemo, da je bila naša ekipa označena za 12. nosilko, v drugem kolu pa so premagali nosilko številka 1, Mladost iz Zagreba, z ogromnimi 3:1. Samo po sebi še ne zveni tako pompozno, a v zagrebški ekipi nastopajo kar trije velemojstri ter en mednarodni mojster (Krunoslav Hulak, Mišo Cebalo, Vladimir Kovačevič in Vladimir Bukal).
Na turnirju posameznikov tudi ni manjkalo uspehov in presenečenj za domače šahi-ste. Najbolje je igral Toni Kos, ki je s 7.5 točke osvojil 13. mesto v absolutni konkurenci (kjer so igrali tudi hrvaški ša-histi) oziroma odlično 3. mesto v Sloveniji. Pred njim sta bila le Georg Mohr in Oskar Orel. Ob morebitni zmagi v zadnjem kolu pa bi se z 8.5 točke povzpel na peto mesto oziroma dobil naslov najboljšega »cu-geraša« Slovenije.
Čast Sevničanov pa je med
108 tekmovalci rešil član ŠK »Milan Majcen« Bojan Smer-delj, ki je s sedmimi točkami osvojil prav tako izvrstno 23. mesto v absolutni konkurenci in bil obenem najbolje uvrščeni prvokategornik. Uspehe Krčanov pa je sklenila Ingrid Mihelič, ki je osvojila prav tako tretje mesto v ženski konkurenci, takoj za prvima damama slovenskega šaha Kiti Gro-sar in Natašo Krmelj.
Rezultati ekipno: 1. Mladost Zagreb 18 meč točk, 2. Lj. zavarovalnica 16 (1. mesto v Sloveniji), 3. Zagreb 15,4. Triglav Krško 15(2.), 5. Celje 15 (3.), 6. Princ Zagreb 14, 7. Trešnjevka Zagreb 14, 8. Sa-mobor 14, 9. Vrhnika 12 (4.), 10. Kočevje 12 (5.) ...19. Milan Majcen 11, 21. Marton Krško 10.
Rezultati posamezno: 1. K. Hulak 9.51., B. Rogulj 9.5,3. S. Maragunič 9.0, 4. V. Kovačevič 8.5, 5. R. Zelčič 8.0, 6. M. Frančič 8.0,7. G. Mohr 8.0 (1. v Sloveniji), 8. M. Palač 8.0,9.0. Oskar 7.5 (2.), 10. M. Cebalo 7.5,11.B.Golubovič7.5,12.R. Lončar 7.5,13. T. Kos 7.5 (3.), 14. G. Lazovič 7.0, Z. Meštrovič 7.0 ... 23. B. Smerdelj 7.0, 38.-39.1. Šitnik in T. Kranjec 6.0, 49. V. Rokvič 6.0...
Na koncu še zahvala pokroviteljem: SO Krško, NEK Krško, IPEO Krško, CPI Celje, Sadje zelenjava Telat Ameti, Zavarovalnica Triglav, Kemo-kovina Gorica, PLANK Boš-tanj, KS Krško in Apolonu Krško in seveda vsem, ki so pomagali organizirati turnir.
Kljub nastopu štirih velemojstrov, devetih mednarodnih mojstrov ter petih fide mojstrov, skratka elite slovenskega in hrvaškega šaha, pa si svojih pet minut kljub povabilu ni mogel utrgati predsednik Izvršnega sveta g. Herman Kunej, čeprav je tudi ta turnir sodil v okvir občinskega praznika. (B.C.)
Drugouvrščena ekipa ŠK Triglav, od leve: Toni Kos, Igor Šitnik, Zvonko Meštrovič, Marjan Božič in Andrej Cerjak.
Mali nogomet
Tri zmage Caffe Pole
Leskovec, Rogatec, Konjice — Pretekli teden so igralci Cafe Pole iz Leskovca odigrali kar tri prvenstvene tekme v 1. slovenski malo-nogometni ligi in na vseh tudi zmagali.
V sredo so v Leskovcu v tekmi 5. kola premagali ekipo Goldhorn iz Laškega z 10:0 (4:0). Zadetke so dosegli Plankar 4, Godlar 3, Križnik 1, Petrič 1, Kranjc 1. V petek so gostovali v Rogatcu in premagali tamkajšnji Rebus z 8:3. Zadetke so dosegli: Plankar 4, Godlar 1, Križnik 2, Murn 1. V nedeljo pa so v
Leskovcu odigrali zaostalo tekmo 1. kroga z ekipo Galero—Blato iz Slovenskih Konjic in jih premagali z 8:1. Strelci: Križnik 3, Živič 1, Kranjc 1, Godlar 2, Murn 1.
Po šestih kolih je ekipa Cafe Pole na prvem mestu z 12 točkami, na drugem pa je Šport klub iz Velenja z 10 točkami in tekmo manj.
V sredo, to je danes, bo ob 18.30 v leskovški dvorani tekma med ekipama Cafe Pole in Juventus iz Šempetra. V petek pa bodo Les-kovčani gostovali v Šmarju pri Jelšah pri ekipi Straus. (Jože Arh)
Ekipa Cafe Pole iz Leskovca
David Imperl najboljši vratar
Škofja Loka — Na kvalifikacj-skem turnirju ekip Cipra, Avstrije, Rusije in Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu v rokometu za kadete je pretekli teden v reprezentanci Slovenije nastopil tudi kadet RK Krško David Imperl. Dosegel je lep uspeh, saj je bil proglašen za najboljšega vratarja na tem tekmovanju in je osvojil pokal. Kot član prve sedmerke bi
moral nastopiti tudi Aien Kukavica iz RK Krško, vendar so dan pred nastopom ugotovili, da nima slovenskega potnega lista.
Največ uspeha na kvalifikacijah so imeli igralci Rusije. V odločilnem srečanju so premagali Slovenijo z 22:28 (12 :12) in se tako uvrstili na zaključno tekmovanje, ki bo avgusta v Izraelu. (Jot* Arh)
Rokomet
Novo vodstvo RK Krško
Krško — V soboto, 11. junija, je bil v OŠ Leskovec izredni občni zbor Rokometnega kluba Krško. Zbora se je udeležilo 18 članov. Med drugim so izvolili novo vodstvo kluba in za njegovega predsednika Draga Radeja.
Po uvodnih poročilih Živka Še-beka, dosedanjega predsednika kluba, se je dalo ugotoviti, da so bili v celoti doseženi dobri rezultati, da pa klub kar dve leti zapored ni uspel v končnici potrditi zmage v ligaškem tekmovanju in se uvrstiti v 1. slovensko rokometno ligo. Glavni krivec, da klub ni uspel v zadnjem koraku, je gotovo slaba uprava, ki pa je praktično ni bilo, saj so le redki posamezniki pomagali g. Šebeku. Razveseljivo je dejstvo, da je v lanski sezoni in v prvem delu letošnje klub finančno
posloval s pozitivno ničlo. Kljub težkim časom, predvsem za finančna sredstva, RK Krško nima dolgov. Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstov kluba. Novi upravni odbor kluba pa je tak: predsednik Drago Radej, podpredsednik Dušan Arh, generalni sekretar Živko šebek ter člani: Franc Deržič, Vlado Kralj, Iztok Pire, Danilo Siter, Robert Kerin in Stane Škoberne.
Drago Radej se je zahvalil za zaupanje in prisotne seznanil s svojim videnjem delovanja kluba v prihodnji sezoni. Cilj je jasen: uvrstitev v prvo slovensko rokometno ligo. Novi upravni odbor pa ima nalogo, da zagotovi pogoje za dosego tega cilja, to pa je mogoče doseči le z delom celotne uprave. (Jože Arh)
Sevniški podmladek najboljši
Toni Kos, lil,, mesto na hitropoteznem prvenstvu Slovenije v šahu.
Sevnica — Z zadnjim turnirjem sezone v Trbovljah 4.6.1994 se je zaključilo tekmovanje zasavske lige v rokometu za dečke letnikov 1980,1981,1982 in mlajše. Liga, v kateri je sodelovalo sedem klubov — iz Litije, Trbovelj, Hrastnika, Loke, Sevnice, Velenja in Celja, je trajala celo sezono 1993/94 in zagotavljala približno 300 mlajšim dečkom iz teh klubov ne le treninge, temveč tudi pravi tekmovalni ritem, s sodniki in vsem, kar sodi k organizaciji in izvedbi »pravih« tekmovanj na državnoligaški ravni, vključno z zaključno slovesnostjo in podelitvijo medalj in pokalov.
V kategoriji mlajših dečkov letnika 1980 je zmagala ekipa RK Sevnica, ki jo vodi trener Božo Se-nica, pred RK Pivovarna Laško Celje in RK ZRC Rudar Trbovlje. V tej kategoriji je bil vratar Sevnice Jure Medved razglašen za najboljšega vratarja, Grega Močivnik z 52 goli pa je bil tretji strelec lige.
Pri mlajših dečkih letnika 1981 je bila najboljša ekipa RK ZRC Tr-
bovlje pred RK Pivovarna Laško Celje in RK Gorenje Velenje. Četrto mesto je osvojila ekipa RK Sevnica, ki jo tudi vodi trener Božo Senica. V tej kategoriji dečkov je bil igralec Sevnice Domen Novšak z 88 goli najboljši strelec lige.
RK Sevnica je pod vodstvom trenerja Tadeja Simončiča bil zopet najboljši v kaategoriji mlajših dečkov letnika 1982, pred Rokometno šolo Celje in RK ZRC Rudar Trbovlje. V tej kategoriji je bil igralec Loke Aleš Hočevar z 31 goli najboljši strelec lige, igralec Sevnice Mlakar pa s 23 goli tretji.
Poleg tekmovalnega uspeha je potrebno omeniti še vzgojni pomen, saj otroci tudi na ta način pridobivajo delovne navade, osnove organizacijske kulture, sklepajo prijateljstva in se cenijo po dosežkih in pozitivnih osebnih lastnostih.
ŠE TO — po vzoru zasavske lige bo v sezoni 1994/95 organizirana liga za državno prvenstvo. Ekipe iz Posavja, pripravite sel (L. M.)
10
Plavanje
22. memorial Toneta Lilega
Krško — Več kot dvesto tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih in enega hrvaškega kluba je v nedeljo, 12. junija, plavalo v krškem bazenu. Krški PK Celu-lozar je namreč v spomin na svojega soustanovitelja organiziral že 22. plavalni miting, ki je tudi tokrat imel obeležje mednarodne prireditve. Tekmovali so mlajši dečki A (letnik '83) in mlajši dečki B (I. '84 in mlajši), prav tako tudi mlajše deklice A (I. '84) in mlajše deklice B (I. 85 in mlajše). Zmagovalci posameznih disciplin in uvrstitve domačinov: 50 M DELFIN, mlajši dečki A: P. Ulčnik (EBM) 36,19, 6. Franci Pavlic (Krško) 41,00; ml. dečki B: J. Ocepek (W) 37,00, 7. Mitja Fuerst (Krško) 46,28; ml. deklice A: T. Pekič (Medveščak Zagreb) 39,25; ml. deklice B: T. Pan-dža (W) 41,16; 50 M HRBTNO, ml. dečki A: L. Alujčevič (Med.) 37,69, 10. Rok Kerin, 12. Jaka Marušič (oba Krško); ml. dečki B: A. Zaplot-nik (T. Kranj) 38,69, 7. Sebastjan Komočar (Krško) 44,75; ml. deklice A: J. Lušič (DRT) 44,15; ml. deklice B: A. Čarman (Kranj) 45,06; 50 M PRSNO, ml. dečki A: J. Draks-ler (Kranj) 39,93; ml. dečki B: J. To-kič (Med.) 44,46; ml. deklice A: S. Jockovič (N. Celje) 46,53; ml. deklice B: V. Pučnik (Ljubljana) 46,56;
Tekmovanja so se udeležili tudi svojci Toneta Lilega. Na sliki žena pokojnega, ki je izročala nagrade.
50 M KRAVL, ml. dečki A; D. Behrič (Ilirija) 32,43, 7. Rok Kerin 34,00; ml. dečki B; J. Ocepek (W) 32,56, 12. Marin Šebalj (Krško) 37,38; ml. deklice A: T. Pekič (Med.) 34,44; ml. deklice B: T. Pandža (W) 37,79. V mešani štafeti (dečki in deklice) 8 x 50 m prosto je premočno zmagala ekipa Medvešča-ka iz Zagreba z rezultatom 4:85,78.
Tekmovanja so se udeležili: Medveščak iz Zagreba, Environ Branik Maribor, Neptun Celje, PK Ljubljana iz Ljubljane, Dadas Rudar Trbovlje, Triglav Kranj, Olimpi-ja Ljubljana, Ilirija Ljubljana, Celu-lozar Krško, PK Koper, PK Radovljica, Fužinar Ravne in PK iz Velenja.
Glavna pokroviteljica Lilegove-ga memoriala je bila SO Krško, sopokrovitelji pa: KS Krško, Tekol Maribor, Gradiš Ljubljana, Pionir Novo mesto, Preskrba Krško, Trgovina Rudar Senovo, Zavarovalnica Tilia Novo mesto, Imperial Krško, Alfagraf Ljubljana, Pelikan Krško, Papiroti Krško, Graverstvo Končina Krško, Kostak Krško, Zavarovalnica Triglav Krško, Barles Senovo in Agraria Cvetje Brežice.
Organizator se ob uspeli prireditvi vsem najlepše zahvaljuje. (D.K.)
Atletika
Lopaticeva in Kevo na pokalu B. Zauli
Ljubljana — Na mednarodnem atletskem pokalu Bruno Zauli za člane in članice, ki je bil v soboto in nedeljo, sta sodelovala tudi brežiška atleta Vladka Lopatic in Vladimir Kevo. Lopaticeva je nastopila v štafeti, ki je osvojila drugo mesto v teku 4 x 100 m z rezultatom 45,46 (zmagovalna štafeta švedske: 45,34) in tretje mesto na 4 x 400 m z rezultatom 3:38,18 (zmagovalna ekipa Švedske: 3:36,32). Vlado Kevo je v metu kladiva tokrat dosegel slabši rezultat kot v Zagrebu in tudi pred tednom dni v Novem mestu, vendar je njegovih 66,04 m zadostovalo za tretje mesto (zmagovalec Laaksonen iz Finske: 74,90 m).
Slovenska reprezentanca je med sedmimi državami zasedla tretje mesto tako v ženski kot moški konkurenci.
Karate
Tekmovanje v katah za začetnike
Sevnica — Sevniški karate klub je organiziral tekmovanje v katah za začetnike. Tekmovali so v štirih starostnih skupinah, sodili pa so jim mladi tekmovalci Jurija Orača, ki so na nedavnem državnem prvenstvu osvojili naslov državnih prvakov.
Rezultati — dečki 5—7 let: 1. Ž. Kump 47,5 točke, 2. G. Kerin 45,5, 3. T.Gorenc 45,3; dečki 8—10 let: 1. G. Povodnik 48,7,2. S. Stojanovič 46,9, 3. F. Isakovič 46; dečki 11—13 let: 1. P. Slemenšek 46,5,2. G. Božič 46,3. B. Prosenik 45,4; deklice 8—10 let: 1. T. Sečen 46, 2.1. Sečen 45,1.
Trener začetnikov Jože Sečen je optimističen in že za naslednjo sezono napoveduje prodor nekaterih posameznikov v selekcijo letošnjih državnih prvakov. (J.O.)
Pripravljali se bodo za SP
pa bo potrebno zbrati precej finančne pomoči. Zato pričakujejo tudi od Športne zveze Sevnica večjo podporo kot doslej ter pomoč sevniške občine in njenega gospodarstva, kjer doslej za to športno disciplino ni bilo večjega zanimanja. Karate klub pa se želi uveljaviti na mednarodni sceni — medalje z državnega prvenstva so dokaz, da je pot k temu cilju odprta — ter tako prispevati k promociji Slovenije, predvsem pa občine Sevnica doma in v svetu.
Septembra bo Karate klub Sevnica organiziral mednarodni SHOW borilnih veščin, ki mu bodo dodane še plesne in glasbene točke. Ljubitelji tovrstnih prireditev bodo imeli priložnost v živo videti največje mojstre borilnih veščin pri nas in v svetu. (J. Orač)
Sevnica — Poročali smo že, da so mladi sevniški karateisti — ob podpori Jutranjke in Gostinskega podjetja Sevnica — nastopili na državnem prvenstvu v Idriji ter osvojili zlato, dve srebrni in bronasto medaljo. Tako so v sezoni, ki se je pravkar zaključila, osvojili skupaj 62 kolajn — 23 zlatih, 23 srebrnih in 16 bronastih, in to jih v mlajših kategorijah postavlja na najvišje mesto v tem športu pri nas. Kar 11 kolajn so mlajši in starejši dečki ter mladinci osvojili v katah in športnih borbah na državnih prvenstvih.
Sevniške karateiste sedaj čaka zaslužen enomesečni premor, avgusta pa se bodo že pričeli pripravljati za najtežjo preizkušnjo — svetovno prvenstvo. Da bi se tega tekmovanja zares lahko udeležili,
Otrok je pritekel pred tovornjak
gorela zelena luč. Bil je že izven križišča, ko mu je izza skupine vozil, razvrščene na pasu za zavijanje v levo, pred avtomobil z leve strani pritekel otrok, desetletni T. L. iz Krškega. Kljub temu da je Kok začel takoj močno zavirati, mu trčenja ni uspelo preprečiti. Otrok je dobil hude poškodbe in odpeljali so ga v bolnišnico.
NAŠ GLAS 16. 15. junija 1994
Krško — Ob pol dveh popoldne 6. junija se je na Cesti krških žrtev pri mostu zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo poškodovan desetletni otrok, ki je neprevidno prečkal cesto. Voznik tovornega avtomobila Igor Kok (1965) iz Strmice v laški občini je pripeljal iz smeri Dr-novega in je pravilno prevozil križišče, ko je na semaforju
Na tej in oni strani meje
Pazite, da se s kom ne oplazite
Zopet smo dobili nekaj prostora v tisku pri sosedih, kjer opozarjajo državljane Hrvaške, da morajo biti zelo zelo previdni, ko vozijo po naših cestah, kajti gorje jim, če se zgodi kakšna prometna nezgoda in pri tem nastane materialna škoda, ker v tem primeru ne bodo dobili povrnjene škode od zavarovalnice Croatia. Večernji list (6. 6. 1994) opisuje dogodek, v katerem sta se pri Krškem oplazila avtomobila (zastava in golf) zagrebške registracije in voznikoma policija ni izdala zapisnika, baje zaradi tajnosti osebnih podatkov. Ta nezgoda je bila že lani pred novim letom in lastnik golfa (oškodovani) zaradi naše birokracije ne more pri svojem zavarovalnem zavodu Croatia dvigniti odškodnine. Pisec se sprašuje, kaj bi moral narediti npr. Šved, če bi se njemu kaj podobnega pripetilo pri nas. Ali bi tudi on moral k sodniku za
prekrške v Krško? Tja so namreč iz slovenskega zavarovalnega urada napotili oškodovanega voznika iz Zagreba.
Kaj je od tega res, ne vemo. Morda bi lahko odgovorili pristojni v Krškem.
Ko pa smo že pri sosedih, pa tudi mi opozorimo naše voznike, naj pazijo, ko gredo v sosednjo državo, da jih tam ne oplazi kakšno vozilo, ki nima registrskih tablic, kajti takšnih je še dosti, vsaj v Samoboru je tako. Tudi prehitro ne vozite. Držite se prometnih znakov (predpisov), kajti v nasprotnem primeru boste plačali kazen, ki zdaj ni majhna. Noja, je pa tudi res, da se o višini kazni lahko pogajate in takrat ne dobite potrdila o plačani kazni, temveč gre fifti-fifti, kot pravijo — pol meni, pol tebi.
Drugače pa ni slabo v Samoboru, kar lepo se da preživeti na potepanju v tem obmejnem mestecu. (Božidar Zore)
S ceste pri Pijavskem
Krško — Zaradi prehitre vožnje je 8. junija zjutraj voznik Marjan Salamon (1965) iz Orehovega z mazdo zletel s ceste blizu naselja Pijavško. Na delu, kjer preide cesta iz preglednega levega ovinka v ravnino, je vozilo diagonalno zapeljalo preko ceste na travnato bankino, nekaj časa boč-
no drselo po travnatem nasipu in se po 32 metrih prevrnilo preko levega boka, po devetih metrih se je prevrnilo drugič, po dvanajstih metrih še tretjič in obstalo na kolesih. Voznik seje pri prevračanju hudo poškodoval, odpeljali so ga v brežiško bolnišnico.
ŠPORT
Nov državni rekord Keva
Zagreb — Državni rekord, 66,70 m v metu kladiva, ki ga je Brežičan Vlado Kevo postavil 4. junija v Novem mestu, je zdržal samo tri dni.
Že 7. junija je na mednarodnem atletskem mitingu, Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu, rekord izboljšal na 67 metrov.
Košarka
Slovenija: selekcija ZDA 112:95
Leskovec — V šolski športni dvorani je bila 10. junija prijateljska košarkarska tekma med mlado reprezentanco Slovenije (do 22 let), ki se pripravlja na bližajoče se evropsko prvenstvo, in selekcijo ZDA — igralci, ki želijo kariero nadaljevati v Evropi. Sodila sta Rems in Jeršal iz Ljubljane.
Tekma, ki so jo igrali po vzoru lige NBA, je pokazala, da so Slovenci premočan nsprotnik, saj so prvih 12 minut dobili kar z 20 točkami razlike. Američani so se potem zbrali in do konca je bila igra več ali manj enakovredna. Trener Gorjan je dal priložnost vse igralcem. Najboljša na igrišču pa sta bila Gorenc, ki je skupaj dosegel 33 točk, in Milic, zelo dobro pa je igral tudi Zaletel.
Ameriškim igralcem se je še posebej v prvem delu poznala slaba uigranost, proti koncu pa so tudi oni pokazali igro, ki je zadovoljila okrog 250 gledalcev.
Slovenija do 22 let: Murovec, Nikitovič, Milic 22, Kune 8, Trifu-novič 2, Setina 3, Zaletel 9, Tušek 19, Duščak 2, Gorenc 33, Jovano-vič 4, Cicej 10. Selekcija ZDA: James 8, Bell 7, VVilliams 20, Matt-hew 6, Muhamad 14, Blevin 8, Aralica 8, Jones 4, Milum 20.
Med odmorom je bilo tudi tekmovanje v zabijanju in zadevanju trojk. Zasluženo je zmagal član slovenske reprezentance Milic, ki je s skokom peko štirih otrok atraktivno zabil koš in navdušil tako gledalce kot komisijo, ki je zabijanje ocenjevala. (Jože Arh)
Nevsakdanji obisk v Brežicah
Koga je iskal in s kom se je srečal F. Abdič?    -
Brežice — Na cesti pri brežiškem gradu so v ponedeljek, 6. junija, ljudje v avtomobilu znamke Mercedes 600 dunajske registracije povprašali mimoidoče, kje je hotel Turist in kako se da priti do njega. Med potniki v avtu je nekdo prepoznal Fikreta Ab-diča, nekdanjega direktorja podjetja Agrokomerc iz Velike Kladuše.
Seveda je zadeva postala zanimiva, ko smo pomislili, da je F. Abdič v Brežice prišel napol legalno, saj je brez vsakršnega spremstva in posebnega osebnega zavarovanja naposled le prispel v brežiški hotel. Iz pogovora, ki ga je imel z nekaterimi iz spremstva, se je dalo razbrati, da nekoga čakajo oz. da bi moral nekdo sprejeti in počakati njih. Ker ni bilo opaziti prisotnosti delavcev pristojnih organov MNZ, so o zadrževanju F. Abdiča v brežiškem Turistu obvestili sekretariat za notranje zadeve SO Brežice oz. njegovega se-
kretarja g. Ivana Kapušina, on pa krško UNZ. Kajti razmere v Brežicah so negotove. To je mesto najmanj treh vojska in napetost, ki vlada v vse prej kot prijetnemu ozračju, je velika. Življenje F. Abdiča bi lahko bilo v trenutku ogroženo, saj lahko z gotovostjo rečemo, da je število njegovih prijateljev podobno ali enako številu sovražnikov. Takšna je pač struktura prebivalstva v mestu, zato bi lahko bile za državo Slovenijo in mesto Brežice posledice ob morebitnem incidentu nepredvidljive.
Neuradno smo izvedeli, da je F. Abdič prišel k nam čez prehod na Obrežju in tam tudi živ in čil zapustil Slovenijo. Da se je predsednik avtonomne pokrajine Zahodne Bosne res zadrževal v Brežicah, nam je potrdil tudi načelnik UNZ Krško Rajmund Veber, vendar je poudaril, da oni vedo le to, ni pa jim znano, s kom se je ali naj bi se srečal. (D.K.)
DARILNI  BOUTIOUE  - CVETLIČARNA
Erjavčeva 4, 68270 KRŠKO,« 0608/32-984
Poleg popestrene ponudbe vam nudimo še: ARANŽIRANJE POROK, SVEČANIH PRIREDITEV, IZLOŽB, LOKALOV, DARIL... KOZMETIKA IN PARFUMI IZ UVOZA
Dostava izdelkov tudi na doml
Požari na gospodarskih poslopjih
Zagorelo je seno
Sevnica — V dveh velikih požarih, ki sta bila pretekli teden v sevniški občini, je na dveh kmetijah zgorel ves letošnji pridelek sena, več druge krme in kmetijskih strojev. Stanovanjske hiše ob gospodarskih poslopjih pa je domačinom in gasilcem uspelo zavarovati pred ognjem. Vsaj za en primer je doslej zanesljivo znano, da je bil vzrok požara samovžig sena.
Do samovžiga sena ponavadi pride v premalo posušeni krmi ali stelji, ker zaradi prevelike količine vlage termofil-ne bakterije delujejo še naprej in segrevajo maso. Razumljivo je zato, da večja nevarnost preti tam, kjer nimajo prevetrovalnih naprav za dosuševanje krme.
Okoli poldneva 6. junija je prišlo do požara na kozolcu Henrika Hočevarja iz Pijavic 3 a. Lastnik je skozi kuhinjska vrata opazil ogenj v zgornjem delu kozolca, ki seje zelo hitro širil in je v zelo kratkem času zajel celotno ostrešje. Prisotni so skušali ogenj pred prihodom gasilcev in vaščanov pogasiti, vendar jim to ni uspelo, zato so začeli gasiti oziroma ohlajati stransko steno stanovanjske hiše, ki se je močno segrela, ogenj pa je delno uničil ostrešje z opeko in del lesenega balkona ter poškodoval omet. V požaru je zgorel kozolec dvojnik skoraj v celoti, vse 12.000 kg letošnjega sena, nakladalka s kardanskim priključkom, puhalnik z elektromotorjem, siloreznik, tesarska krožna žaga z elektromotorjem, mešalec za krmo,
obračalnik za seno, okoli 3 kub. m. smrekovih desk in več kmečkega orodja. Pri gašenju požara je sodelovalo 47 gasilcev in uspelo jim je obvarovati stanovanjsko hišo. Vzrok požara je bil samovžig, po nestrokovni oceni znaša škoda najmanj 6 milijonov tolarjev.
iz doslej še neznanega vzroka je istega dne malo pred deseto zvečer zagorelo na 6 x 15 metrov velikem gospodarskem poslopju Matije Novšaka na Logu. Goreti je začelo na sredini strehe, tam, kjer je bilo shranjeno okoli 10.000 kg letošnjega sena. Ogenj se je hitro razširil na celotno ostrešje, ki pa ni v celoti zgorelo. Lastnik in njegov sin sta takoj začela gasiti z lastno motorno brizgalko, vendar ognja na gospodarskem poslopju nista mogla pogasiti, zato sta začela ohlajati drugo gospodarsko poslopje ter stanovanjsko hišo, sosedje pa so rešili pet glav živine iz hleva in traktor s prikolico. Požar so pogasili gasilci iz GD Boštanj in Sevnice. Ogenj je uničil okoli 10.000 kg letošnjega sena, 1000 kg lanskega, 1000 kg slame, 2000 kg koruze, tri elektromotorje, mlatilnico za žito in razno kmečko orodje. Škode je po nestrokovni oceni za okoli 3 milijone tolarjev.
Še prej kot pri Hočevarju in Novšaku je zagorelo pri Silvu Percu na Logu, v gospodarskem poslopju, v katerem je bila stelja iz slame in listja. Ogenj je lastnik uspel pravočasno pogasiti sam. Pri tem si je opekel prste, na objektu pa je nastala le manjša materialna škoda.
NAŠ GLAS 16. 15. junija 1994
tm^rmi :\ - TmrLTrre
11
Spoštovani!
V letu 1992 je Skupščina občine Krško sprejela Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Ur. list RS, št. 40/92), s katerim je postavila pravila zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov.
Vsako gospodinjstvo v občini mora odpadke odlagati v tipizirane posode, občasno večje količine smeti pa lahko odloži v posebne vrečke, ki jih predpiše izvajalec odvoza odpadkov.
Letos smo v KOSTAK-u priskrbeli okolju neškodljive vrečke in jih opremili z našim znakom. Po 1.8.1994 bomo odvažali le še takšne vrečke, primerno zavezane in postavljene ob dnevih odvoza na določeno mesto.
Kupiti jih je mogoče v podjetju KOSTAK, Leskovška cesta 2 a, Krško, in pri inkasantih. Vrečka stane 90 SIT, v ceni je zajet tudi strošek odvoza odpadkov. Prosimo vas, da obvestilo sprejmete z razumevanjem! Vodja DE Snaga: Drago Pereč
Direktorica: Silvana Mozer
ŠTUDENTJE IN DIJAKI! Če vas zanima delo na morju (v Pore-ču in Nerezinah), oddajte prošnjo s kratkim življenjepisom najkasneje do 20. 6.1994 na
naslov: Počitniška skupnost Krško, CKŽ 65. Vse informacije pa lahko dobite na Študentskem servisu ali po telefonu št 21—980.
PODJETJU AVTOUNE KRŠKO
Še so podjetja, ki so nam v čast in smo nanje resnično lahko ponosni. Eno takih je Avtoline Krško, ki je tudi pooblaščeni servis vozil Cimos Citroen.
Vsi vemo, kako težko je brez avtomobila in kako smo brez njega nemočni. Vse takšne težave vam bodo, kot so jih tudi meni na vozilu AX First, opravili »prijazni fantje« tega kolektiva, ki niso samo to; svoje delo opravijo kvalitetno, strokovno in v zelo kratkem roku.
V nesreči je človeku taka prijazna gesta resnično dragocena, zato usluge tega podjetja toplo priporočam vsem, saj si to zaupanje resnično zaslužijo.                L. L.
FILMSKI SPORED
BREŽICE
15., 16. in 17. VI. ob 20.30: ČAS NEDOLŽNOSTI, drama. 18. in 19. VI. ob 18.30 in 20.30, 20.   VI.   ob   20.30:   PRAVA STVAR, kriminalka.
KRŠKO
17. VI. ob 20. uri in 19. VI. ob 18. uri: ŽIVI, am. pustolovska drama.
RAKA
18.VI. ob 20. uri: PLEZALEC.
pivn i ca
Servis hladilnih naprav Lapuh Anton
tel.: (0608)21 -086
Sp. Stari grad 65, Krško 68270
MAH OGLASI
VLEČNO kljuko z el. priključkom za yugo ugodno prodam. Kljuka je malo rabljena in jo je mogoče sneti. Tel.: 79—411 (popoldne).
STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63—111. FIAT 127, letnik 77, prodam. Tel.: 32—319.
GARSONJERO, 36 kvadratnih metrov, na Gubčevi 2 v Krškem prodam. Tel.: 061/341—500.

INFORMACIJE
ZA ZASEBNE KMETOVALCE, OBRTNIKE IN PODJETNIKE V OBČINI KRŠKO
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve in Sekretariat za kmetijstvo občine Krško
OBVEŠČATA
da je bil v Uradnem listu RS, št. 24/93 z dne 26.5.1994 objavljen NATEČAJ za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1994.
ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV JE 26.06.1994.
V nadaljevanju povzemamo tiste postavke iz vsebine natečaja, ki bodo za vaše eventuelno kandidiranje na natečaju obvezne, in sicer:
i. te.
(1) Sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji se bodo dodeljevala tudi za naslednje namene:
- spodbujanje razvoja kmetij
-  spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti
- spodbujanje razvoja malega gospodarstva na področju proizvodnje in storitev
- spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu zaradi razširitve obstoječe ali uvajanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti.
(2) Pravico kandidiranja za sredstva iz tega natečaja imajo fizične in pravne osebe za naložbe na območjih, določenih z uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v obdobju 1994 - 1996 (Ur.list RS, št. 13/94).
(3) Investitorji, ki so jim bila sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letih 1991,1992 in 1993 že odobrena, ne morejo sodelovati na natečaju z istimi projekti.
2. tč.
(1) Za vlaganje, odobravanje in koriščenje zahtevkov iz prejšnje točke veljajo naslednji splošni pogoji:
- zahtevke po namenih iz točke 1 je potrebno dostaviti pristojnim občinskim upravnim organom,
- zahtevkom, ki se nanašajo na poseg v prostor, za katerega je treba po zakonu pridobiti lokacijsko dovoljenje ali odločbo o priglasitvi nameravanih del, je treba priložiti ustrezni navedeni dokument. V teh primerih lahko investitorji pričnejo koristiti sredstva le ob predložitvi gradbenega dovoljenja oziroma morajo gradnjo predhodno priglasiti v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur.list SRS, št. 34/84 in 29/86).
-  Vrednost naložbe se izračuna po cenah, ki so veljale do dneva razpisa natečaja (26.5.1994).
- Podatke, ki se nanašajo na zahtevek, je treba vpisati na obrazec, ki je sestavni del tega natečaja.
- Zahtevke bo v skladu z zakonom obravnavalo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, ki tudi spodbujajo razvoj na posameznih gospodarskih področjih. Na tej podlagi in ob upoštevanju razvojnih prioritet Republike Slovenije ter občinskih prioritet in izbora bo ministrstvo izdalo sklepe o izbranih zahtevkih, ki so upravičeni do sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1994.
3. tč. Spodbujanje razvoja kmetij (ad 1 - prva alinea):
(1) Zahtevek lahko vloži kmet, ki mu je kmetijstvo glavna dejavnost. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za kmetijstvo občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
- ime in naslov investitorja z enotno matično številko investitorja (EMŠO), številko žiro računa oziroma hranilne knjižice ter navedbo hranilno kreditne službe, če preko nje posluje;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program, pripravljen na obrazcu 1. Vloga za podporo investiciji) iz navodila za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane za
obdobje začasnega financiranja iz proračuna Republike Slovenije v drugem trimesečju leta 1994 (Ur.list RS, št. 22/94):
- mnenje pristojne območne kmetijsko pospeševalne službe; - lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov.
(4) Sredstva bodo namenjena za:
- novogradnje in prenove hlevov ter drugih gospodarskih objektov in opremo na kmetijah ter nakup plemenske živine;
-  naprave trajnih nasadov;
-  nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije za uporabo v hribovitih predelih.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s tem.da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
4. tč.
druga
Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti (ad 1 alinea):
(1) Zahtevek lahko vloži fizična oseba, ki ima stalno bivališče na demografsko ogroženem območju. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za kmetijstvo občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
- ime in naslov investitorja z enotno matično številko investitorja (EMŠO), številko žiro računa oziroma hranilne knjižice ter navedbo hranilno kreditne službe, če preko nje posluje;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  potrdilo občinskega upravnega organa o priglasitvi dopolnilne dejavnosti;
-  investicijski program, pripravljen na obrazcu 1. (vloga za podporo inevsticiji) iz Navodila za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane za obdobje začasnega financiranja iz proračuna Republike Slovenije v drugem trimesečju leta 1994 (Ur.list RS, št. 22/94). Če ne gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji, se rubrike iz tega obrazca, ki se nanašajo na kmetijo, ne izpolnjujejo;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov.
(4) Sredstva bodo namenjena spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ostalih dopolnilnih dejavnosti, razen izgradnji malih HE.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestnimeri 2%, s tem.da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
5. tč. Spodbujanje razvoja malega gospodarstva na področju proizvodnje in storitev (ad 1 - tretja alinea):
(1) Zahtevek vloži investitor, ne glede na sektor lastništva. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
-  firmo in njen sedež oziroma ime in naslov investitorja z enotno matično številko (EMŠO) ter številko žiro računa;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krejevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program izdelan smiselno po metodologiji iz Navodila za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih projektov (Institut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., marec 1992);
_ - finančno konstrukcijo z dokumentiranimi viri financiranja (že sklenjene pogodbe z drugimi financerji, če so naložbe in dinamika koriščenja sredstev iz drugih virov;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov;
- če gre za naložbo v predračunski vrednosti več kot 10 mio SIT, je treba priložiti mnenje poslovne banke o gospodarski upravičenosti investicije ali sklenjeno pogodbo s poslovno banko o odobrenem kreditu v višini najmanj 20% predračunske vrednosti investicije.
(4) Sredstva bodo namenjena za vlaganje v malo gospodarstvo na področju proizvodnje in storitev, razen za izgradnjo ma-
lih HE.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s tem,da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
6. tč. Spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu (ad 1 - četrta alinea):
(1) Zahtevek vloži investitor ne glede na sektor lastništva. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunskevrednosti investicije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
-  firmo in njen sedež oziroma ime in naslov investitorja z enotno matično številko ter številko žiro računa;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program izdelan po metodologiji, objavljeni v Priročniku za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih projektov (Institut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., marec 1992);
-  finančno konstrukcijo z dokumentiranimi viri financiranja (že sklenjene pogodbe z drugimi financerji, če so taki viri predvideni) in časovno dinamiko financiranja;
-  sklep organa upravljanja o zagotovljenih lastnih virih za naložbo;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je treba pridobiti enega navedenih dokumentov;
- če gre za naložbo v predračunski vrednosti več kot 10 mio SIT, je treba priložiti mnenje poslovne banke o gospodarski upravičenosti investicije ali sklenjeno pogodbo s poslovno banko o odobrenem kreditu v višini najmanj 20% predračunske vrednosti investicije.
(4)  Sredstva bodo upravičencem odobrena kot dolgoročni kredit z možnostjo pretvorbe v trajno naložbo Republike Slovenije, če investitor izda Republiki Sloveniji vrednostni papir.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%,. tem, da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja \ odnosu na DEM.
7.tč. (1) Odobrena sredstva bo lahko investitor črpal le na podlagi ustrezne dokumentacije v skladu z zakonom o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93). Pri dinamiki koriščenja odobrenih sredstev za namene iz 3., 4., 5. in 6. točke bo upoštevana specifičnost naložbe, dinamika realizacije naložbe in dinamika koriščenja sredstev iz drugih virov, in sicer v obsegu, ki ga bo dovoljeval priliv sredstev v proračun Republike Slovenije.
8.tč. (1) Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo spremljalo porabo dodeljenih sredstev iz natečaja. Investitorji so dolžni ministrstvu omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije investicije ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
9.tč. (1) Če sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali seje sredstva kakorkoli odtujilo, ima Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pravico takoj zahtevati od investitorja, da vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva vrne v enkratnem znesku. Investitor vrne sredstva v realni višini (preračunana v takratni tečaj DEM) s pripadajočimi realno pozitivnimi obrestmi na trgu denarja.
10.tč. (1) Udeleženci, ki jim bodo sredstva dodeljena na osnovi 3., 4., 5. in 6. točke tega natečaja, bodo sklenili kreditno pogodbo o črpanju sredstev z določeno finančno organizacijo. Uporabniki kreditov so ob podpisu pogodbe dolžni predložiti enega od instrumentov za zavarovanje kreditov, nosijo pa tudi stroške uslug finančne organizacije.
Sekretariat za kmetijstvo razvoj, občine Krško: prostora, varstvo
Gabriel METELKO, ing.
Sekretariat za urejanje okolja in upravne zadeve občine Krško: Franc JENIČ, dipl.oec.
12
"Z^NTTl^V
NAŠ GLAS 16.15. junija 1994
Simboličen pokop v Kostanjevici na Krki
Pogreb 117 žrtev povojnega terorja
Danilo Siten »Slovenskemu narodu vrniti spoštovanje do dela, kruha, materialnih dobrin, slovenske zemlje, doma, matere, starejših, drugače mislečih, učiteljev, zdravnikov, sodnikov...*
»Vam mladim naj bo to znamenje v opomin in spomin, živečim Kajnom, ki so to grozodejstvo povzročili, pa zaže-
njegovih besedah, pripadnike istega, slovenskega naroda pripeljala do tega, da so pobijali svoje brate, ki so se ravno
Kostanjevica na Krki, 12. junija — Ob kostanjeviški cerkvi so danes odkrili spominsko ploičo 117 žrtvam povojnega divjanja oblasti. Gre za pobite iz domače fare
in organizacijski odbor je zanje pripravil simboličen pokop. V Teharjah in v Brezarje-vem breznu v Kočevskem Rogu so na grobiščih nabrali zemljo in jo, spravljeno v žaro,
položili k počitku ob spominskih ploščah z imeni žrtev. Mašo je vodil ljubljanski arhi-diakon dr. France Oražem, somaševali pa so domači župnik Jože Mrvar in župniki iz
sosednih far. Med govorniki ob simbolnem pokopu so se zvrstili krški župan Danilo Si-ter, dr. Pavle Kogej in Marjan Dvoraček, član odbora za postavitev spominske plošče.
Obnovljena streha na domu v Skopicah
Kadar stopi skupaj cela vas,
mora uspeti
Skopice, 4. junija — Dvain-štirideset vaščanov iz KS Skopice je danes stopilo skupaj in prekrili so streho na domu, kjer imajo prodajalno, garažo in orodjarno za gasilsko društvo ter sejno dvorano, ki lahko služi tudi za družabne namene. Čeprav je bil dan kumrn in se je vmes tudi ulito, so delo nadaljevali.
Anton škvarč je že enainšti-rideset let v upravnem odboru Gasilskega društva: »Sedaj so sicer mladi zagrabili, da ni kaj reči. Imamo tudi precej opreme, za tako vaško društvo smo kar dobro založeni. Vseh članov nas je 132, a danes sem tukaj naštel dvainštirideset prostovoljcev. Prekritje strehe je bilo nujno, prihodnji teden pa bomo obnovili še fasado doma.«
Anton Ivanšek, predsednik Sveta krajevne skupnosti Skopice: »Sredstva za ta poseg smo zbrali iz najemnine, ki jo plačuje Posavje za trgovino v našem domu, in iz dvanajstin, ki prihajajo iz proračuna. Člani sveta krajevne skupnosti se odpovedujejo kilometrinam in
dobili zagotovilo, da bodo naši otroci lahko hodili tja, dokler jih bo kaj. Število otrok je padalo, a kaže, da se je vendar normaliziralo. Seveda si želimo čim več podmladka.« V vasi je invalidska delavnica, ostali prebivalci pa se vozijo na delo v Brežice in Krško. Vsak ima za popoldne še nekaj kmetije.
A. Ivanšek: »Pri obnovi tega doma smo združili vse institucije, ki na Skopicah delujejo: gasilsko društvo, krajevno skupnost, športno društvo, aktiv kmečkih žena in strojno skupnost. Da, tudi to še imamo, naj se ve. Zelo aktivni so tudi pri Rdečem križu, je pa res, da srečuješ vsepovsod skoraj iste ljudi. Zaradi te reorganizacije lokalne samouprave, ko še ni nič jasnega, najmanj o financiranju, smo sklenili hitro opraviti dela na domu. Tudi nujno je bilo, ker je streha že krepko zamakala. Seveda imamo težave z denarjem, saj občinski proračun še ni sprejet in tudi ne vemo, kdaj bo, ko pa se skupščina ne more zbrati.
Skratka: stopiti znajo skupaj. Pa ne samo ti, ki so doma.
Anton Ivanšek (na sliki) ve, kako je treba ljudi dobiti skupaj. Sodelujejo samo prijatelji. Zato si je pri štabu izposodil kotel, lovci so prispevali srnetino in domače kuharice so poprijele za delo. Ob koncu dneva se bodo še poveselili. Za v nedeljo je pripravil pečenega prašiča. Če so ljudje zadovoljni, jih ni težko organizirati za delo.
dnevnicam v dobro kraju.« Krajevna skupnost Skopice šteje 114 hiš, a naseljenih jih je le nekaj čez sto. Imajo 400 prebivalcev in 305 volilnih upravičencev. Ko smo že pri volitvah, sprašujemo po referendumu o preoblikovanju lokalne samouprave. Ivanšek: »Za brežiško občino, seveda. Tja smo vezani z vsem, od zdravstva preko šolstva do vodovoda. Izglasovali smo samoprispevek za gradnjo brežiške osemletke in za to smo
Tudi oni, ki so po svetu in imajo doma še del korenin, držijo z njimi. Ni jih bilo pri polaganju kablov in drugih del, so pa segli po denarnicah ob letošnjem dvigovanju mlaja. Vaš-čanom so podarili pravo za-
bavo, s hrano, pijačo in glasbo. Otroci so v vsem naselju očistili smeti, kmečke gospodinje so spekle kruh, športniki pa so z zelenjem bogato okrasili mlaj. Sodelovali so vsi in veselili so se vsi. (Ika)
limo dolgo življenje, ki naj ga spremlja obtožujoča vest. Da, vest je najhujši sodnik, pa če se nekateri tudi vedejo, kot da je nimajo. Vest se oglasi, če ne prej, pa ob zadnji uri,« je zaključil svoj govor Marjan Dvoraček. Med sto sedemnajstimi žrtvami iz kostanjeviške fare jih je bilo 68 starih med 18 in 25 let in dr. Kogej je v svojem razmišljanju dokazoval, da je (tudi statistično dokazljivo) tolikšno število žrtev v tej starosti po vsej Sloveniji pomenilo genocidno dejanje nad narodom, dejanje, ki je napravilo generacijsko praznino, ki se slovenski nataliteti pozna še danes. Predvsem so bile prizadete krščanske družine.
Danilo Siter je potegnil paralelo z besedami kralja Salomona: »Tudi današnji dan ima svoj čas in uro pod nebom. Danes je dan, ko vam, ki se vas še posebej spominjamo, javno in slovesno vračamo po krivici odvzeto človeško dostojanstvo. Vračamo vam pravico do večnega počitka v domači zemlji, do spominskega obeležja in do javnega pokopa.« Zaslepljenost je, po
tako borili za svoj narod. Pahnila jih je v komunistično ideologijo s cilji, ki so ustrezali le njim in sovražnikom Slovenije, pripeljala jih je v skupno domovino s t. i. bratskimi narodi, ki so nam bili tuji, ki pa so upočasnili naš razvoj v primerjavi z evropskim. »V imenu ideje komunizma so gospodarili z naravnimi dobrinami slovenske zemlje, za nameček pa so še zapirali vse naše drage, ki niso mogli nikjer izražati svoje bolečine, še manj pa uveljavljati svoje pravice. Vse umetno ustvarjene razlike med nami, to, da so eni bogati in drugi revni, eni izobraženi, drugi neuki, eni zmagovalci, drugi poraženci, vse to je med nami Slovenci ustvarilo vtis, da ne moremo drug z drugim složno živeti. Sploh se ne zavedamo dejstva, da smo majhen narod, da nas bodo drugi podjarmili, če ne bomo složni in enotni. V slovenskem političnem prostoru je vendarle napočil čas.'» bomo vsi morali spoznati, da ni vet enih in drugih, da smo vsi pripadniki istega naroda, ki se bori za lepšo prihodnost«
(Ika)
Kolesarski maraton Monte Carlo—Krško uspel
Proti domu gre zanesljivo lažje
Krški kolesarjiso startalitam, kjer starta dirka za formulo 1, na pot so se odpravili z zavestjo, da bo težko, zato
so zmagali.                                                  ______________
Anton škvarč
Krško, 11. junija — »Kolesarji so med potjo pokazali skoraj profesionalen odnos do dela, zato smo lahko vsi skupaj uspeli,« je ob zaključku poti pred krškim gasilskim domom povedal Stane Dvor-šek. Pretekli petek, nekaj minut pred polnočjo, je namreč skupina kolesarjev iz Krškega krenila s kombiji na pot, v Monte Carlu so presedlali na kolesa in se vrnili v Krško. Ob vrnitvi jih je pred gasilskim domom v Krškem pozdravila množica svojcev in prijateljev, novinarji (tudi Našega glasa, čeprav ga na sprejemu niso omenili), nagovoril jih je tudi župan Danilo Siter. Kolesarji so v spomin prejeli pisno priznanje.
Tisti, ki so spremljali program brežiškega radia, so se lahko sproti seznanjali z njihovo potjo skozi Monaco, Francijo, Italijo in Slovenijo. Za ostale pa zapišimo na kratko: startali so s točke, kjer v Monte Carlu startajo tudi dirkači formule 1, meje med Mo-nacom in Francijo sploh niso opazili, čeprav so. jo prečkali štirikrat, na italijansko-franco-ski meji so jim cariniki le med vožnjo pomahali v pozdrav (kombi z dokumenti je itak prišel kakih deset minut za kolesarji), zato pa so si zapomnili vrnitev v domovino. Tu jih je mlad carinik temeljito pregledal in preveril: »Saj vemo, da
je opravljal svoje delo, a vseeno se nam je zdelo za malo, ko je preverjal vse, od serijskih številk koles do številk adap-terjev na fotoaparatih. Slovenija, radi te imamo, a vseeno si še daleč za Evropo,« je takrat po telefonu poročal Stane Dvoršek. Policisti v Monacu in Italiji (tisti na cesti) so prijazni in so popotnikom v pomoč, pravi turistični servis, prijazni in ustrežljivi so tudi ljudje, čeprav še nimajo povsod razčiščenega pojma o razliki med Slovenijo in Jugoslavijo.
Stane Dvoršek: »Ob Ažurni obali se tare kopalcev, tudi mladih deklet, a te sva gledala samo midva z Mufom iz kom-bija, ker so fantje videli samo zadnje kolo tistega, ki je vozil spredaj. Le tisti, ki ga sedaj malo boli vrat, se je preveč obračal, a to bo že sam povedal. V San Remu smo zapeli, ker tam pojejo pač najboljši (kasneje smo slišali tudi posnetek tega »petja« op. avt). V Genovi smo se izgubili, saj je mesto veliko. Prišli smo ven v kraju, za katerega še danes ne vem, kako mu je ime, nato pa smo zapeljali v Ligurijske Alpe. Hiše imajo okrog in okrog obzidane, vsaka vas ima svojo zastavo, karkoli že to pomeni. Tam, kjer smo prenočili, se nismo mogli pogovarjati z domačini, čeprav smo govorili nemško, angleško, hrvaško, slovensko, oni pa le zelo do-
bro italijansko. Kljub temu je šlo, ker so razumeli, da smo zelo utrujeni in lačni. Pripravili so nam enkratno večerjo in zajtrk. Ne vem, kako se tisti jedi reče, vem pa, daje zelo dobra in da jo bodo nekatere žene v nedeljo kuhale. V Veroni smo pojedli zelo dobro pizzo, ogledali smo si balkon, kjer sta Julija in Romeo vzdihovala drug za drugim, in neznansko veli-
ko podpisov, saj vsakdo, ki pride tja, misli, da se mora podpisati na steno, šli smo skoraj do Gardskega jezera, mimo Benetk in na jadransko obalo, kjer smo še enkrat prenočili.
V Postojni smo prespali, tam je padal dež, v Krškem je pa lepo. Lep pozdrav vsem in hvala za podporo, ki ste nam jo dali.« (Ika)
Po slovenskem ozemlju so imeli krški kolesarji tudi spremstvo policistov na motorjih, tako je tudi njihov prihod pred gasilski dom bil primerno zveneč. To se za zaključek takega podviga tudi spodobi. Mimo doma so se zapeljali še nekaj metrov (v boks, so rekli), potem smo jih. pre-stregli fotografi in potem smo
jih za nekaj časa prepustili njihovim svojcem. Iz Benetk so v Krško kolesarili: Marjan Geršak, Igor Kranjec, Branko Strgar, Drago Fabijan, Matjaž Zajelšnik, Bojan Žmavc, Matjaž Šribar in Vinko Virant. V kombiju sta kolesarje spremljala Stanislav Dvoršek in Božidar Urek.