Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 4t». JOLIET, ILLINOIS, 8. MAJA 1914. LETNIK XXIII SILIJO K ODSTOPU, Južnoameriške in tudi evropske vele-vlasti mu prorokujejo pogubo. MEHIŠKI VSTAŠI ZMAGUJEJO. Prodirajo proti glavnemu mestu. Gen. Funston gradi utrdbe. 'j r "kakor se mu zdi po njegovem Mnenju primerno". To povelje tolmačijo tako, da je pomniku ameriških čet dano popolnoma na voljo glede vojaških operacij v lehiki. Nadalje se govori, da bo general Funston takoj vpošteval povelje ln «radil močne utrdbe. ,Po kratkem posvetovanju z držav-11101 tajnikom Bryanom so mirovni Nemci o mehiškem vprašanju. Berlin, 3. maja. — V zadnji številki obzornika "Zukunft" se bavi Maximilian Harden (najslavnejši nemški "politični kritik) z mehiškim vprašanjem in prav ostro obsoja Wilsonovo mehiško politiko. Imenuje jo nevedno, nejasno, nelogično, nedosledno in nasilno ter zaznamenjuje posredovalno ponudbo ABC-republik (Argentina, Brazilija in Chile) kot triumf latinske A-merike pro.ti Združenim Državam. Zanimiva vzporedna slika h Harden-ovemu članku je neki sestavek v vojaškem tedniku, ki pojasnjuje vojaško stran mehiške krize in izhaja očividno od kakega, bivšega nemškega vojaškega pribočnika v Washingtonu. Po tem veščaku imajo Združene Države za vojno z Mehiko uporabno armado ka-cih 60,000 regularnih vojakov, dočim bi za vojsko v resnici potrebovale 150,-000 regularnih vojakov. Milice ne bi v resnem slučaju od začetka niti prišle v poštev, ker bi se morale pri svoji nezadostni pripravi šele temeljito iz-vežbati. Vendar poudarja pisec članka, da so ameriški radovoljniki vedno tvorili izvrstno vojaško zalogo. SALOONI ZAPRTI V STRAJKOVISDU. Coloradsko zakonodajstvo podpira guvernerja Ammonsa v njegovi stiski. RAZOROŽEVANJE SE PRIČELP, Major Holbrook opominja stavkarje k poslušnosti. Vihar. Galesbury, 111., 4. maja. — Včerajšnji vihar je zahteval dve človeški žrtvi. Ena izmed žrtev je bil Wm. Filler v Alexisu. Hotel je uteči v klet, a njegova hiša se je podrla, predno je utekel. Njegovo truplo so našli pod razvalinami. Hermana Burrell, starega 50 let, je v njegovem stanovanju v Strorighurstu strela ubila. Nevihto je spremljala toča in ploha. Sadovnjaki so znatno oškodovani. Clinton, Iowa, 4. maja. — Včerajšnja nevihta je napravila tukaj veliko škodo; razun tega je zahtevala dve človeški žrtvi. Farmarja Earl Juerger-sona je ubila velika veja, ki jo je utrgal vihar, in John Mader je utonil na bližnjem jezeru, ko se je v nevihti čoln prevrnil. Milijonar Jelke obsojen. Chicago, 111., 5i maja. — Znani oleo-margarinski tovarnar in večkratni milijonar John F. Jelke je bil včeraj po-poludne po zaveznem sodniku Greiger-ju obsojen zaradi sleparstva v dveletni zapor v kaznilnici v Leavenworthu in v globo $10,000. To je najhujša kazen, ki jo je mogel sodnik odmeriti. Sedem uslužbencev, ki jih je porota spoznala za krive z Jelketom vred, da so zavezno vlado varali s tem, da so prodajali pobarvan oleomargarin, ne da bi plačevali po zakonu predpisani davek 10c na funt, je doletela milejša kazen. Obsojeni so bili v globo po $2500. Njihova imena so: H. E. Hit-chins, W. M. Steele, H. D. Cameron, W. P. Jackson, F. Rapp in L. B. Tul-lis. yaqui-indijanci ob mehiški meji so spet nemirni. / i ;i(iui-lndijanci, '0r««ciiil| "Ojlli Dri davno huda nadloga za mehiško vlado in državljane prebivajoče ob meji v Arizoni in New Mcxicu, so --pet na I "H,ž *tczi ■ i« pričakovati je ri snega pustoienja. Ti Indijanci so bojeviti U » nevarne vrste, in več sto jih jc v generala VilKc vstaški armadi. Slika ■ ', dyda, očeta in dva vnuka, tri zarode bojevitih Yaqui-lndijancev v eni Dečki se tiče streljati ie kot otrt.čiči. Denver, Colo., 4. maja. — Coloradsko zakonodajstvo preskrbi sredstva v pokritje državnih vojaških dolgov v znesku do $1,000,000 še med sedanjim zasedanjem. Tako so se danes izrekli zbornični in senatski voditelji koncem dolge skupne izvrševalne seje, v kateri so se razpravljali predmeti, vsebovani v guvernerjevem sklicu. Pravijo, da se je glasovalo samo o predlogu za plačanje milice, za imenovanje posebnega odbora v preiskavo razmer v štrajkovnem okolišu in za 30 ali 60dnevno odgoditev. To je bilo enoglasno zavrženo in skupna izvrše-valna seja je bila zaključena, ne da bi se sestavil določen načrt postopanja. Guverner menda ne bo tožen. Zagovorniki državne uprave so izrazili svpje veselje nad pojavi prvega dneva posebnega zasedanja in odkrito prorokovali, da se ne bo poizkušalo predložiti resolucijo, s katero bi zbornica sklenila, uvesti impeachment-po-stopanje proti guvernerju Ammonsu. To prorokovanje je bilo utemeljene na prvotnem glasovanju za speakerja v katerem je dobil J. H. Slattery 23 glasov, profi 17 za njegovega nasprotnika; odsotnih j1 bilo pet demokratov, pristašev Slatteryjevih. Zaupanje upravnih voditeljev je bilo okrepljeno nadalje po republikancih in progresivnikih, ki so obljubili svojo podporo državi in njenim zakonom ter glasovali enoglasno za izvolitev Slat-teryja. Slično so se izrazili republikanci v senatu. Guv. Ammons zbolel. Nagovor guvernerja Ammonsa v skupni seji je imel isto vsebino in slično obliko kakor sklic. Snoči je moral guverner opustiti misel na spisanje formalne poslanice vsled telesne in živčne onemoglosti. Prihod guvernerja Ammonsa, ki je bi! videti potrt in utrujen ter se je opiral ob roko reprezentantinje Lee, je bil pozdravljen s ploskanjem. Stopal je počasi in vzbujal sočutje. "Člani, gospe in gospodje," je rekel guverner, "sklicani ste bili v resnem času državne zgodovine." Tu je guverner premolknil, in tre-notek se je zdelo, da ne bo mogel nadaljevati. "Naša država se drži v ravnotežju," je nadaljeval, "in sklical sem vas, da pomorete rešiti vprašanja. Silne dolžnosti so me ovirale, da nisem mogel spisati poslanice, in govoriti vam moram, namesto citati poslanico." O prizadevah za končanje stavke. Guverner je potem opisal zgodovino premogarske stavke, pripovedujoč, kako se .je na vse tpožne načine trudil, da ne bi bilo treba poslati milice v štrajkovišče. Rekel je, da je bil prisiljen poslati miliških čet potem, ko je bilo več oseb usmrčenih, mnogp lastnine razdejane in je pretila bitka. Govoril je tudi o finančnem položaju, nastalem iz vojaške kampanje. "Če hočemo prepustiti poravnavo te stavke najmočnejšemu brez ozira na pravico, potem ne moremo pričakovati pravice," je rekel. "Če je odločitev te stavke odvisna od izgredov, krvolitja in pokončavanja lastnine, potem ne moremo nikdar upati, da bi v to državo prihajali moški in ženske za stalno bivanje." Prihod nadaljnjih čet. Trinidad, Colo., 4. maja. — Major \V. A. Holbrook je rekel nocoj, da pride polkovnik James I .ockett, poveljnik 11. konjiškega polka Združenih Držav, v Trinidad ob 7. uri 30 minut jutri zjutraj, da prevzame vrhovno poveljstvo nad zdveznibli četami v Colo-radu. Častniki in konjiki lil polka, ki potujejo v sedmerih vlakih, pridejo kmalu za svojim poveljnikom, kakor se pričakuje. Salooni zaprti. Denver, Colo., 6. maja. — Državna uprava je danes zmagala s stfSjirti programom v eoloradskem senatu. Predloga, ki pooblašča guvernerja zapreti »uloone v okrožjih, prizadetih po štraj-kovnili nemirih, je bila sprejeta v drugem čitanju po sprejetju poročila do-tičnega odseka. Po razpravi predloge o opojnih pijačah je vojaški odsek poročal brez priporočila predlogo, ki pooblašča guvernerja, prepovedati uvoz orožja. Razoroževanje. Trinidad, Colo., 6. maja. — Program razoroževanja na obeh nasprof- nih si straneh v štrajkovnem pasu po južnem Coloradu je danes razglasil major W. A. Holbrook v imenu polkovnika James Locketta, poveljnika zaveznih čet v okrožju. Uradniki rudarstvene družbe so bili nocoj o"bveščeni, da se jutri prične razoroževanje njihovih stražnikov, in odgovorili so, da so njih uslužbenci pripravljeni izročiti orožje, bržko bodo telesno zaščiteni po navzočnosti zaveznih čet na družbini lastnini. Vsled tega so bili »oddelki zaveznih čet poslani v Aguilar, Hastings, Dela-guo, Tabasco, Berwind in Forbes v okraji: Las Animas. Ravno tako se pošlje'.i oddelki do ostalih rudniških lastnin v državi. Ko rudniški stražniki izroče svoje orožje; bode poveljnik zaveznih čet izdal proglas na stavkarje in meščane v Trinidadu, da naj izroče orožje, in potem- bodo razoroženi policisti in o-krajni uradniki, tako da ne bo ostalo orožje v posesti nobenih oseb, ki niso v neposredni službi Združenih Držav. Major nagovoril stavkarje. Major Holbrook je nagovoril stavkarje in jim svetoval, naj izroče svoje orožje, kakor je velel predsednik Wil- son. "Če 'govore Združene Države," je rekel, Hje to resna stvar. Predsednika Združenih Držav se mora poslušati. Vojakov in častnikov imamo tu, da gledajo na izvršitev njegovega povelja. Ne ž,elimo in ne nameravamo streljati na vas, možje. Usmrčanje je strašna reč, ali če moramo usmrčati, po tem bomo usmrčali. Imeti moramo red. Če polkovnika Locketta in mene porazite, pridejo drugi. "Ravnati hočemo z vami, možje, tako prijazno kakor mogoče. Mi nimamo ničesar opraviti z operatorji in ničesar z unijo. Zastopniki smo predsednika Wilsona, ki mi je povedal, da najtopleje želi, da se spet napravi red in mir med vami." LADJA ZGORELA NA ŠIROKEM MORJU. Sedemindvajset članov moštva rešenih z britanske tovorne ladje "Columbian". Preživelci silno trpeli mnogo ur v čolnih na morju. Sable Island, N. S.. 5. maja. — Čoln 13 preživelci britanskega tovornega parnika "Columbian", ki je zadnjo nedeljo na vožnji iz Antwerpa v New York na širokem morju začel goreti, je danes na vožnji iz Liverpoola v Boston nahajajoči se Cunardski par-nik "Franconia" rešil gotove pogube. čolnu je bilo tudi truplo glavnega stewarda Matthewsa. Drugi čoln, v katerem se baje nahaja prvi in drugi častnik in 17 mornarjev, se še pogreša in se je morda že pogreznil. Sable Island, N. S., 6. maja. — Kapitan McDonald in 13 članov moštva britanskega parnika "Columbian", ki je zgorel na širokem morju, se nahaja na krovu parnika "Manhattan". Tozadevna brezžična brzojavka je dospela semkaj davi na Marconijevi postaji "Manhattana". Cunardski parnik "Franconia" je bil že včeraj rešil 13 oseb, tako da znaša skupno število rešencev 27. Pogreša se še 19 mož. Rockefeller obsojan v senatu. Washington, D. c., 4. maja. — Hud boj se i,, danes bil v senatu, da se za-brani vladi sprejetje Rockefellerjevega denarja v podporo za farmske poizku se in pokončavanje črnega žužka. Senator Lane je izjavil, da je denar John D. Rockefellerjev "zalit s krvjo in solzami žensk in otrok, ustreljenih v coloradskem štrajku". Razpravljali so popravek k poljedel ski dovolitveni predlogi, ki je ostala še nedognana, ko se je senat odgodil do jutri. Popravek, ki ga je predložil poljedelski odsek, je predlagal dovoli tev $600,000, dvakrat večji znesek nego ga je dovolila zbornična predloga za farmske poizkuse in pokončavanje čr nega žužka, s pristavkom, ki prepove duje prispevke v sklad od posamezni kov ali korporacij. Sedaj plačuje splošni odgojni odbor kateremu je dal g. Rockefeller na mili jone dolarjev, del plač 600 vladnim u službencem pri tem delu. Senator Kenyon je poudarjal, da za vezna vlada nima pravice, biti v part nerstvu ali deležništvu z Rockefeller jem. "Da Rockefeller plačuje uslužbence poljedelskega departmenta," je rekel "je ravno tako krivo, kakor bi bilo, da plačuje člane najvišjega sodišča ali senata." Senator Martin je rekel, da bi rad videl, če bi Rockefeller polovico svo-jega premoženja potrošil za povzdig Virginije. Če je Rockefeller prišel do svojega denarja po krivici, je rekel, naj se kaznuje po zakonu, a nikar naj se mu ne za brani, delati dobrote z denarjem, ki ga že poseduje. To je bil odgovor na opazko senatorja Lane, da "nekateri ljudje mislijo, da je božje prokletstvo na vsakem dolarju, ki ga poseduje". Opozoril je na tisti del brzojavke predsednika Wilsona, ki poziva zakonodajstvo, da reši zadevo brž ko mogoče. Opisal jc razmere državne milice in prosil za sprejetje lakona, po katerem se ima ustanoviti državno konstablerstvo. Ob koncu je izrazil upanje, da zako-nodavci resno pretehtajo sedanji položaj ter ukrenejo vse potrebno samo po natančni in popolni preiskavi. Parada sufragetk. Chicago, 111., 3. maja. — Vse novo-tarije mikajo občinstvo, tako tudi parada sufragetk, ki se je vršila tukaj včeraj popoludnc ob 5. uri. Ves Chicago je bil videti pokoncu, da si ob Michigan avenue ogleda z veliko reklamo napovedano demonstracijo žensk, ki imajo zdaj z moškimi enako volilno pravico. Sicer ni bilo v paradi 35,000 patrio-tinj, kakor se je napovedovalo, vendar jih jc korakalo v redu in vrsti od K,(HM) do 1Q.000. Nič manj nego 15 godb je bilo v paradi, ki so si jo ogledali guverner Dunne, župan Harrison ter mnogoštevilni državni in mestni uradniki. DEVETNAJST ŠE POGREŠANIH. Stanje spet kritično. Dunaj, 4. maja. — Cesar Franc Jožef je prebil nemirno noč. Ponovno so ga lomili krči in hud kašelj ga je nadlegoval. Uradno dnevno naznanilo o stanju bolnikovem se glasi: "Njegovo veličanstvo so med prvo polovico noči lomili krči in kašelj. Vendar je splošno stanje zadovoljivo." Dunaj, 5. maja. — Neugodnejša poročila o stanju cesarja Franc Jožefa vzbujajo nove bojazni. Izprememba vremena je neugodno vplivala na njegovo zdravstveno stanje. Cesarja muči suh kašelj, ki mu jemlje nočni mir in pospešuje pešanje moči. Zdravniki opazujejo z resno bojaznijo naglo naraščanje telesne temperature. Dasi javnosti prikrivajo resnično stanje, vendar se prebivavstvo vpričo dolgotrajne krize pripravlja na najhujše. Motena majnikova slavnost. Dunaj, 2. maja. — Med majnikovo slavnostjo delavskih organizacij je prišlo v Trstu do spopada med Slovenci in Italijani, pri katerem je bilo več Italijanov hudo ranjenih z noži (?). Kacih 30 izgrednikov je bilo dejanih v zapor. Drobtinice. Čudno, se v nekaterih glavah kolesa sučejo. Človek bi ne verjel, če bi ne imel črno na belem. So ljudje, ki se oblečejo v pisano barvo, da vzbujajo pozornost in so ljudje, ki mečejo okoli sebe učene besede, katerih popolnoma nič ne razumejo, toda od nekod jih prepišejo in potem mislijo: zdaj smo pa učeni. * Tak mož je tudi naš ljubi Avguštin J. Trošt. Lepo ime ima, učeno ime, samo škoda, da mu ne dela časti. Ou se je spravil na "avtoriteto". Avtoriteta je izraz tiste višje moči, oblasti ali postave, katero v urejeni družbi zaradi reda poslušajo podaniki, olikani ljudje sploh, ker brez reda je vsak napredek nemogoč. Naš ljubi Avguštin nas pa uči: Proč z avtoriteto, proč z vsakim poveljem, proč z gospodstvom, nikdo na svetu nima pravice niti najmanj komandirati. Vfelli'" '* Ta Avguštin pravi: "Od mene, človeka XX. stoletja z informacijami tega časa, se zahteva, da prodam svoj razum in se podvržem tem ignorant-nim hijenam, zavržem vse svoje znanje in izkušnje in svobodno mišljenje in veliko znanstveno delo največjih svetovnih mislecev in filozofov, zapustim hram znanosti in pravega ljudskega napredka in se prodam v klešče tem ljudem z avtoriteto, kateri proti meni tako visoko stoje, kot proti njim kanibali! Ti izkoriščevalci zahtevajo od nas svobodomiselcev, da se brezpogojno podvržemo njihovi avtoriteti, njihovemu "znanstvu", ki uči, da je zemlja kakor miza in večja kot solnce." Za božjo voljo, Avguštin, nehaj! Preveč! Ljubi Avguštin, kaj pa je to "informacija"? Morebiti kaj za pojesti, kaka pogača? Kje, za tristo objokanih zajcev, pa kdo uči, da je zemlja kakor miza? Saj si vendar videl, Avguštin,' Kranjsko in bi moral znati, kako grbasta je, da Triglav vendar ni miza! In tvoje znanje največih mislecev! Toda Avguštin, odkod pa imaš to znanje največih "mislecev"? Kve-čemu, če te je kdo prav pošteno lopnil po glavi s kako debelo filozofsko knjigo. To bi še pri tebi najbolj izdalo. * Dve koloni je napisal Avguštin v "Sv." in v teh dveh kolonah 85krat trdi, da živa duša na' celem svetu nima pravice komandirati, da ne sme biti "avtoritete", a on pa ravno v teh dveh kolonah 87krat komandira in usiljuje nam svojo avtoriteto. Nove grozovitosti. Drač, Albanija, 2. maja. — Grški vstaši, ki se odločno upirajo pripojitvi severnega Epira v novo državo Albanijo, so včeraj zavzali mesto Kolonia, jugovzhodno od Valone. Naskok so izvršili s topovi in brzostrelnimi pu- Nikdo, noben cesar, ne kralj, ne papež, ne oče otroku, ne gospodar, nihče nikjer ne sme komandirati, ne sme zapovedovati, ker to bi bila "avtoriteta". Toda on Avguštin sam pa ta-ko-le zapoveduje: "Glej ponosno v ta solnčni svet, poslušaj petje svobodomiselnih ptičev (Op. Bogve, kako perje imajo ti tiči, morebiti rudeče!). Glej pogostokrat v modro nebo, čuti krepkeje atmosfero, ki te obdaja, ozri se potem z vsem preziranjem rimskega patricija sem doli, pljuni na plebej-ce, preziraj jih, pojdite k vragu z avtoriteto, prezirajte vsako avtoriteto, ne uči svojih otrok avtoritete, uči svo- škami. Brzojavka poroča, da so ženske in je otroke gledati svet z lastnimi očmi. otroke poklali in kraj zažgali na vseh Kdor vam pride z avtoriteto, vrzite ga koncih. Mesto Korica v Monastiru je tudi v nevarnosti. Razpok dinamita. Panaman5. maja. — V vladnem di-namitnem skladišču se jc pripetila davi eksplozija, vsled katere je bilo 8 oseb usmrčenih; devetnajst drugih je bilo hudo ranjenih. Skladišče je bilo razdejano. Eksplozijo je povzročil hosten o-genj, ki se je zajedel v notranjost poslopja. Šest mrtvecev in večina ranjencev je pripadalo požarni hrambi, ki je bila poklicana, da pogasi plamene. v blaznosti. New York, 5. maja, — Hiram Du-rya, 81. let star, milijonar, vojni veteran in bivši skrobarničar, je bil danes v svoji hiši v Brooklynu umorjen. Njegov sin Chester ga je umoril. Sedem strelov ga je usmrtilo. Umor je bil izvršen ponoči ob 1. uri. Chester Durya je vstal iz svoje postelje, poiskal revolver in pliško ter šel nad svojega očeta, ki je spal. Morivca so kmalu potem prijeli. Pravijo, da je kazal med zadnjimi dnevi znake blaznosti, ki so s d prvikrat pojavili že leta 1909. ven! Zidajte svobodne šole! I .t. d., i. t. d. Sama komanda, zapoved, avtoriteta! Vendar sam sebe ne tolči po zobeh! Če nikdo drugi ne sme komandirati, kdo pa daje tebi pravico za to? Vidiš, Avguštine, tvoje "informacije'' in 20stoletno znanje stoji strašno na slabih bergljah. Pojdi rajši, v ■feozd, pa peči krompir! Mein lieber Augustin, Alles ist hin: Verstand ist hin, Kopf ist hin, But Trošt is green! Angleške vojne ladje na Reki. Dunaj, 4. maja. — Na Reki se je zasidralo angleško brodovje Sredozemskega morja. Pomorsko oblastvo in mestna uprava priredita tem povodom velike slavnosti. Okusna zdravila. Za deželno prohibicijo. Washington, D. C., 5. maja. — Odsek za pravne zadeve je predložil danes v zbornici skupno [esolucijo za razširjenje zavezne ustave z žensko volilno pravico in deželno prohibicijo s svojim priporočiloni. Pristavek o prohibiciji je sestavil reprezentant Hobson iz Alabame ter prepoveduje "prodajo in izdelovanje alkoholnih pijač za uživalne svrhe". Ljudje so se vdajali krivi misli, da I zdravila najzoprnejšega okusa naibqlj učinkujejo na človeško telo. Novodobni zdravnik izkuša napraviti svoja zdravila okusna, da jih bolnik rajši za-uživa. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki ima prijetno grenak okus. Prav koristno je v vsakem stanju, ko je tijeba iz tglesa pregnati pusto tvarino, in tudi kadar telo potrebuje nove moči in energije. Zelo priljubljeno je v boleznih želodca in drobja, in celo naj-nežtiejši želodec ga lahko prenese. Dokler uživate Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, se ztlržujte pitja opojnih likerjev. V lekarnah. J os. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago. Pri revmatičnih in nevralgičnih bolečinah se lahko za-nesete na Trinerjev liniment.—Adv. 02566289 iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 6. maja. — Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., bo imela naša Dekliška Marijina Družba svoj veliki dan. Uprizorila bo, kakor smo že poročali, krasno igro "Cvetina Borograj-eka", in sicer na korist naši novi župnijski šoli za nabavo šolske notranje oprave. Igralo se bo na glediškem odru Sternove dvorane, in sicer dvakrat: popoludne in zvečer. Popoldanska predstava se prične točno ob 2. uri, in večerna ob 8. uri. Popoldanske predstave se udeleži naša šolska mladež, zato naj odrasli pridejo k večerni predstavi, kolikor je to mogoče. Za otroke veljajo vstopnice po 10c, za odrasle po SOc sedež v prvih vrstah in po 25c v zadnjih vrstah. Za godbo med odmori in vse drugo je preskrbljeno. Med igro je želeti miru, kajti nemir in ropot moti igravce in poslu-šavce. Torej v nedeljo na svidenje v Sternovi dvorani! Vsebina "Cvetine Borograjske" je sledeča: V srednjem veku sta živela graščaka Delibor in Krutigor, tam nekje v naši stari domovini. V mladih letih sta bila skupaj na cesarjevem dvoru. Tam je bil Delibor večkrat odlikovan, a Krutigor nikoli radi svoje trme. Iz zavisti je tedaj Krutigor zasovražil Delibora. V poznejših letih sta živela graščaka kot soseda, Delibor na Bo-rogradu in Krutigor na Smrekovcu. Nekoč je grof Delibor odšel s cesarjem na vojsko, in takrat je roparski vitez Krutigor zapretil, da požge njegov grad. S tem se pričenja igra. Prvo dejanje se vrši na Borogradu v vrtu. Tu spoznamo Cvetino, hčer Deliborovo, v skrbeh za njeno bolno mater Dragomilo in obenem tudi kot dobrotnico ubožcev. In kmalu pripeljejo na vrt bolno graščakinjo, ki koncem prvega dejanja umre. V drugem dejanju nastopita žalujoča Cvetina in njen oče grof Delibor, ki se je vrnil iz vojske z ranjeno roko. Med njunim pogovorom pridrvi Krutigor z golim mečem in ž njim nekaj vojakov, ki na povelje Krutigorovo zvežejo Delibora in ga odvedejo v temno ječo. V tretjem dejanju nastopijo oglar Davorin, njegova žena Jera in hči Ne-žika, ki privede Cvetino. Ta gre potem kot oglarjeva hči služit na Kruti-gorov grad. V četrtem dejanju smo v oskrbni-Icovi sobi na Smrekovcu, kjer nas prav imenitno zabavata oskrbnik Jurij in njegova žena Brigita, ki sprejmeta Cvetino v službo. V petem dejanju se spet snideta Cvetina in Delibor, in sicer v strašni ječi. V šestem dejanju nastopi grofica Jaromila, nesrečna.žena Krutigorova, in ž njo grofica Ema, njena prijateljica. Ko se zadnja poslovi, prihiti pestunja in naznani Jaromili, da je njen sinček Mojmir padel v vodnjak. V zadnjem, zelo burnem in genlji-vem dejanju se izkaže Cvetina kot rešiteljica Krutigorovega sinčka, za kar jo roparski vitez obdari s tem, da o-svobodi njenega očeta Delibora, toda šele po dolgih in vsestranskih prošnjah. Poprej trdo in kruto srce Krutigorovo se nazadnje omehča in raz-vname v ljubezni do bližnjega, tako da je koncem igre vse zadovoljno. — Slovenski baseball-team. Naši vrli fantje se že zbirajo, da ustanove prav imeniten baseball-team. Zanimanje je splošno po vsej naši naselbini, med mladimi in starimi. Kakor so mladeniči navdušeni za to stvar, tako so njihovi starši ponosni na svoje sinove, da se pridružijo slovenskemu baseball-teamu, ki bo med drugorodci širil čast slovenskega imena tudi na športnem polju, na katerem tekmujejo vsi narodi. Prvo poskusno igranje naših fantov se je vršilo zadnjo nedeljo na šolskem baseballskem igrišču ob Moran cesti s prav lepim uspehom. Udeležili so se ga naslednji rojaki: V I. de-vetki — Petrovčič John, Bolte Louie, Meteš Frank, Vertin Steve, Stanfel Frank, Roštan Frank, Stavdohar Mike, Kostelec Frank in Rogina Joe; v II. devetki — Majnarič Joe, Žlogar Frank, Jurjevič Joe, Krcn John, Fir Joe, Zupančič Joe, Šukle Joe, Legan John in Pleše Joe. Reditelj igre g. William Stanfel. Vsi ti so rojeni Američani in vrli sinovi slovenskih korenin, presajenih na ameriška tla že pred mnogimi leti. Prihodnjo nedeljo bo drugo poskusno igranje. 2e ta petek, dne 8. t. m., zvečer pa bo ustanovni zbor, na katerem dobi naš baseball-team svoje ime. Vabljeni so na ustanovni zbor vsi mladi in starejši rojaki, ki se za stvar zanimajo. — V Pueblu, Colo., so dne 26. aprila t. 1. predstavljali Fr. Govekarjevo igro "Legionarji" z najlepšim uspehom, kakor nam naznanja g. Jos. Sitar, naš znani trgovec, ki je prejel lepo izdelan program prireditve. Priredilo je igro društvo «v. Jožefa št. 7 K. S. K. J. s pomočjo si. pev. zbora "Prešeren" in drugih prijateljev dramatike. Posnemanja vrednol — V soboto 9. t. m. zvečer priredi Izobr. in podp. dr. "Triglav" veselico s plesom v Mavričevi dvorani * Rock-dalu. — V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja Tomaž Pleše iz Rockdala, ki mu je v ponedeljek dopoludne odtrgalo nogo, ko je hotel skočiti na tovoren vlak, pa je padel pod kolesa. — V tukajšnji državni kaznilnici so ustanovili godbo, ki svira sedaj vsak dan med obedom kaznjencev. — G. La Fayette Beach, eden najstarejših trgovcev jolietskih, je umrl v nedeljo v starosti 73 let. — Čuvajte se jih! Po našem mestu se klatijo neki židje iz Chicage, ki iz-kušajo dobiti deležnikov za neko chi-caško podjetje. Prav poceni delnice ponujajo, pa niso nič vredne. Rojaki, čuvajte se dotičnih tiče v, da vas ne speljejo na led in limanice! — Nova banka Commercial Trust & Savings Bank of Joliet je osnovana. Predsednikom iste je izvoljen g. E. J. Murphy, bivši warden tukajšnje državne kaznilnice, blagajnikom pa je izvoljen g. John T. Clyne, sedanji tukajšnji poštar. Banka se otvori prometu dne 1. julija na 111 N. Chicago St. Glavnica je $100,000.00. Poleg imenovanih dveh je med direktorji več vplivnih in premožnih meščanov. Bonifas, Mich., 29. apr. — Cenjeni gospod urednik! Od vseh krajev či-tam dopise, le od tu se nihče ne oglasi. Zato prosim, dovolite mi mal kotiček v vašem poštenem listu. Z delom gre bolj srednje. Tukaj nas je kakih 20 Slovencev. Zaposleni smo vsi v gozdu. Večinoma, smo samci; eni pričakujemo žen, eni so jih pa doma pustili za nekaj časa. Sneg nas je zapustil vendar enkrat in imamo lepo pomladno vreme. Delo se je do-sedaj težko dobilo; upam, da kratkem bo boljši, tako da dober delavec, kateri je vajen vsemu hudemu, lahko obstoji. Dela se vse od kosa. Veselja druzega ni, le priznati moram, da imam največje veselje, kadar me obiščeš dragi A. Slovenec. Čital sem druge liste skozi ves čas, akoravno sem videl v mnogih krajih, da nas imajo samo za to, da jih podpiramo. Že sem dvomil nad besedami, ki jih je govoril sam Jezus, namreč: Peter, ti si skala; nate bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bojo premagala. Ko mi je pa po naključju prišel vaš list v roke, sem pa vesel, ker vidim, da je še mnogo ljudi, ki se zavedajo in branijo naj-žlahtneji biser, sv. vero in mater katoliško cerkev, ki je tukaj tako hudo na-padana od tiste rudeče bande in njih privržencev, ki v resnici ne spadajo drugam kot v gnojnico. Torej dragi rojaki, pokažimo vrata takim Iškarjo-tom in njih umazani in strupeni cunji, ki bi nam radi po nji navdahnili naj-strupenejši plin v naša grla in nas s priliznjenim poljubom prodali v večno gorje. Videti mora vsak starček brez očal v njih plenici, da je njih geslo: Proč z vero, proč s farji, proč s cer-vijo! Ip najbolj priljubljeno sredstvo jim je laž in tista njih ljubljenka Vo-diška Johanca; radi bi jo kar celo kazali v njih cajtengi, pa je še premajhna, ker ne bi bilo potem kje razklati njih pristne laži. Čez farje je treba na vsak način pisati, drugače list njih zgubi vso obliko, naj bo kateri kaj kriv ali ne, to se ne gleda. Ako se jim ena črka narobe postavi, ali če se jim kak gumb pri rudečih hlačah odtrga, je že far kriv vse i. t. d. Naj končam, da se preveč ne razkq-rači ta moj dopis. Še ljubezniv pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam, in tebi, blagi list, pa želim, da bi me kmalu razveseljeval vsaki dan in vsako slovensko hišo. Josip Božič, naročnik. Chicago, 111., 2. maja. — Dragi urednik A. S.! Prosim Vas za malo prostora v vašem listu za mal dopis, ker se malo sliši novic iz tega velikega mesta. V resnici važnih novic nimam tudi jaz pisati. Najprvo moram omeniti o delavskih razmerah, ampak žalibog je tukaj kakor povsod veliko delavcev brez dela. Na stotine brezposlenih pohaja po cestah, brezuspešno iščejo dela. Torej rojakom ne svetujem sem hoditi, raz-ven ako je izučen v rokodelstvu, potem še delo dobi. Omeniti moram, da sta bila poročena v naši cerkvi dne 25. apr. g. Anton Malešič in gdč. Antonija Čemažar. Želimo mnogo sreče! Omeniti moram tudi, da je botra štorkla prinesla zdravo in krepko hčerko dne 16. aprila rojaku g. Franku in Ani Schwab, 3750 Berard st. Bilo srečno! Kar se tiče društvenega življenja, je vse po navadi. Ampak bližamo se piknik-sezoni in upam, da bom imel drugikrat kaj poročati o piknikih. Naj zadostuje za danes. Zdaj pa pozdravljam rojake po celi Ameriki, kateri so še ostali verni sinovi svoje katoliške matere, da ne poslušajo sanj rudečkarjev. A tebi, list, želim pa obilo naročnikov in uspeha. M. Muc. Cleveland, O. — Veliko je dopisov že iz našega mesta priobčenih v vašem nazadnjaškem listu. — Oprostite, Vaš list je res nazadnjaški. Vi skušale z neovrgljivimi dokazi prepričati vaše čitalce v eni ali drugi reči in s tem, da kažete na dejanja in se na besede malo ozirate. To je srednjeveško in ni napredno, danes veljajo besede, to si zapomnite. Ampak to je vaša skrb. Meni je na tem, da primem za brado gotovega lokalnega gospoda, po imenu Jerneja Knaus. Ta človek je grozno drzen. Samo mislite si, dragi bralci: Ta človek se je naravnost drznil govoriti in pisati resnico! Kaj vas nc spreletava kar groza? To pa še ni vse. Ta predrzni človek si je drznil povedati resnico, ne kakemu navadnemu človeku, ki je morebiti dovršil ka-cih borih enajst, dvanajst šol v gimnaziji in semenišču ali pa vseučilišču, ampak zabrusil je resnico naravnost v zobe uredniku našega lokalnega neodvisnega delavskega lista. Njemu, ki se bori za delavca že leta proti papežu, škofom, duhovnikom, ki skušajo delavcu take neumnosti vbiti v glavo, kakor da je Bog, da je svet ustvarjen in ga ni znesla velikanska kokoš, da je človek kaj bolj vzvišenega kakor opica na drevesu ali pa žaba v mlaci. Pred kratkim je moral urednik lokalnega lista celo poseči vmes ter se potegniti za delavca proti trustu Slovenskih trgovcev, k*r so mu (delavcu) kar meni nič tebi nič hoteli domači trgovci pomagati z združeno močjo. Hoteli so napraviti korak za drugimi narodi, le sreča je še bila za naš, da je pravočasno opazil to urednik lokalnega lista in to grozno nesrečo preprečil vsaj po svoji moči s tem, da je posvaril vse napredne delavce ter odkril grozne nakane trgovskega trusta. Koliko strašnih posledic je s tem preprečil, si lahko mislite že sami, če pre-vdarite, da so že popred vsak teden ti kruti, brezsrčni trgovci poslali veliko obleke, obuval, grocerij i. t. d. enemu ali drugemu revežu in s tem dajali veliko potuho vdovam, da so svoje otroke skušale obleči celo tako dostojno, da so nekateri teh otrok kar naravnost mešali se med druge otroke, dočim je marsikateri bolnik, vedoč, da je preskrbljen, kar naprej živel in morebiti včasih še celo drznil ozdra-veti, mesto da bi bil umrl in dal prostor kakemu naprednemu človeku. Kaj pa bi se bilo šele godilo, če bi ne bil "urednik" našega naprednega lista posegel vmes! Kar groza me strese. Morebiti bi že sedaj vsi ljudje imeli zadostno hrano in obleko. Grozno! Res je, da ga večina delavcev ni poslušala, in so še naprej kar tje v en dan mirno živeli in kupovali in še sedaj kupujejo od domačih trgovcev, vendar kar je naprednih delavcev, ki so popred že toliko napredovali, da so "odjemali" enkrat pri enem, enkrat pri druzem trgovcu, ne da bi si bili napenjali možgane s skrbjo za plačilo: ti so sedaj šli, plonk vsi, k Židom, in naš "urednik" si vsaj to lahko šfcje kot uspeh svojega triida. Trgovci ] a imajo samo še one nazadnjaške ljudi, ki še vsako stvar skušajo plača.: Bog se jih usmili! Ti ljudje še sedaj verujejo v staro poštenost in mislijo, da mora človek vse plačati. Lejte, g. urednik, ta predrzni Jernej Knaus, ki je še tudi eden tistih starodavnih v poštenost verujočih rev, se je drznil kar naravnost povedati ljudem, da je urednik lokalnega lista študiral, in to sicer v "Lojzevišču" in da so ga vseskozi največ podpirali ti slovenski farji, dokler ni dovršil prav vse, kar je dovršil — od strani sem čul, da celo četiri šole in menda je bil peto začel — in, da je celo mislil postati far. G. Knaus, kaj pa to Vam mar, če je bil "urednik" enkrat skoraj pameten, kaj ni ta prosta dežela? Če pa pomislite, da je bil "urednik" še njegov (Knausov) "odjemalec" — to je sam potrdil s podpisom necega dopisa — potem pa vidite, da Knavsova drznost presega vse meje in zato se jaz vzdignem proti temu. Saj mu je pa tudi "urednik" posvetil, in Knavs ali kateri drugi bralec "Odjemalčeve-ga" (ali bolje, urednikovega) dopisa si ne bode kmalu zopet drznil misliti, da je "urednik" res bil v "Lojzevišču" ali pa kako drugo dobro šolo pohajal. Nekateri ljudje sicer pravijo, da je "urednik" ali zloben, ali pa ima slamo v glavi, ker bere reči v Knavsovem dopisu, katerih nikdo drug ne more izvohati, še menj pa brati v njem. A ti ljudje pozabijo, da je "urednik" svobodomiseln in torej lahko misli in govori, kar če. Ti ljudje še vedno in vedno sodijo staroversko in mislijo, da mora človek dandanes še vedno biti pošten in pri citiranju povedati samo to, kar je pisanega v citiranem stavku. A to ni potreba, ljudje božji; pri citiranju vmešaj, kar tebi prav, le toliko pazi, da ne bodeš pisalca, ali onega, ki ga citiraš, nikdar srečal na samem in sam. Zato pa, čemu se zgražate, če je "urednik" pisal, da Knaus Sokolom predbaciva prešeštovanje? Knaus res tega nikjer ni pisal in govoril, toda, kje pa je toliko stavljena prostost in svobodomiselnost in naprednost, če celo "urednik" ne sme kaj takega sam pridjati? Knaus res ni bil nikdar zoper dobra društva, saj je sam v najmanj petih ali šestih, toda kaj zato? Kaj ni to "frikontra", da bi ne smel en "urednik", posebno če je že štiri leta bival v "Lojzevišču" in zdelal vse hlače in knjige, ki jih je dobil, pride-jati, kar je njemu v korist? Fej vas bodi! Koliko vam je že "urednik" "pridigoval", da bodite napredni, pa se nekaterih prav nič ne prime. Tudi pravijo nekateri: Jernej Knaus stori več za napredek naših delavcev in solz posuši sirotam vsako leto, kot "urednik" v petih. To je tudi res. A tukaj se ne gre za čine ali dela, ampak za besede. Kdo pa more tajiti, da ni "u-rednik" ze čez stokrat omenil delavca? Kaj ni on sam pred kratkim rekel, da je za delavca? Kaj ni to tudi napisano na listu? Hm, kaj ni res? Well, kaj pa potem govorite o činih, za te se napredni človek ne briga. Jernej Knaus je pa kriv tudi druge velike nespameti, ker se je drznil šaliti se z naprednim dopisom "Likarjeve Tončke". Lejte, sam \p priznal, da je to nežno ime, pri tem pa se je drznil šaliti s tem, kar je "Tončka" pisala. Res, kje naj iščemo bolj staroverskega človeka! "Tončka" je pisala, da je vera "srednjeveška", Knaus pa tega ni vrjel. Jaz pa povem naravnost, da je še več kot "srednjeveška", naravnost staroveška je. Že je preteklo več kot 19 sto let, kar je bila dana, in lejte, še sedaj je ravno ista. Še prav nobenega "napredka", še nobene spremembe. To v resnici le še tak more prenašati, ki je ustvarjen. Kdor pa je napreden in Boga ne potrebuje, ampak pride iz opice in je sedaj sam svoj gospod, tale ne bode neumnosti veroval, kot jih uči ta "srednjeveška" cerkev. Čudno, da Knaus ne vrjame "Tončki" vsega tega. Jaz pa mislim, če "Tončka", "Konda", "urednik" etc. pravijo, da niso ustvarjeni, ampak da so bili njih pradedje opice, jaz mislim, da oni ja bolje vedo, kakor pa Knaus, ki ni bil zraven. Kaj nista že opetova-no "Gl. Svob." in "Prolet." dokazala, da so živali na svetu popolnoma enake človeku, le duše nimajo? Kaj vam še ni nikdar ena ali druga taka živalca sama povedala, da nima duše? Ne smete se torej smejati njim. One so napredne in s časom bodo gotovo tudi dušo pridobile, samo če se bodo proti pravemu kraju valile. Vi, ki ste bili u-stvarjeni, imate veliko prednost, ker vam ni bilo treba iti skoz toliko sprememb. Imate tudi razum ustvarjen od Boga. A pomislite samo, priti iz opice, ali morebiti celo iz žabe in bog-ve skoz koliko še druzih takih prade-dov in danes stati poleg človeka, njemu povsem enak razven po duši — celo z razumom nekateri — kaj ni to naprednost? Celo A. S. je tako nazadnjaški, da tega ni hotel vrjeti Kon-du in je prinašal vse mogoče dokaze proti tej popolnoma dokazani resnici. Rekel je celo A. S., da človek hodi po koncu, opica pa po vseh štirih. Jaz sem pa sam videl enega naprednega, ki je hodil po štirih in se je moral še za travo prijemati, da ni padel. Kaj mi bodete sedaj molčali? Pravite: "Kako pa je rep zgubil?" No, to je prav lahko. Povil ga je okrog veje, sam pa skočil proti tlom, "zip" in repa ni bilo. Vprašal je A. S., kako je začel govoriti? Opice so grčale, ena se je naveličala grčati in je začela rajše govoriti in potem naučila druge. Kaj pa je pri tem težkega? Lahko bi še pisal več ter povdarjal o teh rečeh. Dosti pa je tega, da se lahko vsak človek prepriča, kako nespametno je ravnal Jernej Knaus, ko -e je drznil naprednemu "uredniku" ;>ovedati resnico in pa šaliti se iz te nežne živalce "Likarjeve Tončke". Knausov prihodnji odjemalec. Cleveland, O. — Častiti g. urednik! Pošiljam vam naročnino $2.00 za vaš cenjeni list A. S. Kakor vidite iz zahvale, katero Vas prosim natisnite v vaš list, zadela me je huda nesreča. Bogu bodi potoženo to. Vsi ljudje, kakor po navadi v takih slučajih, so mi stali na strani, le en sam se bi bil rad poslužil moje tuge, da bi se bil maščeval nad človekom, ki ga sovraži. Ta človek -je urednik "Clevelandske Amerike", Lojz Pire. Prinesel sem mu zahvalo, katero sedaj vam pošiljam, ter ga vprašal, koliko bi stalo. Ko prebere zahvalo, mi pravi: "Pet dolarjev! Če pa Grdino izpustite vun, pa en dolar." Čeravno je to nesramno odiranje, vendar bil sem pripravljen plačati rajši pet dolarjev, kakor pa da bi se ne bil zahvalil g. Grdinu, ki mi je tako lepo »el na roko in mi pomagal v bolezni moje soproge kakor tudi v smrti. Zato pa še rečem: Bog mu plati! Ko pa je Pire to videl, da sem pripravljen prav na vsak način se javno zahvaliti g. Grdinu, mi je pa naravnost odrekel. Torej vidite, delavci: to je ta "delavski list", ki vedno vpije, da je "za delavca". Če ne bodete sovražili te, ki jih Pire sovraži, potem pa nimate nobene pravice. Zato pa se jaz naravnost tem potom odpovem temu listu, čeprav ga imam naprej plačanega in se naročim na "Am. Slovenca". Pire pa, če je pošten in za delavca, mi bode tista dva dolarja dal nazaj. Jernej Ogrinc. Ironwood, Mich., 2. maja. — Spoštovani gosp. urednik Am. SI.! Prosim, da priobčite v list Amer. Slov. ta dopis. Zadnjič sem pisala, da bodejo začeli z dnem 20. aprila odpošiljati rudo, kar se je tudi zgodilo, in da upamo na boljše, da se bo položaj vsaj nekoliko izboljšal. Ali žalibog je ravno narobe. Oliver Mining Co. je odslovila preko 400 mož, delavcev. In New Port Mine dela že od jeseni bolj po malem, in nekaj mesecev so delali tam samo po en šiht. Skladišča so polna rude, posebno Pabst je poln in ni bilo še nikoli toliko rude čez zimo nakopane, kot je je letos. Pred tremi leti je bilo ravno tako tukaj, da so delali samo dnevni šiht. Odslovljenih je tudi veliko oženje-nih in ne morejo poravnati računov za hrano, grocerije in mesnice. Ti hodijo od odjemalca do odjemalca, da naj dolg poravnajo, inače da jim več jesti ne dajo. Oni nas le tačas radi vidijo, dokler naši možje delajo, če ne, nam pokažejo hrbet. Ali ni res, Ti dopisnik v Gl. Naroda C. T.? Na moj zadnji dopis me je napadel ta dopisnik, da resnice ne pišem. Jaz mislim pa, da jo pišem,-ker do 25. apr. mi še nič nismo znali za to žalostno stanje naših delavcev. Če si pa Ti to znal, bi moral pa dati v kakšen list, da bi delavci po drugod znali, kako da je tukaj. In o ognju ni nihče pisal 1. aprila, ampak v noči od 17.—• 18. je zgorel "boarding house" in 2 sostanovavca Finca, in to nam je povedala naša soseda Mrs. Malinen in njen sin Emil. Ti ljudje so Finci, ki jih Ti prav dobro poznaš. O denarju, da je nekdo tekel ponj v gorečo hišo, pa nismo nič čuli prej, dokler nismo tega videli v Tvojem dopisu v Gl. Naroda. Zdaj pa res ne vem, če lažem jaz ali lažeš Ti! In moj mož je ravno to povedal ,kar sem jaz pisala v ta dva lista. V Am. Slov. nisi hotel dati dopisa, ker Tvojo pisavo poznajo, jih ne bi mogel preslepiti s črkami C. T., kot si to storil v Gl. Naroda, ki Tvojo pisave ne poznajo tam. O, Te poznamo! Ker vidim v G. N., da Ti niso moji dopisi nič kaj po volji, pa ti včasih kaj napiši! Jaz rada dopise čitam. Pa moji dozdanji dopisi niso bili osebni in niso nikogar žalili, kakor tudi Tebe se niso tikali. Zakaj potem bi-(Nadaljevanje na 5. strani.) Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOI* Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, III. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. ^f) Jfl. Jp. Jfl. JJV JJv JQ* Jp* Jf* Jf' Jf' Jf' Jf» Jf- Jf* Jf' JJv Jf* ^Jv Jf. »T* . ^T^dJCjI? (sladkorno odvajalo) Cena *** Severove Tab-Lax s^rrS rUtf *?$ MMMMMMMMM ......... M M MM M M mMMMMMMMMM MMMMMMMM a M M ■ * M M MMMM11X1 »„» M MM J» ■ » » Hfc-* XT>V v i.i * i nmnnTDAiNA 7APPK\ ** Nic vec grdih opahkov A *j|r» je pisal p. Eddie Hurt, Phroso, Okla. kateremu je * SEVEROV •i* * * •i? •i* Kričistflec pomagal gregnati grde opahke iz obraza. Kadar bo potreboval kaka zdravila, bo rabil samo Sever-ova. Cena $1.00. Priporoča se za pl^lo, nečisto kri in opahke, žive rane, uljesa in bulje, ki nastanejo vsied tacega stana krvi. Na prodaj je v vseli lekarnah. Severovega in ne vzemite drugega. Vprašajte za DOLGOTRAJNA ZAPEKA je težka za odpraviti, toda znaijo je, da Severov Zivlpsli Balzam zelo uspešno učinkuje v slučajih kjer irrVrftT« « ■ 11 tTT»« «■ ■» ■ inn n ■ iFi Tirnnn« *■■■■«■■ potrebujejo jetra kakega milega raz* dražila. Pomaga pri odpravi zapeka slabe prebave, neprebave, žolčnice >n jetrne otrplosti. — Cena 75 centov. Tistim, ki imajo rajši krogljice, Pa priporočamo Severove Jetrne Krogljice Uspešno učinkuje in milo spodbuja* jojirevajcjjelavnosti Vaš lekarnar prodaja Severova zdravila. Ako jih nima v zalogi, jih Vam naroči. Vprašajte vedno za Severov zdravila. Ako jih ne morete dobiti o lekarnarja, naročite jih od nas. * * * * * * * t\ W.I F. S EV __ . CEOIR ERA CC. .M* KRANJSKO J I — Usoden dogodek v 17. pešpolku v Celovcu. Ljubljanski "Slovenec" z dne 22. aprila poroča: "Zarja" z dne 22. t. m. prinaša iz vojaških vrst v Celovcu poročilo o naslednjem dogodku v 17. pešpolku: Nekega dne se je v 6. stotniji prijavilo več mož k raportu s prošnjo, da bi smeli ostati čez 9. uro zvečer zunaj. Stotnik, ki je bil nasproti moštvu vedno zelo strog, je do-tična, od podčastnika mu predložena dopustna dovoljenja -raztrgal in vrgel proč; dopusta ni dovolil nobenemu vojaku. Slučajno je pa ravno tisto noč več mož 6. stotnije izostalo čez 9. uro zunaj ter so se nekateri vrnili ponoči, drugi pa proti jutru — vsi močno vinjeni. Stotnik je velel vrnivše se fante takoj razorožiti in vtakniti v preventivni zapor, sam pa je napravil o-vadbo na garnizijsko sodišče radi odpovedi pokorščine, punta, hujskanja itd. Garnizijsko sodišče je stvar obravnavalo in izreklo naslednjo obsodbo: četovodja 4 leta trdnjavske ječe, desetnik 4 leta trdnjavske ječe, poddesetnik 3 leta trdnjavske ječe, 1? pešcev vsak po 2 leti in 1 novinec 9 mesecev težke ječe, skupaj 45 let in 9 mesecev ječe. Ker bo moral vsak posameznik, ko prestane kazen, odslužiti še toliko let, kolikor znaša njegov zapor, znaša skupna kazen 93 let! De-gredacija šarž se je izvršila na doslej neobičajen način, vpričo vsega moštva na dvorišču. Po vsakem odrezku zvezde je bataljonski trobentač zatrobil. Na višji ukaz je sledilo povelje pol-kovnega poveljstva, da se 6. stotnija razpusti in povsem na novo sestavi iz moštva ostalih stotnij; premeščen je bil tudi dosedanji poveljnik. V svrho izpolnitve 6. stotnije pride v Celovec tudi nekaj mož ljubljanskega bataljona. O dogodku, ki je silno neljub tudi polkovnemu poveljstvu in častniškemu zboru 17. pešpolka, varujejo strogo molčečnost. Tako "Zarja". Mi menimo, da bi bilo prav, če se je ta vsekakor resni dogodek od merodajne strani popolnoma pojasni, da se more ustvariti objektivna sodba, zaradi katerega konkretnega fakta so bili fantje tako silno strogo kaznovani. O stvari se tudi sicer veliko govori, zato nima nobenega zmisla jo še dalje zamolče-vati. v — Sprejem novega dekana v Ribnici. Praznično je bila Ribnica 16. apr. odeta, ko je se ob 4. uri popoludne iJi ipeljal novi župnik in dekan, č. g. Anton Skubic, spremljevan od svojih dosedanjih sosedov na Gorenjskem. Sam g. kanonik in dekan v Radovljici Mrak je prišel ž njim. Že na Grosupljem je pozdravila g. Skubica deputa-cija mož, ravno tako tudi na postaji Ortnek. Sodraški top in ribniški veliki zvon sta naznanila prihod vlaka. Na kolodvoru v Ribnici pa je stala gosta četa občinskih zastopnikov vseh občin obširne ribniške in sodraške fare ter ga pozdravila. Za njim so skupaj korakali do lepega slavoloka, ki ' ga je napravila trška občina. Pri njem so čakali pevci, Orli, med njimi tudi sodraški, potem gasilna društva občin Sušje in Jurjevica in narodna noša. Najprej so pevci zapeli pozdrav, nalašč za to uglasben, potem so pozdravi S- dekana Orli, gasilna društva ter s<> kot častna straža priključili sprevodu ob straneh; nadalje so pozdravile gospoda dekana dekleta v narodnih nošah, potem na čelu šolarjev en deček, na čelu šolane pa ena šolarica; vsi so mu podarili kot prvi znak vdanosti in spoštovanja lep šopek. In dalje jo korakal gospod dekan sko« tO} med slovesnim zvonenjem. Pred cerkvijo, kjer je stalo do 20 mlajev v polkrogu z vihrajočimi zastavami, je čakala dekliška Marijina družba s svojo zastavo; prednica je govorila pozdravni govor in podarila velik šop nageljnov. Pred cerkvenimi vrati je nagovoril gospoda dekana dosedanji u-pravitelj gospod Rakpvec in povabil gospoda«naj stopi v cerkev in podeli svoj blagoslov kot duhovni pastir, ljudstva je bilo jako veliko. Ugodno Pomladansko vreme je slovesnost jakopovzdignilo. — l)„e 18. apr. je pa Pnsel presvetli gospod knezoškof ter so v nedeljo slovesno umestili novega gospoda dekana. — Smihel. v nedeljo 29. marca se Solav l, 1®'0?P0nip. v Domžalah, in sicer Jožefu jopiču, Ivanu Skraberju, Frančiški K«kalj in Mariji Plevelj; cerkovniku Francu Lebarju v Brdu. Požar. Dole pri Litiji: Dne 16. apr. smo imeli požar. Pogorelo je vse posestniku Ignaciju Aubel iz Kala. Požar se je razširil tako hitro, da ni bilo možno rešiti niti vse živine. Zgorela je krava, telica in troje mladih prašičev. — Smrtna kosa. Umrl je dne 20. aprila g. Alojzij Kunstelj, bogoslovec I. letnika v Gorici, doma v Zagradcu. Prišel je o Božiču ves bolan dombv, šel iskat zdravja v Kandijo k usmiljenim bratom — odkoder so ga Veliki ponedeljek pripeljali domov, da umrje doma. Pobrala ga je neizprosna morilka mladine — jetika — v 22. letu.— Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 84 let Marija Tavčar, prodajalka sadja, tašča skladiščnega mojstra g. Ivana Pippa. — Umrl je v Nizzi vpokojeni ministrski tajnik, znani antropolog baron Friderik Andrian-Werburg, ki je imel posestva na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem v starosti 79 let. — V Novem mestu je umrl Anton Novak, vulgo Laščan, star 77 let. — Umrli so v Ljubljani: Lovro Borštnik, čevljarski pomočnik, 25 let. —Helena Šmuc, kantinerka in hišna posestnica, 56 let. — Marjeta Grčar, drvarjeva žena, 66 let. — Fran Kerš-manc, sin železniškega kurjača, pol leta. — Helena posavc, gostja, 81 let. — Henrik Ziegler, pešec 27. pešpolka, 23 let. — Josip Osredkar, bivši dimnikarski pomočnik, 18 let. — Frančiška Di-mic, delavčeva žena, 46 let. — Janez Švarc, dninar-hiralec, 68 let. — Anton Bernik, mizarski mojster, 53 let. — Marija Hočevar, bajtarjeva žena, 20 let. — Valentin Golin, hlapec, 27 let.— Ivan Razpotnik, vpokojeni premogar, 26 let. — Helena Zupančič, šivilja, 56 let. — Josip Mušič, mizarski pomočnik, 37 let. — Jakob Rak, občinski u-božec, 78 let. — Žrtev poklica. Dne 5. apr. je umrl g. Ivan Gantar, c. kr. sodni sluga iz Tržiča v deželni bolnici v Ljubljani. Pokojni je bil na sv. Štefana dan 1. 1. od nekega jetnika v zaporih c. kr. okrajnega sodišča v Tržiču ž nožem na prav divjaški način napaden in na tilniku nevarno poškodovan. Vsled tega je vedno bolj in bolj bolehal in 5. aprila svoje življenje za vedno sklenil. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. — Nagloma je umrl na Jesenicah na Gorenjskem tovarniški hlapec Matija Korošec. Mislil je iti ravno na kolodvor, tla bi se za praznike peljal domov v Bohinj. Na stopnicah pa je padel tako nesrečno, da je na mestu mrtev obležal. Tovarniški zdravnik je konstatiral srčno kap, ljudje pa splošno govore, da je vsled pomanjkljivih in premalo zavarovanih stopnjic padel in se ubil. — Dva vojaka samomorilca? Ljubljana, 20. apr.: Po Ljubljani se govori, da sta se ustrelila dva vojaka 27. pešpolka. Neki vojak III. letnika da si je pognal kroglo skozi sence, drugi pa da se je ustrelil skozi ušesa, ojaške oblasti molče, zato se ne ve, kaj je resnice na teh govoricah. — Poročena sta bila 19. apr. pri sv. Petru v Ljubljani vdovec Artur Albin Ivan Jurij Drexel, nadinženir z Dunaja, evangeljske vere, rojen leta 1839 v Lvovu, in gospodična Matilda Amalija Thomann pl. Montalmar, katoliška u-čiteljica višje dekliške šole v Mostaru Bosni, rojena leta 1851 v Trstu. Skupna starost obeli novoporočencev znaša 138 let. — Živinski oče. I. Korošec, bivši urar v Novem mestu, je leto dni vdovec. Ima tri otroke. Neki dan je prišel pijan domov in hotel svdjo 171etno hčer posiliti. Ta je vpila in prišli so sosedje, ki so ga naznanili. Pri o-krožnem sodišču v Rudolfovem so mu naložili 6mcsečno ječo z vsemi pri-boljški. — Um se je omračil nenadoma 48-letnemu posestniku vulgo Borštnar-ju iz Besnice, ki je prišel bos in brez klobuka na kolodvor v Kranju in je hotel vstopiti kljub posredovanju železniškega osobja brez voznega listka v popoldanski osebni vlak. Ker so spoznali, da se je možu zmešalo, so g^ poslali v opazovalni oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani. — Aretovan je bil v Domžalah 47-letni brezposelni delavec Ivan Klopčič iz Prevoj, ki ga je deželno sodišče zasledovalo po tiralici zaradi nekega nravnostnega prestopka. — "O, ti konjski barantavci". Tako tarna že delj časa po sodiščih Jožef Podobnik iz Vojske pri Idriji. V začetku aprila je prišel na sejni v Ljubljano. Tu je kupil od neznanega prodajalca par konj za 520 K. Ta mu je dal živinski potni list, glaseč se na ime Jolies v Novem mestu. Prodal mu je konje brez "tadla". Drugi dan pa je doma zapazil, da sta nadušljiva. Iskal je Joliesa. Dobil je tega v Novem mestu,' pa mu je dejal: "Oni niso na pravi." — Šel je na drugi sejm v Ljubljano', Tu je res opazil prodajalca konj in mu dejal, da naj gre na magistrat, da bo povedal ime. Ta pa mu je dejal, naj malo počaka, da sc takoj vrne. Čakal je Podobnik dopoldne, a prodajalca ni bilo. Medtem pa je o-pazil, da hodijo okoli isti obrazi kakor na kritični sejm dan. H konjem se je ' približal konjski mešetar, znani, že mnogokrat kaznovani Jerlah, vulgo Hlade iz Pristavce. Ta je dejal, da sta konja njegova. Prejšnjega prodajalca pa ni hotel poznati. Po dolgem iskanju po orožnikih se je pa dognalo, da je bil prodajalec konj bivši poštni ■ uslužbenec Alojzij Kristan iz Št. Vida, I da so ti trije z ubeglim delavcem Pav-lovičeni sporazumno prodajali bolne konje. ŠTAJARSKO — Maribor. Velika je bila slavnost, s katero smo diie 19. aprila proslavili letošnji jubilej slovenskega naroda, 5001etnico ustoličenja zadnjega koro-tanskega vojvode. Obširen spored slavnostnega dne, obsegajoč 12 točk, bil je radi znane spretne režije speljan uprav izborno. Overtura iz opere "Poljub" nas je takorekoč vpeljala v slavnost. Povišala sta navdušenje še od moškega zbora dobro peta "Molitev" in od znanih igralcev proizvajan intermezzo iz opere "Ksenija." Dr. Anton Medved je imel navduševalen govor. Potem smo pred svojimi očmi zagledali pristne stare Slovence in Slovenke, ki so nam predstavili v dveh dejanjih "Kneza Volkuna". S to predstavo se je takorekoč udejstvil govor udejstvile posamezne besede slavnostnega govornika. Med odmorom smo čuli Parmov "Minka valček" in krasen z vso preciznostjo izvajan, slavno znani "Večer na Savi". Sledilo je še tudi prav dobro uprizorjeno 5. dejanje Jurčičeve žaloigre "Tugomer" in za njim kot predzadnja točka slavnostni sklep opere "Nikola Šubič Zrinjski". Lepše pa nismo mogli zaključiti tega slavnega dne, kakor s sliko, ki se nam je ob sklepu predstavila. Pristne, stare slovanske noše, fantje, dekleta, možje in žene, vse se je zedinilo in zadoneli sta še pesmi: "Hej Slovani!" in "Lepa naša domovina." — Imenovanja. Ministerijalni svetnik v ministrskem svetu dr. Ivan Žol-gar, naš rojak iz Slovenske Bistrice, je dobil naslov sekcijskega načelnika. — Za korespondente arhivnega sveta za Štaj ersko so imenovani: dr. Franc Ko-vačič, profesor bogoslovja, in dr. Anton Medved, gimnazijski profesor, oba v Mariboru, ter Josip Kožuh, gimnazijski profesor v Celju. — Celje. (Zavoženo mestno gospodarstvo.) Naši modri mestni očetje so v svoji zadnji seji sklenili, da najamejo zopet večje posojilo in sicer 20,-000 K pri naši nemški šparkasi. Radovedni smo, kako dolgo bo to šlo! — Smrtna kosa. V Partinju je u-mrl viničar Anton Šumandl. — V Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl tamošnji trgovec in posestnik g. Matija Kavčič, star 81 let. — Pri Sv. Miklavžu nad Laškim sta umrli pridni mladenki Marija Deželak in F. Ulaga. — V Vodi-škem pri Sv. Miklavžu je umrl 27 let stari mladenič Jože Dvoršak.—V Studencih pri Mariboru je umrl tamošnji pekovski mojster Henrik Mulec v starosti 55 let. — Hčere umorile svojo mater. Iz Brežic poročajo, da sta 9. ap.r. 601etne prevžitkarico Amalijo • Devšic umorili njeni dve hčeri, posestnici Neža Hor-vatič in Terezija Figer s pomočjo soproga prve. Med hčerama in materjo, ki je živela pri svoji hčeri Neži Horva-tič, je trajalo že dalje časa sovraštvo, ker.zakonski Horvatič in Figer niso hoteli materi plačati že dalje časa neke dolžne vsote. Dne 9. apr. je došlo vnovič do prepira in stara žena je pobegnila v bližnji gozd. Hčeri in zet so ji sledili, vrgli v gozdu na tla in jo jo zadušili. Morilki in morilca so izročili sodišču. — Slovenjgradec. Dne 6. apr. je tukaj pogorela čisto na samem stoječa in prazna koča posestnika J. Aberšek. Škoda znaša približno 600 K; zavarovana pa je bila za 1200 K. Takoj se je zbudil sum, da je Aberšek kočo sam zažgal, ali pa to komu naro.čil z namenom, da bi se polastil zavarovalnine. To potrjuje posebno dejstvo, ker ie bil mož silno zadolžen in v zadnjem času vedno od upnikov nadlegovan. Ovadili so ga sodišču. — Smrtna nesreča. V Zibiki so v nekem gozdu podirali drevje. Pri tem delu je bil tudi zaposlen tamošnji gro-bokop Pilko; Neko drevo se je podrlo na njega in ga hudo poškodovalo. Spravili so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je vsled poškodb kmalu umrl. — Mati in otrok utonila. Pred kratkim sta rudar Anton Rozman in njegova žena s svojima dvema otrokoma v starosti 3 let in 13 mesecev pila v neki gostilni v Retju pri Trbovljah. Zvečer se je vrnila žena s svojim mlajšim otrokom iz gostilne sama domov. Med potjo pa je zašla z otrokom v Savo. Oba, mati in otrok sta utonila. Otroka so že potegnili iz vode. — Otrok se ubil. V Rogatcu je padel s poda Sletni sinček posestnice Ka-menšek in se ubil. ških Slovencev, češ da ga hočejo Slovenci razbiti. Udeležba je bila 800 do 1000 ljudi. Naše ljudstvo se je udeležilo shoda v velikanskem številu, bili so skoro sami kmetje, ki pa jih niso pustili v dvorano, katero so napolnili celovški in velikovški nemški nacio-nalci. Shod je sklical "Bauernbund". Naših govornikov niso pustili govoriti in so jih kolikor se jim je posrečilo vtihotapiti se v dvorano, vrgli iz dvorane, ker so se jih bali. Edino' poslanca Grafenauerja so pustili govoriti. Na shodu so govorili Kišner, Lučov-nik, Mihor, Grafenauer, Metnitz, Le-miš Artur, Wieser in Linhart. Govorili so strupeno proti Kranjcem. Le-miš je jih je imenoval "Messerstecher-je". Na shodu je bilo veliko število žandarjev. Fakinaža, ki so jo vzdignili iz Celovca, je brez povoda napadla nekega kaplana in celo nemškega poslanca Nageleta, ki se je proti druhali potegnil zanj. Tako razumejo miroljubnost med Nemci in Slovenci, o kateri so na shodu govorili. Na sijajni govor poslanca Grafenauerja ni mogel nobeden odgovoriti, ker so bili nasprotni govorniki pravi reveži in so govorili le to, kar so imeli na listkih zapisano. Naši zborovalci, ki niso smeli v dvorano, katero so si nasprotniki zato izbrali, da ni mogla naša množica shodu prisostvovati, so zapeli cesarsko pesem, Nemci pa so odgovorili z "Wacht am Rhein", in ptujski Linhart — Kočevar po rodu — je slikal Slovence kot največje izdajalce, Linhart, ki je bil anarhist in vpisan v belgijsko organizacijo anarhistov. Nasprotniki so po Celovcu z lepaki vabili na shod, ki so ga prej krstili "Kaernt-ner Tag". — Protestni shod koroških nemških nacionalcev. Dne 19. aprila so nemški nacionalci v Sinči vesi sklicali "Kaerntner Tag". "Freie Stinimen" so prinesle na čelu lista oklic, naj se celovški nemški nacionalci "v masah" udeleže tega demonstracijskega shoda, naperjenega proti zahtevam koro- — Hrvatski in slovenski kandidati v vzhodni Istri. Voloska, 20. apr.: Za kandidate "Političnega društva" istrskih Hrvatov in Slovencev so od zaupnikov predlagani: Vekoslav Spinčič za občni kurijo Volosko, Cres, Krk; dr. Poščič za kmetske občine Volosko; Josip Ribarič, profesor v Kastvu, za Podgrad, dr. Cervar za mestni mandat. — Tat na debelo je Ivan Martelanc iz Barkovelj pri Trstu. 43 let star je bil že 20krat zaradi tatvine obsojen. Kradel je tudi v Ljubljani, največ pa v Italiji, pa tudi v Franciji in Švici. V Trstu se nahaja pod stalnim policijskim nadzorstvom, izgnati pa ga kot domačina iie morejo. Lani je v Italiji izvrševal tihotapsko trgovino s tobakom in specijalitetami in so v Trstu, kamor se je vrnil, našli pri njem veliko denarja. Ker se mu pa niso posamezni slučaji mogli dokazati, so ga morali izpustiti. Vrnil se je v Italijo, kjer so ga novembra lanskega leta našli skritega pod posteljo v nekem stanovanju v Novari. Dejal je, da ni drugod našel prenočišča in da je moral iz Trsta zbežati, ker je tam stal na čelu "narodnega odpora proti Hohen-lohevim dekretom". Ker mu niso mogli dokazati nameravane tatvine, so ga zopet izpustili. Mož se je potepal potem po različnih krajih in povsod nekaj ukradel, dokler ga niso v Ronkih prijeli, a je ušel. Ko so ga zopet ujeli, je moral presedeti nekaj časa v zaporih v Milanu in Rimu. Dne 17. marca t. 1. je bil izpuščen in so ga avstrijski policaji čakali v Ronkih. Martelanc pa se je medtem pojavil v — Kopru, kjer je uradniku pri okrajnem glavarstvu Matiji Zucca ukradel v spalni sobi 1081 K. Policaji so ga kmalu imeli, dasi se je sprefno izgovarjal. — Radi sleparstva je bil obsojen pred goriškim deželnim sodiščem neki Rudolf Kogoj na osem mesecev ječe. > HRVATSKO. — Svoboda na Hrvaškem. "Posavska Hrvatska", ki izhaja v Brodu na Savi. je bila dne 19. apr. zaplenjena radi članka, v katerem je kritizirala politiko hrvatsko-srbske koalicije. Zaplemba je utemeljena s tem, da čla-nelč vsebuje zločin proti javnemu miru. — Prvo pangermansko zborovanje v Osjeku. "Bund der Deutschen in Kroatien und Slavonien" je sklenil o Binkoštih sklicati svoj prvi glavni občni zbor. Za isti dan pripravljajo Hrvatje v Osjeku veliko kulturno slavje. Značilno pa je, da nemški nacionalci že tudi po Hrvaškem rogovilijo. — Velik požar na Sušaku. Sušak, 20. apr.: 301etni vagant Josip Blažov iz Gradaca v Belikrajini je v hlevu posestnika konj, Jurija Rojtiniča na Sušaku, kadeč v senu cigareto, zanetil požar. Blažov je popolnoma zgorel, hlev je tudi uničen, istotako zraven se nahajajoča hiša št. 98 in neka mizarska -delavnica. Škoda je zelo velika. Five Pieces of Popular Music Free Prinesej o veselje i dobro voljo, ter zadovoljnost z godbo v vašo hišo. Vse prijetnosti sladko-glasne melodije se proizvajajo iz čudežnega Steger & Sons Natural Player Piano. Tudi otroci lahko igrajo in cela družina se zabava. Vsakdo bi moral vedeti o krasnih, artističnih glasovih in melodijah Steger & Sons klavirjev. Gotovo poznate dve osebi, ki želita kupiti klavir ali pa player-piano. Če nam pošljete njuni imeni z veseljem vam pošljemo po pošti pet kosov Popular Sheet Music— zastonj. Steger & Sons Pianos & Natural Player Pianos so dosegli najvišji uspeh. Delane so v največji tovarni pian na svetu v Steger, 111., koje mesto je ustanovil Mr. J. V. Steger. Naš nov velik Piano Katalog je poln vrednostnih navodil. Dobite ga zastonj, če vprašate zanj. Izre-žite spodaj in pošljite nam zdaj dok mislite na to. HHBBIZRGZEKHIM STEGER & SONS PIANO MFG. CO. Steger Bldg Chicago, IU. Prosim, da mi pošljete Vas Free Piano Cutolog in 5 kosov godbe. Tu Vam pošljem imeni Enaneev, ki mislijo kupiti piano[ ] ali plaverpiano.[ ] Ime............................................ Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12S7. Street......................R.F.D.. Mesto..............P. O. Bos...... County.................State..... Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. The Will County National Bank •f Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne__, ter pošilja denar na vse dele (veta. Kapital in preostanek $300,008.01 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredseda*. HENRY WEBER, kaiir. Telefon Canal Slorenkam la HrritlMS a* prtporoCa Slmnsta Balfca Marija Slon 1610 LOOMIS SIV CHICAGO, ILL, Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. l^ifiiio and. Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 413. gaminiiiMHiiHiiHiiinuimiimiimHMiiiMinmmni A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag" = GLAVNICA $50,000.00. Slovenian § Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Ustan. in inkorp. leta 19'0 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. 5 Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, J-'irt^r 7 . -■—-v - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiuuiuiiiiiuHiuiauiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiii John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju. Eno okno za dva vinarja. V neki gostilnici v Mostu na Češkem je dejal med pogovorom šaljiv rudar, da bi prodal svojo hišo, in to po številu oken, pri čemer stane prvo okno 2 vinarja, drugo dvakrat toliko, tretje dvakrat toliko kakor drugo itd. V družbi je sedel mož, ki ni vedel za to preprosto matematično tajnost, pa je 7. veseljem udaril. Ali kakšen o-braz je delal kupec, ko je vsota tako strašno naraščala. Oken je bilo 20 in kupna cena je znesla 20,971 K 50 vinarjev. V resnici pa hiša ni več vredna kakor 10,000 K.1 SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELOPIYQ To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, III Telefoni Chi. 2275 N. W. 4S0, ob nedeljah N. W. 344 Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Frvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOTENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. lezen v izpričevali! opisal tako kakor >1110 omenili. Povedal jc, da so brezuspešna bila vsa zdravila, katera je rabi!. tudi jod in merkurij; povedal je. da se je tudi Dr. Bender zastonj trudil z ostrgavanjem in ožiganjem. Med procesijo v Lurdu ni hotela biti z drugimi bolniki; kajti na vlaku, v bolnišnici in v kopelnici je vsakdo hitro odskočil od nje radi smradu iz njenih ran. Poiskala si je zato v cerkvi kotiček v stranski kapeli v prezbiterju (v prostoru za duhovnike pred oltarjem). Ravno ko gre duhovnik s sv. Rešnjim telesom mimo nje, ohlapne ii obveza na obrazu in pade na njen odprt molitvenik in ga onečedi s krvjo in gnojem. Pred tremi urami so ji strežnice dale novo obvezo, ki ie pa membo, dene obvezo nazaj in se vrne v bolnišnico. Še le v bolnišnici, kjer ji hočejo popraviti ohlapno obvezo, zapazijo, da je njen obraz ves izpre-menjen. Na' obrazu ni nobene rane, Advertising rates sent on application. Entered as second class matter M&rch 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik - -I Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI -UDAR. 10. maja Nedelja 4. povel. Antonin. 11. " Pondeljek Mamert, šk; Gand. 12. " Torek Pankracij, muč. 1,3. " Sreda Servacij, šk.; Glic. 14. " Četrtek Bonifacij, m.; Vik. 15. " Petek Zofija, muč.; Hil. 16. " Sobota Janez Nep.. muč. CERKVENI GOVOR ZA ČETRTO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O dvojni poti v večnost. Nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Ivan 16, 5. Popotnik popotnika vpraša: Prijatelj, kam greš? Rad mu popotnik odgovori, da gre v tuje kraje, ali iz tujih krajev domov. Tudi Jezus se v dan. sv. evangeliju na pot odpravlja; ali nobeden njegovih -se ga ne upa vprašati: Kam greš? Žalost obhaja njih srce, se Jezusa ločiti; veselo jim pa on pove, da gre k njemu, ki ga je poslal, k ,Očetu. Človek! tudi ti si popotnik, kakor jaz; naj te torej poprašam: Kam greš? — Naj ti tudi odgovorim, da greš v .-rečno ali pa v nesrečno večnost. Oh, kako potrebno je in kako redko popra-ša -e: Človek! Kristjan! Kam greš? Kam gremo lehko po svoji poti spoznamo. Dve poti v neskončno večnost gresta; hočemo ji danes pogledati: variši, tovarišice, težave našega dela. Le, kdor vse vojno prenaša, sam sebe zatajuje, on po stezi čednosti hodi. Tako so puščavniki v ostrem postu, vojščaki v trdem boju, hlapci in detle v svojem težavnem stanu si nebesa služili, so imeniten stan zapustivši si težavnega izvolili, naj bi po ostri stezi pokore proti nebesom hodili. — Kaj si pa ti želiš? 3. Steza preganjanja in zaničevanja. Nisem prišel miru na svet pošiljat, ampak meč, govori Jezus. Taka se je njemu godila od jaslic do križa; taka apostolom vsem. Ni svetnika v nebesih, ki v življenju zaničevan in preganjan ne bi bil. '"Blagor vam, kedar vas bodo kleli in preganjali itd. (Mat. 6, 11—12). Apostoli so se veselili zavolj imena Jezusovega zasmeh trpeti. (Dj. ap. 5, 14.) — "Kateri ho čejo pobožno živeti, morajo preganja nje trpeti." (II. Tini. 3, 12.) Oh, veseli se, ako si zavolj pravice zaničevan po nedolžno preganjan; to je priča, da si na pravi stezi večnega življenja. 4. Steza veselega dokončanja in srečne večnosti. Z gore Golgate je nam Jezus sveta nebesa odprl. Med kamenjem je videl sv. Štefan nebesa odprta. "Blagor človeku; zakaj, kedar bo skušan, bo prejel krono življenja, katero je Bog njim obljubil, ki njega ljubijo" (Jak. 1, 12). Ta je prva pot v srečno večnost, strma steza čednosti; ali malo jih je, kateri po njej hodijo. Druga je: II. Široka cesta pregrešnosti, od katere Jezus pravi, da so široka vrata, in pot prostorna, katera v pogubljenje pelje, in da jih je veliko, koji po nji hodijo (Mat. 7, 13). Taki so: 1. Mlačni, zanikarni kristjani, kateri niso za božje reči, za večno zveli-čanje, za razširjanje kraljestva božjega, za prejemo svetih zakramentov ne gorki ne mrzli. Le ime kristjanov imajo, v dejanju se pa Kristusa sramujejo. Radi bi zveličani bili, pa pregrešnemu svetu tudi dopadli, hudemu se ne zamerili. Take bo Kristus iz •svojih ust pljunil (Razod. 3, 15—16). 2. Po prSstorni poti pogubljenja hodijo vsi razuzdani dobrovoljci tega sveta, kojih bog je trebuh, kojih nebesa so minljive dobrote sveta. Njih pravilo je bilo, je in bo: "Pridite bali-te, uživajmo dobrega, kar ga je, to je naš del, in naša osoda. Tako mislijo in se motijo; zakaj hudobija jih je o-slepila" (Modr. 2, 6—21). Bogatega požrešnika posnemajo, in za njim v peklensko trpljenje gredo (Luk. 2, 6, 19). 3. Po široki cesti hodijo, kateri krivico delajo, goljufajo, kradejo, uboge in udove stiskajo, svojim pravice ne dajo; kojih krivica v nebo upije (Jak. 5, 4). Takih krivi bog je denar in posvetno blago; njim je duša na prodaj. Ob nedeljah in praznikih na cesto gredo, namesto službe božje kupčujejo, in mamonu služijo. "Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi" (Mat. 16, 26). Onim je težje v nebesa, kakor kameli skoz šivankino uho (Mat. 19, 23—24). Takih posvetnjakov množica se strašno množi. Jeli tudi ti med njimi hodiš? 4. Znamenje široke ceste je množina pregrešnega društva, konec pa strašno pogubljenje. Grešniki se radi tolažijo, da niso sami, da je več takih. Oh žalostna tolažba! Tudi prvi svet je bil ves hudoben razun osem oseb; pa je bil tudi ves potopljen, razun o-sem pravičnih. Sodoinljani bili so vsi razuzdani, pa tudi z živim žveplom po-žgani, razun pravičnega Lota. "Tako prejde svet in vse nja poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj j ti tako, da od sramu nikdar ne zarde (I. Joan. 2, 15—17), dasitudi sam po 1 aij oblede. ozki stezi pravičnosti hodi. "Veliko; Kaj je socijaiizem? Hudičeva izje poklicanih, malo jfa izvoljenih najdba! Tisočkrat ne! Naš odgovor (Mat. -2, 14). j je ta.)e: Socijalizem je zajedavih so- Konec. Dve poti v neskončno vec- j cijalist^nih voditeljev ideal in želja po nost peljate, prva, strma steza proti j ve-em blagostanju na stroške preslcp-nebesom. druga, gladka cesta proti pe- J ,jenih deiavcev, Dokaz? Delavci-so-klu; po kateri pa ti hodiš? Kam pa ti SOCIJALIST. VODITELJI SO ZAJEDAČI. Vi socijalistični Voditelji kričite neprestano, koliko ste že storili za delavce, pokazati pa ne morete nič posebnega; gotovo je pa to, da delate pravzaprav samo za se in za svoje liste. Ali niso socijalistični voditelji Singer, Bebel, Dr. Aarons, Dr. Adler in drugi bili kapitalisti, ki so premogli po en miljon mark ali vsaj stotisoče' In te velikanske svote so jim donesle žuljave delavske roke. Koliko zavetišč, ubožnic, sirotišč in bolnišnic so pa ti delavski prijatelji — kapitalisti postavili za reveže in delavce? Nobene! Ti socijalistični voditelji so bili pravi pravcati zajedači; delavcem so zdaj že napojena s tekočino iz njenih' Pridigali o vodi, a sami so pili šam-ran. Ne da bi začutila kako izpre-1 Paniec na. stroške delavcev. 9. junija 1888 je izjavila berolinska sodnija: "da si je prizadevala tvrdka bratov Singer" — in ti bratje Singer so bili prav ta velki socijalistični voditelji — "dobiti kolikor možno cenene delavce, katerim je plače do skrajnosti znižala ne glede na to. če se morejo delavci ali delavke preživeti s tako slabo plačo. Tvrdka bratov Singer je z delavci postopala ne kot z ljudmi ampak kot s stroji in jih po možnosti izko-riščevala." (Wiener Arbeiter Zeitung, Dr. Adler.) Singer je bil socijalistični voditelj in kapitalist, ki je delavce odiral, podpiral pa je socijalistični časopis "Vorwaerts" zato, da je o njegovem odiranju in izkoriščevanju molčal. Voditelj Bebel je od delavcev nažel skoro 1 milijon mark, delavci so pa o-stali reveži kakoršni so bili. Prav ima Proletarec, ki pravi, da nevednost delavcev rodi bogastvo; nevednost delavcev naredila je Bebla kapitalista. Zasmejat se je temu. kar piše Proletarec; piše: Kapitalizem pravi: Pomagaj si s tem, da druge ropaš; socijalizem pa pravi: Pomagaj si s tem, da pomagaš drugim. In Bebel je dobro sleparil delavce, pomagal pa nobenemu delavcu. Taki so socijalistični voditelji. ki nimajo do siromaka nobenega srca. Ferri je kot iirednik socialističnega lista Avanti vlekel 30 tisoč lir. Kdo jih je plačal? Delavci! Kaj so pa prejeli za to? Nič; Ferri je pa le dobro živel ob žuljih delavcev in u-drilial po kapitalistih, kar pa ni nič koristilo delavcem. Ali poglejte socijalističnega voditelja Bergerja v Milwaukee! Pred 4 leti so pisali časopisi, da je Berger kapitalist, ki je vreden čez stotisoč dolarjev. A Berger jih je zavrnil, da to ni res: mnogoštevilne hiše v Milwaukee niso njegove, ampak njegove žene, je rekel. Pa bodi tako; ona je pa vendar tudi socijalistinja. Ali pa ste brali kedaj. da sta Berger ali njegova žena darovala od svojega ogromnega premoženja vsaj $1.00 za calumetske ali druge stavkarje ali za brezposelne? Gospa Rouchel iz Metz-a. ampak naredila se je nova, še rdeča kožica; notrina v ustih je tudi popolnoma ozdravljena; pjjavk ali luknjic in gnoja tudi ni več; pijavke so zaprte in zarastene z obrunkom (krasto); po dolgem času zopet brez težave je meso in zelenjavo. Ob pol 5 so jo videli še bolno, ob 5 so zapazili ozdravljeno. Drugo jutro jo pregleda več zdravnikov iz Belgije in Francije in potrdijo ozdravljenje. Njen zdravnik, Dr. Ernst jo je peti dan po njenem povratku preiskal in potrdil omenjeno izpre-membo. Rudečiea na koži je skoro izginila; pijavki na nebu in licu sta bili zaprti; namestil pijavke na licu je zdravnik videl komaj rdeče znamenje grahove velikosti; ustnico, ki je bila prej polna' Nikdar; in vendar trdijo vsi socijali ROJAKI, POZOR! Kdor želi postati kmet v tej državi naj se oglasi na me, ki mu lahko za nizko ceno kupim 160 akrov dobre zemlje,. poleg moje farme, 100 akroy lahko takoj orje, a 60 pa naj bi bilo za pašnik. Zemlja leži v lepem kraju. 4 milje od lepega mesta, kamor prihajajo 3 železnice in dober trg za mleko. Živina se tu pase 10 mesecev in letošnjo zimo je bila živina skoro vedno zunaj. 80 akrov je zagrajenih. Lep sadovnjak raznih dreves, kot hru-šek, jabolg, črešenj in drugega sadja. Sam vrt je vreden kupne cene. Na farmi je tudi čedna hiša, hlev in 100 nog od poslopij je studenec s čisto vodo. Ako imaš pravico do homesteada potem bo zemlja tvoja čez 3 leta, in farma bo tebi vredna do pet tisoč dolarjev. Eno miljo od farme je krasno jezero. Lastnik te farme je trgovec v mestu in ne more dobiti zemlje, zato bi rad odprodal svojo pravico. Vzel je patent na to zemljo še pred 15. leti, pa ne more na nji živeti zavoljo dela s trgovino. Kdor bi se hotel za stalno naseliti naj mi piše, da mu stvar bolj razložim. Cena ti farmi je $1200, ki je jako nizka. Več pove: JOHN GOSTISHA, Adv.—2t. Oroville, Wash. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkotn is Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna intljara dobra kuhinja, vino brezplačno, kabint 3. razreda na parobrodih Kaiser Frant Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva rijaka Za vh nadaljna pojasnila se obrn: na glavne zastopnike: WHELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi gnoja, je pokrivala lepa krasta; ustnica je tudi izgubila dve tretjini otekline.— Dvajset prič v bolnišnici in v pre-i-kalnem uradu je bilo uverjenih o tem ozdravljenju. Dne 4. sept. 1903 je prišla v Lurd bolna; dne 5. sept. 1903 popoludne ob 5 je bila zdrava. — Po Dr. Boissarie-jevi knjigi. LAŽNJIVEMU PROLETARCU. Prolet. št. 343 piše, da mi učimo, da so socijalisti lažniki, sleparji, osli, bedaki... To je laž; mi pravimo, da socijalistični voditelji lažniki in sleparji, ker socijalistično navodilo jim - zatracuje, da morajo slepariti in ,laga stični voditelji, da jim bije srce samo za delavstvo, katero skušajo kapitalisti streti. Glej delavec, taki so tvoji prijatelji! Oni te sami tarejo in hočejo le tvoj denar — denar :— denar; mislijo si: Kar je tvoje, bodi moje; nikdar pa si ne mislijo: kar je moje, bodi tvoje. Delavec, ali razumeš? Neprestano ti socijalistični voditeljčki in njih časopisi vpijejo: Delavec, tebe boli, tebe grozno boli! Toda delavec, ali ne veš bolje ti, da te boli, kakor pa tvoj voditeljček, ki brez dela sedi ali pa na izprehodih sinodke kadi? Zdravila za tvoje skeleče rane ti pa ne dado, če tudi od tvojih žuljev zmerom jedo. Oni so -šušniarski pada rji, zajedači, krvosesi, ki te skubejo in far-bajol KUNDA IN PEKEL. Kunda se na pekel domisli mnogokrat in tudi ve zakaj. Kje je pekel, vpraša Kunda. Da je pekel nekje v zemlji, to trdi Kunda. Kunda laže, STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ,Chi. Phone 376. N. W. 937 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 greš? To se praijaj, krščanska duša, vsak večer, pri vsaki spovedi. Vsak dan — vsaka spoved, vsako leto je tebi jedna stopinja bližnje svetih nebes, če se poboljšaš, bližje pekla* če pohujšaš; na mestu stati ne mores.; gocjjaij2em donesel Calumetu? Ko je -Kamor greš, tjc boš prišel, kakor j ^ predsednik Moycr na Calumetu, se je kar ustrašil prihoda socijalista Bcr- 1. tezo pravičnosti v vecnp živ- ljenje. 1) Ce gubljenji slušajte! to pregrešnosti v večno pc Po kateri hodimo mi? Pc I. živiš, tako boš umrl, vekomaj srečen ali nesrečen. Pomisli, kam greš. Amen. j trdeč, da katoliški duhovniki tiče, da je cijalisti, koliko vam je donesel socija- pekel v zemlji. Katoliška cerkev ni še lizem? Nič, saj Prolet. sam priznava, | nikdar izjavila, kje je pekel, učila je zmerom, da je pekel in sicer večni pekel, ki si ga človek zasluži s smrtnim grehom. Kunda, katekizem, mali ali veliki katekizem v roke, in uveril se boš, da o peklu in katoliški cerkvi zopet lažeš in svoje podrepnike varaš! Kunda! O peklu misli in uči prav samo tisti, ki živi tako, da se mu ni da je stanje delavcev še zmerom tužno in neznosno. Ali vas je socijalizem osvobodil dela iz teških spon kapitalizma in suženjstva? Kaj je dobrega GOSPA ROUCHEL IZ METZ-A. Ozdravljena ob procesiji s njim telesom. gerja, da bi ne škodoval njegovi de lavski zvezi. Kaj se bodete hvalili, daj treba bati pekla. O večnem peklu mo-»te socijalisti z denarjem pomagali re dvomiti samo oni, ki dvomi o ne-stavkarjem na Calumetu! Kaj niso ^ ikončnem veličaatvu bq£jem in se to-sv. Reš-j takisto pomagali tudi nesoeijalisti? Ali rej tnalo ali nič ne zmeni za greh. ! ni Proletarec kriv, da pojde na stotine j Kundi je pa Bog nekak elektron, ki je I calumetskih stavkarjev s trebuhom xa tako majhen, da ga nihče ne vidi; zato Prišla je v Lurd 4. sept. 1903. V j kruhom? Ali ni bila njegova dolžnost obrazu je 9 let imela raka (lupus), ki i potolažiti zadnje stavkarje, rekoč: jc neprestano razjedal. Njeno obličje | "Stavkarji, zdaj pa na delo; tri zahte- Steza pravičnosti v sveta nebesa je strma in ozka pot, in malo jih je, ki po njej hodijo. (Mat. 7, 14). Ona je: 1. Steza truda in trpljenja. Koliko je prestal Jezus od svojega rojstva do vnebohoda gladu, žeje, po dnevu učil, pO noči molil, tako, da je od samega truda zaspal. (Mark. 4, 38). Vse to je moral Kristus trpeti, in tako v svoje vflličaštvo iti. (Luk.. 24, 26). — Koliko so delali svetniki, in še delajo vsi zvesti služabniki božji. "Delajte, pra- j vi Jezus, dokler je dan; pride noč, kadar ne bo delati mogoče. (Ivan 9, 4). — Kak-m«ti '' 'nemu pogubljenju, katero je sam Kristus zagrozil neizppkorje-To je laž! Soci-1 ujm grešnikom. Če človek kaj izgubi, se tolaži, da bo našel; če ga čaka sodnijska obravnava, -e pa tolaži, da ne bo tako hude Kunda, tolaži sc kakor hočep, taji pe kel kakor hočeš, slepari, varaj, laži — vse zastonj, pekel je in ostane, kajti oznanjal ga je Kristus, sin božji. Ni kar se ne tolaži, da boljši višji krogi ne verujejo v pekel; višji krogi, to je, kapitalisti tudi ne verujejo v pravic nost do delavčev; ali pa radi teh vinih krogov tudi ti ne veruješ v pravičnost do delavcev? Kunda, prosi Boga, da te fazsvetli da ne boš ostal zmerom "nejneumnej rison, tajnik te zveze sam povedal meseca febr. na seji tiskarske unije št. 16 v Chicagi. Samo ta protisocijalistična zveza je mogla to izvojevati, ker šteje čez 2 milijona delavcev. So- cialistična stranka in ta velikanska zveza se pa gledata kakor pes in niač- j ka. Proletarec, ti sam si zoper to ve- ..... , likansko protisocijalistično unijo; vendar jo pa socijalisti zmerom kličete | na pomoč, ker sami brez nje ne more- i te tako doseči ničesar. To jc resnica! j ši pod božjim solncein". N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ii Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo ▼•» lej postregli z najnižjimi tržnimi ct nami. Mi imamo v zalogi vsakovr«? nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki u trdi les, lath, cederne stebra, desk it šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ali blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi a pri nas in oglej si našo zalogol Mite bomo zadovoljili in ti prihranili denai ,J. W. IJYONS Nat office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS MICHAEL CONWAY* 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago St.*. JOLIET Pusojuje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. W. C. VIOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet |j Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Urada, telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. v uradu zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 t FIRE INSURANCE, Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Joliet Steal Dye Hesse ^fgfessional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cas* Oba telefona 48& E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. mmmmmmmm I ♦♦♦»GERMAN**** ♦ Loan & Savings Bank* * MARTIN WESTPHAL 9 212 X. Bluff Street JOLIET, ILL. J immwf mmmnm N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. . Joliet, IH. J. P. KING^ °bAevTa LeSni \ *******trgovec. Clinton in Desplaines Sta. Joliet Gari-iey, Wood & Leinion ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL Geo. Svctlecich ffiffiffiJKffitfiffiflliSiffiSiSSHi Hi PRVI SALUN SS HJ3 ONKRAJ MOSTA ffi Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLI! Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostil ne se oglasite pri meni za okrcpčilo. SENO, SUMA, SENO! -^NMOKAjEE^ vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prod nje m žugovirio* W.K.Berst 201 E. Washington St. in 116 S-Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. J J. C. Adler & Co. Tel. 101 priporoča rojakom svojo IVIc^Miiicfi, Joliet, t'1 Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu obči"® v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferion St., blizu mosta. J°" Kadar ne mudite n» voJ»'* Ruby and lli oudv ty n® pozabite vstopiti i MOJO GOSTILNO Kjer boitt nqjbotjt }>oit«f*fni-Fino pt*», najbvtjia vtria in h"**1"' Wm. Metzger Rubf mnd Br»aiuoy JOL'* f j Joliet Citizens Brewing Co I North Collins St., Joliet, 111. g Fiite "Elk: Brand" pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. B**#MO+0+0+0-t()+0+0+040+0+040+040+0+04+0+G040+04C++C K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:...........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHeeheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329. Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701. Chisholm, Minn. 1 " PRIZIVNI ODBOR: I Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St.. Waukegan, I1L Uradne glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ilia. VSK DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno društvo sv. Jeronima 153 v Canonsburg, Pa. sprejeto v Jed-noto dne 2. maja 1914. Imena članov in članic: 20258 Adolf Kirn, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 20259 Josip Novak, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 20260 Frank Batista, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 20261 Ivan Pustovrh, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 20262 Frank Tomšič, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 20263 Adolf Tomšič, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 20264 Frank Kirn, roj 1889, zav. za $500, 3. razred; 20265 Andrej Bergič, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 20266 Josip Delost, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 20267 Anton Tomšič, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 20268 Martin Midhofer, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 20269 Ivan Uršič, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 20270 Ivan Sedmak, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 20271 Josip Tomšič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 20272 Frank Vende, roj 1883, zav. za $500, 4. razred; 20273 Jakob Crnetič, roj 1882, zav. za $5(X)| 4. razred; 20274 Anton Krasna, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 20275 Anton Sipel, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 20276 Ivan Udovič, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 20277 Frank Berus, roj 1878. zav. za $500, 5. razred; 20278 Ivan Pelhan, roj 1878, zav. za $500, 5. razred; 20279 Jakob Berčič, roj 1871, zav. za $500, 6. razred; 20280 Anton Samsa, roj 1870, zav. za $500, la so veliko z nami trpeli, oče kako udi mama. In ne pozabite zdaj na namo: dozdaj so imeli vsega dosti dokler so bili še atej živi, ali zdaj jc njihova desna roka pokopana v črno zemljo. Ljubi atej, moliti hočem z? vas jaz in moji sinovi, kakor tudi mož Matija. In bodi vam lahka črna zemlja, ljubi atej! Vaša žalujoča hči Micka in zet Mate in naši otroki, Matie, Frankie, William, Josip in Reinhold Ritmanich. Micka iz Tribuč št. 1. Kansas City, Mo., aprila. — Cenjeni g. urednik! Žalostni postni čas je minul in tudi mi smo (ali vsi?) gledali, da se ta spokorni in sveti čas prav dostojno in času primerno sprovede. In za kruto zimo nastopi lepi spomladanski čas, z njim pa še toli veseli in prijazni velikonočni prazniki. Velika noč je za vsakega kristjana nekaj vzvišenega (ako nima slame tamkaj, kjer bi morali biti možgani), saj nam žs obredi, kateri so tako krasni na vel. soboto, pričajo, da bode naslednji dan nekaj imenitnega oziroma pomenljivega za na' Pri vsaki narodnosti vidimo, da se nekam posebno za take praznike pri- setkrat prekrščen za Nemca, ako ne lar sem sprevidel, da me preveč za orca ima, sem nejevoljen začel godr-ljati, in tako sva se napotila po novem betonskem mostu naprej. Mestna uprava je tudi poskrbela, da ie ne bojo dobila dovoljenja za prodajo opojnih pijač v obližju novega kolodvora, kar je posebno ugodno za tujski promet. Potem sva še pogledala mestno tržišče ali market. Živahno je na njem in moj Trbušnik je solze točil kakor krokodil in jadikoval, če mu niso vse ove 'stvari pečene ali vsaj kuhane, katere so na marketu. Zato sem mu ponudil "Toni Kene" smotko in ga tako razveselil kakor otroka. Nazaj grede sva šla v dolino imenovano State Line, in mi reče: "Viš, tu ni tako kakor po Pennsylvaniji. Tam sem moral iti najprej navzgor, potem šele navzdol; tukaj pa prideš, ako ravno je dolina po ravnem v mesto in za prikuho potem lahko greš navzdol, da te bode bolelo v "boketu" (želodcu) Tovarn velikih mesto ne poseda, pač je veliko manjših z lesno industrijo kakor sem mogel sprevideti; in če je Slovencev kaj zaposlenih, ne morem vedeti ,ker ako je Slovenec, je že de- Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. pravljajo, in tudi slov. našel, so gotovo po širni Ameriki storile svojo dolžnost, le kjer so jim to razmere dopuščale. Pa saj je slovenski živelj, dokler ni bil okužen po nesrečnem soci-jalizmu, slovel za najbolj pobožni narod. Ali kaj hočemo, še sedaj se nahaja nekaj takih, kateri so vneti kristjani, samo jih je sram, ako grejo v slov. cerkev, in ako pošiljajo svoje celo za Mažarja. Videti je namreč nekaj naših pri raznih podjetjih in po sili so "from Deutsches Reich". Živio junaštvo nekaterih blizo Kolpe! Slov. društev ni v Mo. Pač je hrvaških. Slovenci se rajši naseljujejo na drugo stran, kar bodem opisal v sledečem, kadar stopim s svojim Trbuš nikom na drugo stran. Kansas Side se imenuje mesto na- otroke v slov. šole. Pa še več se vidi sproti Kansas, Mo. in je že pod drža- pri njih. Oni hočejo biti "Nemci", 'Irci" itd., akoravo so svojo kratko srajco nosili po praproti nekje doli na Kranjskem. Ne vidimo tega pri drugih narodnostih, ne. On neče iti v tujo cerkev, ako samo ima svojo in mi? Proč, stran od teh, da ne bojo rekli, da sem Slovenec, kajti znam dobro nemški in angleški. Toda takim se navadno reče: Bodi jim! vo Kansas. Mesto obdajata dve reki, Cow in Missouri. In akoravno mesto obdajata dve vodi, vendar je mesto suho že celih sedem ali morda več let. Mesto je na prijaznem kraju, izvzem-ši dveh ulic, kateri sta na drugi istrani reke Cow, na takoimenovanem "bar-mu". Tudi Bottom je bil nekdaj jako slovit, saj je bil nekak začetek mesta, ali zob časa ga je "razrukal" tako, da 6. razred; 6089 Katarina Pustovrh. roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 6090 ' le mi smo mlačni.. In sedaj za prazniki, kateri so že za ne odgovarja več svoji svrhi. Poseb-nami, nas pa začne narava razveselje- no povodenj v letu 1903. v spomladi je vati s svojim lepim in dišečim cvetjem, j storila konec. Naši rojaki, kateri so Oh, kako krafeno je to, ako človek po- stanovali tam doli, znajo povedati, misli. Seveda mi se ne zanimamo to- koliko so straha pretrpeli, kadar je liko, smo nekam že tega navajeni, ali ' voda začela naraščati in tako, da >so bi-kdor je zgubil dar vida, on se zna i li prisiljeni ob dveh popolnoči pustiti spominjati, kaj je spomlad s svojim j stanovanje in iskati zavetja na vzviše-cvetjem za človeka. | nem prostoru imenovanem Wyndote. Torej vse lepo in nekam praznično, Seveda nihče ni mislil, da bode voda apr. 1914. ---1,u««a <". i.orani, tj tu o, sooa Helena Bradač, P dntou if D^huZmA,RC?VALNIN0 S $100° NA S*00'" l'aniC' 1U 151' '"dianapolis, Ind., 19351 Anton Rudman, znižal razred. Marija ICiren, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 6091 Marija BevC, roj 1877, zav. za $500, 5. razred. Dr. št. 23 članov in 3 članice. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 20281 Frank Terselič, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 20282 John Terselič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 3. maja 1914. Dr. št. 214 članov. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20283 Peter Plut, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20284 Franc Russ, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20285 Stefan Smolič. roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20286 Ludvik Barle, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 20287 Jakob Gombač, roj 1883, zav. za $1CC0, 4. razred, spr. 3. maja 1914. Dr. št. 305 članov, društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 20288 Albin Stanfel, roj 1896, zav. za $1000, L razred, spr. 26. apr. 1914. Dr. št. 210 članov. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 20289 Anton Omahen, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. apr. 1914. Dr. št. 74 članov. K društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 20290 John Kralj, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. apr. 1914. Dr. št. 16 članov PRESTOPILI ČLANI. <->d društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 19251 Frank Mate, 24. apr. 1914. I. dr. št. 72 čl. II. dr. št. 54 čl. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 18035 Frank Gpuže, 19. apr. 1914. I. dr. št. 109 čl. II. dr. št. 55 čl SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9061 Peter H rebec, 26. apr. 1914. . Dr. št. 209 članov. ^ društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 18474 Franc Vičič, 2. maja 1914. Dr. št. 73 članov. 0 SUSPENDOVANI ČLANI. fl društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19882 John Vičič, 18830 Martin Prah,- 27. 0 ,a?n 1914- Dr. št. 300 članov. društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, 16754 Josip Košak, 23. apr. 1914. 01 , . Dr. št. 50 članov. « društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18936 Peter Mandarič, 17458 Josip jelenič, 25. apr. 1914. Dr. št. 58 članov, društva sv. Roka 113, Deiivcr, Colo., 16736 John Klun, 19408 Josip Me-K «n. 24. apr. 1914. Dr. št. 53 članov. 19UStVa SV' J°Žcfa 122> Kocksprings, Wyo„ 13774 Pavel Demšar, 28. apr. Oh i .. Dr. št. 57 članov, u urustva Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 15365 Andrej Koste-' 15941 Alcks- £°šir, 27. apr. 1914. Dr. št. 53 članov. 0. ODSTOPILI ČLANI. 1914StVa SV' J°Žefa 122' Ro<*si»-ings, Wyo„ 16471 Josip Mrak. 28. apr. Dr. št. 56 članov. G . . . IZLOČENI ČLAN. uurustva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 15059 Jurij Erdeljac. 25. apr. Dr. št. 155 članov. K , . PRISTOPILE ČLANICE. arustvui sv. Štefana 1, Chicago. 111., a,»2 Ana Tomše, roj 1893, zav. za razred, spr. 3. maja 1914. Dr št 36 članic ■M Se<1' *al' »I. Pittsburg. Pa., 6093 Rozi H. Mravinec. roj 189* 609S R v l n,Z1Ctl; 6094 Uril,la 0fak< r°j 1893, zav. za $1000, 2. razred; JiirkJM^,o^'ak0viČ' roj 189,1 zav' » $»**>. 2. razred; 6096 Katarina K društvu v- » "T1, Za *Um' 6- razrc<1' s"r' 26' '»H. »r. št. !2(. čl. za $n™ A rbare,92' P'tisburgh, l'a„ 6097 Johana Podi,ar, roj 1883, zav. K društvu^ S^T^ ■1,r * a"r- 19R «> 46 članic. 188S - J' t H1' Barber»"». Ohio, 6098 Franca Gradišar, roj K društvu sv n V razred' slJr 3' maja 1914. Dr. št. 41 za $1000 1 "'""ar.t' 128- Kina, Pa.. (>099 Katarina Rukavina, roj IS " maja 1914 Dr. št. 34 Od društva Marije Cistl cND°VANE ČLANICE. 7. apr. 1914 »PPcetja 85, Lorain, Ohio, 5665 Heleni : tako visoko dosegla in so vsi za nekak Kakor sem Vam svoj čas omenil, da "špas" pustili hiše in šli ven, ne da bi Vam sporočim kaj od naše naselbine, j vzeli s seboj pohištva in kar bi se dalo zafo se sedaj prav presrčno poklonim : za silo. Toda prišel je drugi dan in pred Vašim uredniškim košem v smi- j žalostni rojaki so opažali, kako jim slu, da se Vaš koš z menoj ne skrega, j voda nese njihove hiše in ž njimi vse, Nekoliko tednov nazaj se sestanem j kar je bilo notri. Torej ta povodenj s tovarišem sošolcem, in me povabi, je spodnji del mesta popolnoma uniči-naj grem ž njim malo pogledat po la, saj je poruvala drevesa, podrla hiše, mestu Kanlsas, Mo. ■ Seveda sem mu mostove in vse, kar je dosegla. In od rade volje obljubil, ker sem mislil, da onega časa se ni več pozidalo do one se peljava z avtom. Toda motil sem j lepote. Pač bi se dalo še tam nekaj se. Prišel sem namreč do prepriča- narediti, ali rojaki grejo rajši v gorenja, da se avto dobi na kredit, ali go- nje mesto, saj so loti primeroma po-rivo se mora plačati z gotovini. Ker ceni kakor je to podrugod. Mesto pa tega nisva zmogla, torej ni bilo . samo nima velikih palač, kakor v Mo. mogoče z avtom, temveč pes. Mesto stoji na obrežju reke Mis- Pač pa je vse lepo in čisto, kakor na kakem letovišču. Kar je novejšega souri, malo na hribovitem ozemlju, mesta, vse delajo razkošno in vse uli-Promet izgleda nekam prav živahen, in 'so sami domačini na njega ponosni (kakor R. na svoje ognjegasce). Kakor navadno po teh državah pazijo, da se drži red in čistoča, zato daje posebno še ta čistoča lepši ugled celemu mestu. Ogledala sva si nekoliko tudi tiskarne tamošnjih listov, seveda samo one, v katere so nas pustili. Med največje se mora prištevati K. C. Star, katerega se tiska, kakor sem videl poročilo, čez stotisoč izvodov. Ker se stekajo in križajo mnoge kare žel. proge tukaj, zato so v vseh lepših stavbah nastavljene agenture. Res čudno, povsod dosti žel. prog in agentov, in vendar nikamor ne moremo, če denarja nimamo. Ker jc bil moj sopotnik nekako take narave kakor Trbušnik, kadar je šel na Triglav, zato je zmeraj nekam silil noter, kjer jc videl kakšen napis. Po okrepčanju se podava na novi Union-kolodvor, katerega gradijo vse žel. družbe, katere se stekajo sem. Ko- če so tlakovane s cementom in katranom. Zraven pa krasijo lepi drevoredi hodišča (>side walk). Mesto se razširja v pravem četverokotu, zato so vse ulice, na oglih "skver". V mestu vidimo veliko hrvaških trgovin z razno robo. Imamo tudi nekaj slovenskih. V društvenem oziru pa mogoče prekaša vsa mesta enake velikosti. Slov. podp. društev je pet, in sicer: Sv. Petra in Pavla K. S. K. J., sv. Jurija J. S. K. J., samostojno podp. društvo Triglav in Srca Jezusovega 'spadajoče v Modern-Brotherhood of America pod štev. 3199. in žensko dr. sv. Veronike K. S. K. J. In vsa ta društva nastopajo, kolikor sem sprevidel, lepo, saj so imela vsa po vrsti vel. sv. spoved in sv. obhajilo s slovesno sv. mašo. Tudi hrvaških društev je veliko, in najmočnejše je med njimi samostojno dr. sv. Josipa, katero šteje okoli osemsto članov in ima gotovine po računskem poročilu, katero sem dobil v roke, $29,066.65. (Radi resničnosti Vam The Joliet Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr~ cenjenim >4 n J , " Z"anccm- »0s«bno pa June?P tno TX' (,a "" oče 'ach v K°rVin' "a, ^ Uibe- ,, v !,„,„„., od svoje mladosti ,o vedno v«ako z,mo v nc-inško de- zi'lo, da si so zaslužili za črez leto za opravo, davke in težake. Umrli so v 65. letu svoje starosti. Zapustili so žalujočo ženo in 6 otrok, vsi odrašče "i. 4 sine in dve hčeri; trije sini so v Ameriki, Janez, Jože in France Peru sič, in ena hči Micka, omožena Hit-manič; en sin, Tone, je doma, kakor tudi sestra Ana, še samska in ncrfmo-zena, pomoč mami v starosti, Torej dragi brati in sestra, ne pozabite moliti za nam ljubega očeta, ker so z nami veliko prestali, ker znate, da nas je bilo 12 otrok, 7 fantov in 5 deklet; lodvor je zgrajen iz umetnega kamna prilagam računsko poročilo v pregled.) Zanimivo je, da so isto dr. ustanovili Kranjci, ali ker je bila večina bratov Hrvatov notri, so polagoma isto popolnoma vzeli. Morda ravno v tem imamo ogledalo nesloge. Med slovanskimi cerkvami se šteje največja Hrvaška cerkev, katera je ponos Hrvatom. V njej se služi sv. maša v staroslovenskem jeziku. Slovenska terkvena občina je še mlada in vendar se mora reči, da dobro gre naprej. Cerkev je lesena začasno, ali ima lepo veliko stavbišče in se bode lahko, kadar se časi zboljšajo, naredila, da bode kras. Zraven je lepo stanovanje za g. župnika in nova šola. Prostor je tako lep, da nima morda daleč na okoli nobena cerkev takega Stavbišča. Kakor je že eden pisec o-menil, je tudi cerk. petje naših pevcev krasno, in akoravno so se lotili letos o vel. noči težkih skladb, so pod vodstvom šol. sester rešili svojo ulogo prav častno. Največ deluje za cerkev Materinsko dr., katero z mes. deset centov pomaga za kinčanje, in obenem kupava cerkveno opravo i. t. d, Da pa društvo kaj več naredi, priredi večkrat kako malo predstavo in zabavo. Bilo je ipa tudi dramatično društvo, ali žalibog ker je bila huda zima, je pozeblo; morda pa sedaj, ker je gorko, požene nove mladike. Pač je škoda, saj je ravno imenovano dr. prirejalo že večkrat v prejšnjih letih lepe predstave. (Nadaljevanje na 8. strani.) in misliti je, da so arhitekti porabili vso znanost pri isti stavbi. V njem bode prostora za trideset vlakov obenem, in k vsakemu vlaku bode poseben dohod. To bode s tem ložje, ker čakalnice bojo na zemeljski površini, vlaki >anii pa prihajajo pod zemeljsko površino. Vsaki vlak ima posebno čakalnico in potem stopnice k vlaku. Kolodvor ima biti prometu izročen, kakor mi je zatrdil moj sopotnik, tako hitro, da na eni strani bojo šele dogotovili, na drugi strani se pa bode podiralo! Ker sem pa videl eden oddelek še nedogotovljcn, 'sem vprašal tovariša, čemu bode pa oni odd. On se pa bahato okoli ozre in mi reče: "Ker so že po načrtu kolodvora izvedeli, da se začne gradili Belokranjska železnica, zato so potem v toliko načrt spremenili, da bode baje vsaj eden vlak Belokranjske železnice in eden Kamniške mogel noter prispeti." Jaz ga nato zavrnem, rekoč: "Saj so iz časopisov izvedeli, da je graditpv žel. zagotovljena." On mi pa reče: "Mi, kateri smo tukajšnji državljani, ne verjamemo avstrijskim obljubam tako dolgo, dokler ne vidimo, da je že skoraj na polovico gotc&o." Kaj pa, da tem besedam nisem smel verjeti, zakaj je nemogoče, zato sem ga opozoril, da greva sedaj črez most, in nato še naivno dostavi: "Sc tukajšnji Nemci in Mažari se pričkajo, v če-gavcm jeziku bode napis na kolodvoru v tent posebnem oddelku." Zato ka- Postelje, springi in modroci. Cas čistenja hiše zahteva novo postelj, spring in modroce, eno ali pa vse troje. V naši prodajalni si prihranite denar na pohištvu. Postelje od $45 nižje do Modroci od $20 nižje do Springi od $10 nižje do $1.90 $2.10 $1.50 Merchandise Clearing House W. G. WILCOX, lastnik CASS AND JOLIET STS. JOLIET, ILLINOIS Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca. K S S m s Si K s K K Junaštvo in zvestoba. s Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * Sfi S (Dalje.) "Tedaj pojdite za menoj!" je rekel ter me pogledal, kakor bi me hotel prebosti. Mislil sem si, kaj pač name rava. Šla sva po stopnicah navzgor in navzdol, skoz galerije in hodnike, po katerih ne bi nikoli več našel poti, naposled mi je s svojim ključem odprl neke duri ter mi velel stopiti v malo izbo. "Tako," je dejal, "to je predsoba k pisarni mojega gospoda strica. Ta hip ni doma, a že pride kmalu. Mej tem gospodu želim vztrajno potrplje nje." To govoreč se je bil malopridnež, predno sem jaz le ovedel, izmuznil skozi duri ter jih zaprl s ključem. Kajpada sem planil k durim in za vpil: "Ho, ho, kaj to pomeni? Ne za pirajte me vendar!" "Radi vaše varnosti, gospod, morate mi to že dovoliti," se je posmehoval. "Toliko sodrge imamo v gradu, in v kratkem bodo vse te vlačuge vdrle v grad. To bi vendar bilo malo nevarno za tako lepega in galantnega mladega moža, kakor ste vi. Ne cebajte vendar v vrata, gospod! To je zelo nespodobno in čisto odveč. Duri so tukaj vse iz trdne, polirane hrastovine, in prej si pokažite svoje noge ko pa te deske. To bi pa vendar bilo škoda za tako dobrega plesavca. Bodite torej lepo pri miru; že pridejo po vas o pravem času. In še eno: Ako bi vam moj stric v prihodnje zopet velel, odpeljati dekle, s katerim se hočem slučajno jaz oženiti, premislite si to dvakrat. Z Bogom, gospod! Dobro se zabavajte!" Ko sem bil zaman stresal ključavnico, sem poskusil pri durih sosednje so- s svojimi ljudmi, tako da so se udi telesne straže — sami sinovi najstarejšega plemstva, obsovraženi od ljudstva — mogli umakniti v notranjščino gradu. Lafayette pa je, ne da bi ostal v gradu, šel v svoje stanovanje v mestu in tam legel počivat. Mej tem pa so nekdanji nezvesti gardisti pustili v grad morivce, ki jih je bil najel vojvoda Orleanski, in začela je morija plemiške telesne straže, ki je branila kraljičino življenje. Pravkar se je pojavil pred portalom orjaški lupež z dolgo, kakor opeka rdečo brado in z zverinskimobličjem. Z okrvavljenimi rokami je držal kvišku dve odrezani glavi, in hijene so pozdravile ta grozni prizor s krikom: "Zivio Jourdan (b. Žurdan) glavosek!" Kmalu sem videl tucat glav in še več, na drogove nasajenih, ki so ^ njimi plesali krog plapolajočih oghjev. A stotera grla so na vso moč kričala in tulila: "Še več glav! Kraljičino glavo! Kraljevo glavo in vseh, ki so v gradu! Samo dofenu in vojvodi Or leanskemu zanesite!" Tako vpitje je prodiralo z dvora k meni, a pred me noj, zraven mene na stopniščih, po hodnikih se je oglašal strel za strelom, krik, grgranje umirajočih. Tu me je prepadel strah, da je tudi po meni. Dal mi je nadčloveške moči; z vso silo sem se zaletel z nogo v duri in ključavnica je odjenjala. Minuto pozneje sem stal, oborožen z nogo, ki sem jo od mize odlomil, na bližnjih stopnicah ter sem pobil morivca, ki je pravkar hotel zadati smrtni udarec staremu d' Hervilly-ju. Iztrgal sem lopovu orožje in tisti hip sem bil že be. A tudi te so bile zaprte. Planil 1 zapleten v besen boj. Na čelu male sem k oknu. Globoko pod menoj so I čete telesne straže in zvestih služabni-ležale ko steklo gladke ploče "mra-1 kov je skušal maršal zabraniti dohod k mornega dvora" (Cour de marbre), ki' tistemu delu gradu, kjer je kralj sta sem ga koj spoznal. Bil sem torej v osrednjem delu grajske stavbe, in ona velika okna poševno pod menoj s pomolom so od prazničnih prostorov kraljevih. Na ta dvor niso bili še vdrli ljudje. Bolj na desno, kjer so stoj* nice vodile navzdolu na "kraljevi dvor' (oCur Royale), sta stali dve vrsti telesne straže; in še niže, pred omrežjem ob kipu Ludvika XIV. na konju, se je trla vpijoča in vreščeča množica, glava pri glavi napolnjujoč celi vnanji dvor in Vojni Trg. Skočiti skoz okno na mramorne ploče pod menoj, bi bil goli samomor. Klical sem vojake telesne straže na pomoč, a zaman; vpitje ljudstva, ki so mu bili mnogo bližji, je zadušilo moj glas. Moral sem se udati svoji usodi, ter čakati, "da pridejo po me", kakor je bil rekel nečak gospoda Augearda. Sedel sem torej na nekakšen kanape in začel mirneje premišljevati, kar se mi je primerilo. Očitno mi je gospod nečak iz ljubosumnosti takQ nagodil; videl me je, da sem se šalil z Ivanko, in dobro sem se spominjal njegovega strupenega obraza. A kako je prišel do tega, da mi je očital odpeljavo dekleta, kakor ga je njegov stric izmislil? Gotovo je v Trianonu vlekel na uho najin pogovor, ali pa pustil koga drugega prisluškovati (morda kraljičinega slugo?) Pri tem so lrtorebiti kakšen stavek ujeli, pa še tistega napak umeli. Ali je pa nečal slišal tudi1 o samem načrtu? Kaj tedaj? Kaj pomeni grožnja: "pridejo po vas?" Ali me bodo zaprli? Kdo in zakaj? Vse to mi je bila Uganka. In ker moja navada ni, dolgo razmišljati nejasne stvari, sem legel na sofo s tolažbo: "Cesar ni moči spremeniti, treba pustiti," ter čakal uro za uro. Mej tem sem zaspal vkljub hrumenju in Vpitju, ki je še vedno vršalo sem z vnanjega dvora. Ne vem, kako dolgo sem spal. Streli so me zbudili. Ko sem skočil pokon-cu, sem sprva mislil, da grad gori; zakaj rdeče žarenje ie razsvetljavalo mojo sobo, in divji krik mi je prodiral na uho. Ko sem pogledal skoz okno, sem se prepričal, da žar prihaja od ognjev, ki jih je drhal zanetila na graj-sgem dvoru. Tudi notranja dvorišča in celo mramorni dvor so bili zdaj polni vojakov in žensk. Ležali so in pili in plesali okrog ognjev. Divje in o-studno so zdelovali; zakaj skoro vsi so bili pijani. . Tulili so kakor zveri in rjoveli: "Ubijte kraljico! Glavo Avstri-janke hočemo! Njeno glavo in srce!" Svojat, oborožena z drogoviv in starimi pištolami, se je trla ob portalu, vo-dečemu h kraljičinim stopnicam. Tain je stal močan oddelek vojakov, "narod na straža", kakor sem takoj spoznal, bržkone od prejšnje Francoske garde, ki se je bila tako odlikovala z nezvestobo do kralja. Ne da bi ustavila besnečo množico, je marveč stopila v stran, in cela povodenj se je izlila v vežo in po krasnih marmornih stopnicah, vodečih k sobah Marije Antoinette. Tain na stopnišču, ali morda že v predsobi, je divjal boj; tam so bili sproženi streli, ki so me bili zbudili. Kakor setn pozneje zvedel, je bil Lafayette na čelu 30,000 mož dospel iz Pariza, da bi od kralja izsilil podpis pod "človekove pravice" ter ga prisilil do tega, da se pripelje v Pariške Tuile-rije, kjer je bilo njegovo življenje enako jetnikovemu. S svojim prihodom je napravil nekaj reda, zastražil vhode noval. A sovražna premoč nas je korak za korakom rinila po dolgem hodniku nazaj; potem je šlo skoz dolgo vrsto krasnih soban, in naposled smo se postavili pred visokimi dvokriinimi durmi k zadnjemu, obupnemu boju. "Tu je kraljeva soba," nam je rekel d' Hervilly. "Tu umremo. Le čez naša trupla naj gredo s.koz ta vrata! Že smo mislili, da je vse izgubljeno, zakaj število morivcev se je množilo a naših je bilo vedno manj. V prepri čnnju, da je prišla moja zadnja ura sem pomislil, kaj poreče moja bolna mamica ob sporočilu, da sem umrl. Tu so zagrmeli trdni, odmerjeni koraki i bližnjega stopnišča, in, mož v general ski uniformi z golo, visoko dvigneno sabljo je na čelu male čete zvestih grenadirjev planil v preddvorano, kjer smo se bojevali. Bil je Lafayette Naši napadavci so pobegnili, Lafajrette je odprl duri v sobo, in hip pozneje smo stali pred kraljevo družino. Nikoli ne pozabim, kaj sem tu doživel! Najgloblje ponižanje kraljestva se je imelo dopolniti ravno v prostoru ki ga je bil ponosni kralj z vsem mož nim sijajem opremil, da nekako poboži svojo kraljevsko čast. Prvi žarki jutranjega solnca so prodirali v praznično sobano Ludvika XIV. Tu je stala njegova postelja — mislim, da ni no ben oltar v Parizu, ki bi se po krasoti in dragotinah mogel meriti z njo. Te tkanine, ta vezenja, ti znaki kraljestva in v sredi visoke baldahinove stene — veliko, žareče zlato solnce "Solnčnega Kralja". In pred to sijajno posteljo je stala, bleda in s solzami v očeh, a brez strahu, Marija Antoinetta, ter ic skušala plačočega dofena kriti s svo jim telesom. Zakaj pravkar ji je bila izstreljena krogla vrgla črepinje razbite šipe pred noge ter bila zadela v nasprotno steno. "Ljudstvo se bo le s tem pomirilo, ako kraljeva družina gre stanovat v Pariz," je rekel Lafayette. Takoj je kralj stopil na pomol. Ni mu manjkalo hrabrosti, pač pa odločno-1 i. Množica je vpila: "V Pariz! V Pariz!" Ta hip smo trepetali za njegovo življenje. Kralj je prikimal z glavo; tu je svojat zavpila: "Zivio kralj!" Potem se je odzval klic: "Kra ljica! Kraljica!" Marija Antoinetta je prijela svoje otroke in z njimi stopila pred tiste, ki so pravkar s tisočerimi glasovi zahtevali njeno smrt. "Proč z otroci! Nočemo otrok!" je besnela drhal. "Torej hočejo moje življenje!" je pač mislila Marija Antoinetta. A z rokami na prsih prekrižanimi in oči k nebu dvignene, je srčno stopila sama k halustradi pomola. Ta srčnost je spremenila besnost drhali vsaj za tre-notek v pravo navdušenje: "Vrlo! Zivio kraljica!" je donelo iz tisočerih grl. Mir je bil za to uro sklenjen. Topovi so grmeli na Vojnem Trgu; čete so ustrelile . slavnostne strele v zrak, in takoj so bili naročeni kraljevi vozovi, ki naj bi kralja prepeljali v Tullerije. V vsem je ugodil volji ljudstva: za plačilo ga je peljalo v ječo — zaenkrat v sijajno! Še enkrat sem se ozrl na žareče solnce na posteljnem baldahinu in ha podobo Ludvika XIV., ki je izpod svoje velike lasulje resen frledal "a ta žalostni prizor. Potem sem tiho šel po stranskem stopnišču doli na, vrt in korakal med bleščečimi mramornimi sobami in šumečimi vodnimi umetnija-nii do vratec ob Neptunovem jarinu; končno sem po ovinkih prišel v gostilno. kjer sem bil pustil svojega konja Zakaj brezuspešno bi bilo v tej zmešnjavi vpraševati po kraljičinem osebnem tajniku. Tudi bi se ne bil rad še enkrat srečal z njegovim nečakom Bog vedi, če sploh ni današnji dan pre križal vsega načrta? Na vsak način sem način sem hotel prej o stvari z Redingom govoriti. Na mojo veliko jezo vranca ni bilo nikjer najti. "Ukradli so ga!" je rekel krčmar. "Ti Parižani so mi skoro vso hišo opustošili in zaloge in kleti oplenili. Bodite veseli, da ste življenje oteli. Sicer vložimo račun pri vladi in bomo tudi za vašega konja zah tevali odškodnino. A če bo kaj pomagalo, je drugo vprašanje." Moral sem torej peš iti dolgo pot nazaj Courbevoie. Prišedši na mesto, kjer sem bil včeraj zagledal ženski sprevod, sem bil zdaj priča poniževalnega vhoda v Pariz. Mej bobnanjem so 'Narodne straže' v nepreglednih vrstah korakale naprej. Ženske so se vlekle z njimi, držeč se pod pazduho. Na ceveh topov, spredaj na topniških vozeh, na vozeh za smodnik so sedele ženske s trga in umazane ribičke. Celo na nogalnik kraljevske kočije, ki je morala kakor mrliški voz počasu v korak voziti, so stopale te divjakinje ter kralju in kraljici v obraz govorile najgrše žalitve. Srce se mi je obračalo v telesu, in poln srda in nevolje sem krenil proti Courbevoie. Ko sem tam na dvorišču vojašnice opisoval prizore, ki sem jih gledal v teku zadnjega dne, sem videl marsikatero solzo bleščati v očeh naših ljudi. Ta in oni je z robato vojaško besedo dal duška svoji žalosti, da morajo brez posla ostajati v vojašnici, ne da bi jih peljali branit kralja in njegovo družino te sodrge. Z Redingom sem dolgo govoril še tisti večer, in on je menil, da bo današnji dan kraljico še bolj potrdil v njenih načrtih. Zato treba, da nemudoma vse prirediva za beg. XX. Na lastno roko. Naslednje jutro sva nameravala Reding in jaz iti v Pariz, da bi poskusila nabaviti voz in konje. Oba sva bila v civilni obleki; zakaj ni se zdelo varno, da bi se posamezni Švicarski častniki v uniformi kazali na ceste, ki so gotovo še mrgolele od razburjene drhali. Prav ko sva hotela iti iz vojašnice, je Reding prejel pismo. Naglo ga je preletel in zardel. "Damian," je rekel, "ne morem s teboj v mesto. Našim prijateljem v Etampes-u se je kaj izrednega primerilo. Nujno žele moje pričujočnosti v zadevi največje važnosti, o kateri oči-vidno nočejo v pismu razpravljati. Tu glej!'Razume se, da se tej prošnji ne smem odtegniti." List je bil napisan s čvrstimi potezami in obsegal le malo vrstic. Podp1-san je bil: M. od aldouleur-ia. Reding je dejal: "Ako ne bi stalo koj v začetku: 'Moj oče mi naroča', bi mislil, da je gospod Valdouleurski sam pisal. Sicer je to brezpomembno. Važnejše pa je, da je pismo že štiri dni staro, kakor datum kaže, in da moram torej nemudoma v Etampes, ako nočem zamuditi označenega dne." To je bilo hudo. Redingove pomoči, posebno njegove mirne preudarnosti, se mi je zdelo, da ne bom mogel pogrešati pri nakupu voza in konj. zlasti pa pri dobavi denarja. Pomišljal sem za trenotek. Potem sem predlagal, da bi jaz mesto njega jahal v E-tampes, a on naj bi opravil posle v Parizu, ki so očitno važnejših od onih. A o tem ni maral nič slišati. Njegova ljubezen do gospodične Marte je odločala. Ko sem mu to šaljivo očital, je zmajal z glavo in rekel: "Ne, Damian, to ne gre! Meni so pisali, torej moram jaz tja. Priznam, da je to prišlo jako v nepriložni čas. Toda do pojutrišnjem se zanesljivo vrnem, ali pa dobiš poročilo od mene. Mej tem si pa ogledaš vozove in konje in vse prirediš, tako da koj po mojem povratku lahko skleneva kupčijo. Za vsak slučaj ti napravim menico od 500 louisov na svojega bankirja rey-a." Pri tem jc iztrgal iz svoje bančne knjižice list, opremljen s šiframi in štenipli ter zapisal nanj: "Pokazniku, ijtnantu Muostt, 500 louisdorjev na moj račun. Rudolf pi. Reding, 7. okt. 1789." Dal mi je še veliko dobrih opominov, da se ne dam opehariti od trgovcev s konji, nato sva se v naglici poslovila. Ti ljubi Bog, ko bi bil ta-čas slutil, kdaj in kako se bova zopet videla t Shodil sem si skoro podplate po Pa rizu. Ribiški Ulici, nedaleč od vojašnice naše stotnije Colonelle, jc bila velika trgovina z vozovi prav blizu kraljevih konjarcn. Peljali so me v lope, ki so obkrožale veliko dvorišče; tu je stalo nebrojno vozil vseh vrst, od najlažjega Whisky-ja do najtežje karosse. Tudi cela vrsta močnih in zložnih voz za potovanje je bila v zalogi. 'To je da, gospod," so mi rekli, "vsake vrste, kakršne želite. Trgovina gospodov Arignac in Barignac je naj-zmožnejša v Parizu. Trgovine go-podov Arignac in Barignac niti ne prekaša trgovina Grandin in sinovi v Ulici Saint-lionore. Trgovina Arignac in Barignac si bo štela v čast, go-podu prodati voz čisto do njegovi izberi, tudi na poskušnjo (proti običajni arščini seveda.) Naša slavno znana trgovina nudi le najboljše izdelke, pra-a mojsterska dela kolarske umetnosti, vaše blagorodje! Apollo bi bil srečen, ako bi se mogel na vozu iz naše trgo-(Nadaljevaujc na 7. strani.) George Lapartz & Son Geo. Laich tOO Ohio Street JOLIET -^- STAHA GOSTILUA -^- NAJBOLJŠA POSTREŽBA. JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1904 N. Chicago St.. Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li itine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. ZA Zavarovanje proti požara, mala in velika posojila pojdite k i SCHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. THE Ed I. Mpi Agency soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCE. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. ^ i j ¥ Honor I Qtonhan ji Oscar J. Stephen i' Sob« »1 In 80S Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ^OTAR Kupuje in prodaja zemljišča gu v mestu in na deželi. S Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna r notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško, i j Hitro in ugodno uredi poškodbe. fair™ Emil Bachm&n 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime Ct* ste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Street« across the track, one block south of Ohio St., Joliet. 111. Najstarija slavensko-krščanska tvrd* ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO< VALti Frank Bambich s urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu y mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robev Street CHICAGO, ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za »*• slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicifc koji šaljemo na zahtjev svakome ba* dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopl" sov od Vam poznatih slovanskih drtt* štev. Metropolitan Drug Stori N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZI Ottjil E VT*£jW &8&G So KOKBTOI fw. REVMATIZMIT SLABOSTIH . ČLENKIH HROMOSTI PLJUČNIH IN HiSNIH BOLEZNH BOLESTI . KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRENB NEVRALGJt PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC BOLESTIH v LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŠLJU ♦ ARI C AS I. ilffil il»! Hi s Ui k s S s s tfi !fi k tfi s s K s ELIXIR. ^ BITTER-WINE f VlrTv^ trinerovo horke vino —— „,,.,_ ........,,.,»1...- ^"'"'»"d b/JOSEPH TRINER 793 S.A»M»nd Ave. Cn Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaj« Želodčnih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Oliv6 oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide 1'° prvem rabljcnju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. -Mffi- Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .lerede, kakor: zahasanost, oslabenjc živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. m w -. ______\R ffi S ffi Sli i WffibREIKWSifiiSfiSfiifi®1 JOSEPH TRINER, -===IZDELOVATELJ. -- 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske In otročje, bolezni; zdravi tndi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni oseba*, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Claj JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefon*' Urad 1354 J. JDom 2198 L. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamceni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. ti M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno << 9» HOTEL FLAJNIK 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu i najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3JJP Pcnna Ave. Pittsburg, Pa John Grahek __...G-oatilničiir... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. ^12 N. Broadway JOLIET, ILL I* © al o r, ro|nhi pokil ,era is Washin-woa za svoje zdravila »erialno Številko ktere jamči, da so zdravila prava in koristna, mi dolKe'» času ie ie posrečilo i/.naiti }r»vo Al pen tinkture "> 1'omado proti izpa-JJ»nju in za rast las, »skorln« iedosedaj aa svetu m bil«, »d katera moSklm ta ženskim uo-»ti in dolgi lasje resnl-eiio popolnoma srn sle-Jo in ne bodo več izpa-•dali ter ne osiveli. Kavno tako zrasts Jo mpSltim v 6. tednih krasni brki popolnoma, nevmatlzem v rokah iu nogah In Itrlžleuh v 8 J?"" P0P°lnoma ozdravim, kurja očesa, bradavic«, p0tne D0'g, ,„ " f1"«« popolnoma odstranijo Oa Je to r»sniea jamčim s $500. nsite po cenik katero-ponijem zaston). JAKOB WAHCIC, 1092 E- 64th St. Cleveland, Ohio, R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills,: »oba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) lunch viak dan. :: Dobrodošli I Glasba po nizki ceni — Mance & L'go Co. JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) vine voziti po nebu. In naše cene so popolnoma poštene." Ko isem slišal cene, so se mi lasje na glavi ježili! Zadnji voz za pot, ki je bil še kolikor toliko zložen, naj bi stal 80 louisov. Prosil sem za par ur pomisleka, češ, da moram cene šele go-podi povedati. "A, gospod ne kupujete na lastni račun!" je rekel kommi trgovine Arig-nac in Barignac. "Gospod ste videti tako odlični, da sem mislil, da želite ta izvrstni voz za potovanje v lastno rabo. Gospod ste gotovo oskrbnik zelo, zelo odlične hiše? vojvodske hiše? dobro. Podjetje Arignac in Barignac ni radovedno. A običaj pri nas, gospodom oskrbnikom za njih trud uračunati kar najvišje opravnine. Za 80 louisdorjev, kar zaračunamo ta voz, vam bo treba le 75 plačati v gotovini. Ako bi pa rajši izbrali ta voz s finimi svilenimi blazinami, bi šlo 10 louisov v vaš mošnjiček. Za Boga, to je dandanes splošen običaj, in trgovina gospodov Arignac in Barignac, ki je vedno korakala na čelu prosvete, se tudi tem ne pusti nadkriliti od trgovine Grandin in sinovi. — Gospod oskrbnik hočete vkljub temu nekaj ur pomisleka? Dobro! Samo prosim pomislite, da utegnejo cene mej tem zopet poskočiti. Jako mnogo povprašujejo. Po včerajšnjih dogodkih se bo plemstvo še močneje izseljevalo nego po napadu na Bastijo. In zato je naravno, da morajo vozovi za pot v cenah rasti. Toda gospod hočete nakup vendarle odložiti? Na vaš risiko, toda popolnem, kakor želite! Na svidenje, gospod oskrbnik!" No; pet do deset louisov mi bo prineslo, da sem se domislil, izdati se za oskrbnika. Pa saj res kupujem na račun gospoda kraljičinega tajnika! Zdaj pa naglo k temu gospodu Grandinu, ki ga je mladič tolikrat imenoval. Morda vendarle pridemo ceneje do dobrega voza." Tako sem mislil in tekel v ulico Saint-Honore. Sama ta cesta je pol ure dolga, in od Ribiške Ulice je dolga pot do hiše Grandin in sinovi. A koj so mi jo znali pokazati, in veliki kraljevi grb nad vhodom z zlatim napisom me je poučil, da ima Grandin naslov "dvornega dobavatelja". Tudi tukaj so me poslali v velik notranji dvor, kjer je bilo videti še več voz nego pri Arignacu in Barignacu. Izredno povprašujejo po vozovih za pot" je rekel uslužbenec, ki me je vodil. "Prav kar sem danes že desetega prodal, in tri stranke so že tukaj, da tudi kupijo potne vozove. Torej mi bo čast, ponuditi vam štirinajstega. Za zdaj jih še nekaj ostane; a če bodo dalje tako povpraševali, bi hiša Grandin in sinovi utegnila priti v redki položaj, da bo ena vrsta njene zaloge popolnem izčrpana. — Izvolite tod!" Pri teh besedah sem stopil v skladišče, kjer je res bilo mnogo voz že o-značenih z besedo "prodano", in več njih, ki so želeli kupiti, so preiskovali ostale. Našel sem tu voz, ki mi je zelo ugajal, ne pretežak, z močnimi osmi in zmetmi, in dovolj prostoren. A cena je bila ogromna. Niti da bi voz poskušal, mi niso hoteli dovoliti; češ, ime hiše je porok, da je voz dober, In na zaupno vprašanje, kako veliko opravnino dajo oskrbniku, mi je uslužbenec šepnil v uho manjšo svoto nego v Ribiški Ulici. A mej tem ko sem se še pogajal, so prišli novi kupci, in koj so se dvignile cene vozovom. Torej nazaj k Arignacu in Barignacu! Hitel sem, kar so me noge nesle. Zakaj moral sem misliti, da tudi tam zrastejo cene, čim pridejo novi kupci. In v tem so bili že prišli! Gospodje Arignac in Barignac so bili med tem oz, ponujen za 80, prodali že za 120 louisov, in oni od 120, prodali že za 150 louisov. Zdaj so mi mogli ponuditi le še enega za 200 louisov (pri 10 louisih opravnine zame), in ta ni niti bil tako gosposki obložen s svilnatimi blazinami kakor oni, ki bi ga bil pred tremi urami lahko imel za 100 louisov. Tudi na poskušnjo niso več hoteli dati voza; moral sem torej voz stalno kupiti tako, da sem dal 40 louisov zadatja ter obetal ostanek plačati v treh dneh. Ako ne bi plačal do četrtega dne, ostane voz gospodom Arignac in Barignac, in jaz izgubim 40 louisov zadatja. No, voz je bil vsaj "dober in zložen", in kraljičinemu tajniku je bilo lahko, povrniti nama par tucatov louisov več. Zdaj pa na trg za konje! Namenjen sem bil, tisti dan ne še kupiti, ampak le zavoljo cen pozvedeti in po primernih živalih sc ozreti. Ko sem bil pa na mestu, sem koj opazil, da ravno konjem za kočije cene vidome rastejo. Mož poleg mene, ki se mu je židovsko pokolenje očitno poznalo, je jadi-koval, da je minuli teden prodal svoje konje, ki bi mu zdaj vrgli dvakrat toliko. Vprašal sem ga, zakaj tako rastejo cene, in odgovoril jc: "Moj ljubi gospod, noben drug vzrok ni ko ta, da stotine in tisoči ple-menitašev beže v inozemstvo, ker se boje za glave. Ah, da me je Gospod udaril s slepoto, in sem prodal svojih dvajset konj, same lepe živali, dobre živali, odličnega plemena, po 40 do 50 louisov, in jutri morda 80 ali 100 loui sov eden, kar znese strašno škodo 800-1000 louisdorjev. Ah, moj ljubi gospod, kako bom prebolel tako neznansko škodo, in šc v sedanjih nevarnih časih, ko se je vsa kupčija ustavila?— A če me luč mojih oči ne vara, sem mladega gospoda že prej enkrat videl, v svetli uniformi. Da, da, zdaj ljubega mladega gospoda prav natanko poznam; saj sem ga videl z gospodom baronom, z gospodom stotnikom Re-dingom, ko sta se pod pazduho vodila čez veliki most, ki mu pravijo 'Novi Most'." Vprašal sem Žida. če res pozna Re-dinga? "Kako naj 6i gospoda barona ne poznal, in sem mu vedno prodajal konje za ježo? Le vprašajte svojega gospoda prijatelja, gospoda stotnika, če ne pozna trgovca s konji Baruha Frankfurterja, in če ni zadovoljen s konji, ki mu jih je on prodal. Pravični Bog! Kakšno veselje mi tu posije v žalost moje strašne zgube, da se u-poznam s prijateljem svojega ljubega gospoda barona Redinga, ki mi je dražji ko tisoči tisočev!" Mislil sem si: ta konjar, ki z Redingom kupčuje, bo vsaj toliko zanesljiv ko kateri čisto tuj človek. Tedaj sem mu povedal, da nameravam po Redingovem nalogu kupiti nekaj konj za kočijo, in da bi ga prepričal, da so res za Redinga, sem mu pokazal menico. Kako so se mu posvetile oči, in kako je možiček oživel! "A moj preljubi, najboljši gospod! del, da ima slovenski klerk dosti posla in da dosti ljudi po njem vprašuje in nanj čaka, bo še več rojakov vzel v delo. Zavedajmo se! Naša lastna nezavednost je kriva, da trgovci shajajo brez naših rojakov-klerkov. Vsaka prodajalna bi morala imeti Slovenca ali Hrvata klerka, če ga nima je dokaz, da se ne zanima za nas in nikakor ni prav, da tja hodite kupovat. "Roka roko umiva". t ZAHVALA. Teln potom se zahvalim vsem, ki so mi kaj pomagali v bolezni moje soproge Frančiške Ogrinc. V prvi vrsti se zahvalim gospodu župniku, Father Ponikvarju, za njih veliki trud in za tolažilni govor in za vse kar so mi pomagali. V drugi vrsti se lepo zahvalim An-Vi hočete konje za kočijo kupiti, pa tonu Grdina, ker Slovenci ga nimamo stojite tu in gledate, ko vendar cene moža njemu ednacega v tacih slučajih, vsako uro poskočijo za pet louisov, in Zahvalim se družini Debevc za njih ko boste jutri morali plačati dvakrat toliko ko danes, in pojutrišnjem tudi za težak denar več ne dobite čvetero-nogega konja, ki ne bi imel bramorja ali pa Matuzalemove starosti v svojih kosteh? Na delo!" Potem je zavpil: "He, Levi, boter Levi! Ta gospod, ki je prijatelj mojega prijatelja v kupčijah, gospoda barona Redinga, hoče kupiti par konj za svojo karosso. Koliko naj jih bo?" — "Štirje." — "Dobro! Si slišal, Levi? Štirje! Četverico hoče gospod kupiti! In sami najboljši konji naj bodo, konji brez pogreška naj bodo! Za to sem jaz porok, ker so za mojega prijatelja v kupčijah, za gospoda barona Redinga!" S tem sem bil zapleten v kupčijo. V hipu je boter Levi pripeljal štiri vran-ce pred mene, ki so se zdeli dovolj lepi. Vse so vpregli v staro kočijo ter jih vodil pred mano v koraku, v drn-cu, v teku. Tekli so brez pogreška. "Vajeni so eden drugega in pohlevni ko jagnjeta," je zatrjeval Levi, in Ba-ruh Frankfurter in cel venec konjskih hlapcev so peli hvalo štirih vrancev. Zdaj so jih izpregli in preiskali smo posamezne: zobe, prsi, noge, kopita, binclje, vse povrsti. Kolikor sem razumel, so bile res močne in zdrave živali, ne več kot osemletne, in če bi hotel le desetino hvale verjeti, ki so jim jo peli baruh Frankfurter in celi zbor konjskih hlapcev in vaditeljev, so bili blizu najboljši konji za kočijo, kar jih je od stvarjenja sveta sem oves zobalo. In zdaj je začelo pogajanje. "400 louisov naj veljajo in nobene livre manj, ali pa naj me prvi žrebec ubije, ki ga kupim," je kričal boter Levi. Boter Baruh je zibal glavo in rekel, da kor stojijo tržne cene, ni preveč; a boter Levi naj pomisli, da gre za "prijatelja njegovega prijatelja v kupčijah, gospoda barona Redinga, s katerim upa še marsikatero kupčijo napraviti," in torej naj reče tristo louisov. 75 louisov za konja, ki ga je teden prej za 45 louisov od njega kupil, je vendar lepa kupčija. Tako je šlo naprej celo uro; na eni strani rotenje, da ne pusti več nobenega louisa, na drugi, da ne plačam nobenega več. Naposled sem se delal, kakor da hočem oditi, in res sem se obrnil. A nisem bil še dvajset korakov.proč, ko je pritekel Baruh za menoj ter mi zatrjeval, da proti odpravnini 10 louisov "iz posebnega prijateljstva" dobi konje po 90 louisov. Bil sem zadovoljen s pogojem, da plačam kupno svoto v štirih dneh, mej tem pa mora Levi skrbeti za konje. Tudi tu sem moral plačati 40 louisov zadatja, tako da je bila moja gotovina docela izčrpana. Tako sem imel voz in konje in sem upal, da bo Reding z mojo kupčijo zadovoljen. "Ko bi čakal do jutri, bi še vse druge svote plačal," sem si mi slil. "Sicer pa ni veliko na tem; za--oljo peščice louisov kraljica ne ob- trud in krasni venec. Bog jim povrni! Ne smem pozabiti društva Majke Božje Bistriške. Zahvalim se vsem sestram za krasni venec in za veliko u-deležbo skozi vse dni bolezni. Zahvalim se družini Retri in družini Rebec za krasne vence. Zahvalim se vsem skupaj, ki so me tolažili. Bog varuj vas take nesreče, kakor je mene zadela. Še vam kličem: Bog vam povrni! Žalujoči soprog Jernej Ogrinc in otroci. Cleveland, O., 4. maja 1914. Adv. edina slovenska tvrdka Eaatave, regalije, znake, kape, pečate in rs« potrebščine z društva in jednete. >U.O PRVE VRSTE. CENE NIZKI. F. KERŽE OO. 2711 S. Millard Av«. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Naznanilo. Rojakom naznanim, da sem si postavil nov dom v Gary, Minn., blizu nove jeklarne tvornic (Steel plant), ki bode za poskušnjo še letos v jeseni zaposlovala in v prihodnjem letu bode stalno naprej ronala. Ter se priporočam vsem, kateri si misli še loto kupiti ali kateri želi prodati, naj pride ali piše in naznani štev. od bloka in lote ter naznani zadnjo ceno, za koliko jo hoče prodati, ker zdaj že dosti kupcev prihaja sem kupovat lote. Torej se rojakom priporočam, da me obiščejo na mojem novem domu, bodem jaz posredoval in pokazal najlepše in najboljše lote, bodisi za trgovino ali stanovanje. Jaz sem pooblaščen za lote prodajati od vseh štirih družb: Gary, Oliver, New Duluth in Carnegie, Wis. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. Novi naslov: JOHN STERLE, Cor. McGonagle St. in 99th Avenue, P. O. New Duluth, Minn. Adv.lt uboža." (Dalje prih.) LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vloge z SI. First National Batik NJE NAD $4,500,000.00 'MM,»,»Hf#MrMff#fJ>»##H^#mfMM«HfMlilj PREMOŽENJE \mMBMM*WiiBmM*BBWmMMMBMm*BWM*mi s domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conlterd, rudeče vino, P A _ Catawba rumeno vino, Q /"V falona........... OUC galona.............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.60 za sodček. Rupoiiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. ZAVEDAJMO SE! — Slovenci in Hrvati, bodite zavedni 1 Kupujte blago le v onih prodajalnah, ki imajo oglase v našem listu ker le te se vam priporočajo. Oni tr govci, ki nimajo oglasov v našem li stu, se\ne brigajo za naš narod. Njim je mar le vaš denar, a ne da bi vam dali kaj kredita za to ker jih podpirate. Kadar imate opraviti s trgovci omenite jim naš list, da ga podpirajo z oglasi. — Rojak naj podpira rojaka. Naši ljudje so večinoma sposobni govoriti angleško, da gredo lahko v vsako prodajalno in si kupijo kar rabijo. In ker trgovci vedo, da je za njihove odjemalce naše narodnosti dober vsak klerk, pa rajše svoje ljudi imajo za klerke. Drugi narodi so bolj zavedni. Le poglejmo Irce, Švede in Nemce. Tudi ti znajo angleški, pa vedno vprašajo za rojaka-klerka, da jih posluži, ko pridejo v prodajalno. Rajše čakajo po več ur, kot da bi jim kateri drugi klerk kaj protjal, kfcr dobro vedo, da za to- je uposlen v prodajalni njih rojak, da njim prodaja. Naši ljudje se pa malo zavedajo v tem oziru, zato pa tudi ni naših rojakov veliko v mestu po prodajalnah, ker se lahko shaja z našimi ljudmi brez rojakov-klerkov. Kadar pridete v prodajalno, kjer je naš klerk vposlcn, ne kupite ničesar od drugih klerkov, makari morate malo delj čakati. In ko bo trgovec vi- MICHIGAN ALI WISCONSIN? To sta državi, v katerih je naseljenih menda največ slovenskih farmarjev. Vzrok temu je gotovo iskati v okolnosti, da sta te dve državi po svojih naravnih lastnostih, sličnih onim v stari domovini, našim ljudem še najbolj priljubljeni; deloma pa tudi zato, ker se dobi dobra zemlja tu primeroma še prav poceni. Kogar veseli poljedelstvo ali živinoreja, temu svetujemo Wisconsin; za kmetijstvo v manjšem obsegu ni boljše zemlje, kot se dobi v nekaterih krajih (ne v vseh!) te države. Poljedelstvo, .zlasti pa umna živinoreja v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom, kjer so dani za to potrebni pogoji, nosi pridnemu farmarju lepe dobičke. Z manjšim trudom, a vkljub temu z večjim dobičkom, pa bo uspeval farmar v M i c h i g a n u, ako si je znal izbrati kos zemlje v pravem kraju, t. j. v neposredni bližini velikih trgov ali letovišč bogatašev, kjer je -v stanu svoje pridelke drago prodati. Samo ob sebi je razumljivo, da je zemlja todi nekoliko dražja, kot pa v oddaljenih naselbinah; vendar cene dosedaj še niso pretirane. V omenjenih krajih bo farmar imel največ dobička, ako se bo pečal poleg živinoreje tudi s sadje-rejo in kokošjerejo. Znano je, da je Michigan dežela, kjer izvrstno rodi razno sadje, na pr.: jabolka, hruške, breskve, češnje, prav posebno pa še kor: koruza, krompir, fižol, melone, vinska trta; a tudi drugi sadeži, ka-jagode, maline itd., so prav dobička-nosni. Mi prodajamo zemljo v najboljših krajih obeh držav; na prodaj so tudi že obdelane farme. Plačilni pogoji lahki. — Kdor ima veselje kupiti in si svet ogledati, naj piše za pojasnila na J. KAKER & Co. 207 Hanover St. Milwaukee, Wis. Adv.—2t-45. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Afigleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih »lovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. f Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,001 KRON. Vložen denar obrestuje po Vse polno. Nekdo prenočuje v hotelu, kjer mu pa slabo strežejo. Pokliče strežaja in mu veli, naj prinese knjigo, kamor se zapisujejo pritožbe. Strežaj: "Je že polna!" Tujec: "Potem pokličite gospodarja!" Strežaj: "Je pa tudi danes že poln in ne more priti!" Kaj utegnemo še učakati. Francon: "Vajš kaj, Andreje, kaj mi na misu. pršlu?" Andreje: "Nu, kaj?" Francon: "Zdaj je v navadi, da je uod činža činž — morda učakamo, da bo tued' uod dauka dauk." 41 % brez vsakega odbitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje s S. strani.) Mesto poseduje, oziroma so v njegovem okrilju velike klavnice: Swift & Co., Morris & Co., Armour & Co., in Fawler Co. in več manjših tovarn z razno produkcijo. Naši so največ zaposleni po klavnicah, katere pa ravno letos prav slabo delajo. Ker mesto »ima saloonov, zato je dohodek omejen samo na tovarne in prodajalne. V državi Kansas imajo pravico voliti že s prvim papirjem, in pravico voliti imajo tudi ženske. Zato izgleda, da so ženske gospodar. (Slovenke naj o-prostijo, njih nimam v mislih, one so preveč dobre, da bi jemale možem gospodarstvo.) Saj tako mi je zatrdil moj tovariš, ki je rekel: "Kadar vsa moja družina zaspi, onda jim šele povem, da sem jaz gospodar." Kakor povsodi, tako tudi tukaj se nekateri poslužijo civilne poroke, in žalibog tudi slovanske kronike se morejo s tem ponašati, vendar je le malo slučajev. Smrtna kazen, kakor sem poizvedel, je odpravljena in se hudodelci kaznujejo z dosmrtno ječo. Ogledal sem si pokopališče, ali naravnost rečeno, njega pa prekosi vsako v gorski vasi na Kranjskem. Posebno na starem sem videl, kako so ločili revne od bogatih in pokopavali na tak kraj, da akoravno niso bili pijanci v življenju, so morali pa po smrti piti, tako izgleda močvir. Tam imajo tudi mrtvašnico, kjer shranijo mrliča od 30 do 90 dni, potem se šele pokoplje. Zato sem dobil sledeče poročilo: Pred nedavnim časom se je dogajalo, da so bili mrliči iz groba kradeni, in sicer za študijske svrhe. Posebno na take so pazili, kateri je umrl za kako novo boleznijo. In dogodilo se je, da je bil neki Hrvat zakopan, in drugo jutro so našli grob odkopan, krsto od zunaj, mrliča pa ni bilo notri. Seveda so iskali na vse strani, ali sled se ni mogel dobiti. Iz vsega tega se je videlo, da tudi oko postave ne vidi dobro. Ker se mrlič položi v mrtvašnico, ga mora potem pogrebnik še enkrat odpreti, predno se pokoplje, da ga rodovina in znanci vidijo. Seveda potem, po pokopu ni več sposoben za obdukcije in ga pustijo pri miru. To je sicer malo vse nekam neverjetno, ali resnično. Ker je bilo že pozno, se moj tovariš spomni, naj končamo ogledovanje za danes. Povabil nas pa je neki hrvaški farmer, in ker je omenil, da ima "tega rudečega", sva mu rade volje obljubila obisk. Seveda Vam bodem pisal vse od "malih piličev in velikih puranov" ter "svega in svašta", samo bodite mi vsi zdravi dotedaj. Vaš XXX. P. S. Med potjo domov je bil moj sopotnik tako vsiljiv kakor Trbušniko-va Ivanka. Razlagal mi je namreč, koliko dobrega je storil preds. Wilson za delavstvo. "Poglej, v Calumet je poslal komisijo v korist revnega trpina. In sedaj poglej, kako bode Mehikance po zadnjici natepel radi Ameri-kancev." Revež mi je pozabil povedati, da se ne bori v Meksiki preds. Wilson za delavce, ampak za bogatine. Ker sem torej videl, da je pod vplivom lune, sem se britko nasmejal, se poslovil od njega, želeč mu dobro noč, jn se podal domu; ne domu, zakaj ga nimam tukaj, ampak na stanovanje. Gorenji. New York, 2. maja.— Iz New Yorka 6e le redkokedaj kaj čuje in vendar je toliko gradiva! Da se naši greater-newyorski slovenski naselbini zaspanost ne očita, sem segel v vsej skromnosti svoji po peresu zopet jaz in tako morda vstregel mnogim onim, ki so radi prebrali moja pisma iz New Yorka, a so jih v zadnjem času vsaj trdijo — zelo pogrešali. Ad rem ergo! Ker sloni vsak vspeh pri javnih nastopih v našem društvenem delovanju na ramah zavednega našega ženstva, storim nič manj kakor svojo dolžnost, če pričnem z najmlajšim našim društvenim detetom: s slovenskim tambu-raškim ženskim klubom "Slovenko". Dvanajst Slovenk je stopilo v kolo in osnovale so tamburaški klub. V odboru so dame, katerih vspešno delovanje za narod je celi koloniji greater-nevvyorški dobro znano in priznano. takih zabavicah ni, a v blagajno romajo dolarčki in to je druga — glavna stvar. "Domovina", "Triglav" in "samostojno slov. podporno društvo prirejajo, oziroma so prirejali zabavne večere in vsakokrat je bil vspeh afere zadovoljiv. Morda pa nas "Slovenka" preseneti v kratkem z vabilcem na prvi — jour-fix, morda — upajmo torej! Žensko podp. društvo "sv. Ane" je priredilo 25. apr. v prostorih bratov Vogrič na 211 Graham Ave. Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y. zabavo, ki je kljub slabemu vremenu dobro vspela. Mladi član naše kolonije g. Gustav Šubelj je z izvrstnim igranjem dvigal pete — mladim in starim. Plesalo se je tje v pomladno noč veselo, brezskrbno. Rajalo se v "Polstertanz"-u in g. Štau-dohar je aranžiral figuriran ples, ki je gostom jako ugajal. Vidi se torej, da zabave še niso izumrle, in da plešemo — kljub demokratično dobrim časom in kljub lasanju med yankee-ji in vročekrvnimi Mexikanci. Omeniti moram še to! Slovenskih gostilničarskih podjetij v New Yofku nimamo. V Brooklynu imata brata Vogrič saloon in restaurant. Rojakom vstrezata in posledica je ta, da prihaja društvo za društvom v njune prostore in prireja tamkaj zabave. In tako je prav! Čemu bi polnili ptujcem bisage, če imamo svojega človeka v sredini?! S tem kažejo naši rojaki, da gesla "Svoj k svojim" ne prezirajo in da zavisti več ni med nami! Tudi v downtownu bi se slično podjetje izplačalo. A ga nimamo! Slov. pevsko društvo "Domovina" pod predsedništvom g. L. Burgarja živi, raste, cvete. V prihodnjem letu poleti k Niagarskim slapovom in na indijanskih tleh bo zaorila iz slovanskih grl — slovenska pesem! In tako se vresniči ideja — ki jo je sprožilo drugo "v Gospodu zaspalo" društvo. Sreča naša, da imamo "Domovino", da izpeljuje ideje drugih, ki so v produkciji idej zbilja klasični, dosledni pa samo "ad Bacchum". V New Yorkii imamo nov klub, klub gospe Auguste Danilove. Gospa je znana Slovencem, žal le, da domovina za umetnice svoje kruha ni imela. In med nami je! Pod svobodno solnce ameriško je prišel tudi rojak g. Trošt. V Evropi je absolviral konservatorij in kritika nam pripoveduje o njem, da je pevec-baritonist par excellence. V sredini svoji imamo torej dovolj sil, ki bi nam pomagati mogle, da nas ptujec spozna in zve, da taVa po zemlji tudi narod, ki se s slovenskim imenom na-zivlje. • Morda doživimo tudi v New Yorku dan, ko se zbero vse te sile — n. pr. pri banketu kakor tamkaj pri Vas v Jolietu — in osnujejo društvo, kakor-šnega dosihdob v New Yorku nismo imeli, a smo ga potrebni ko ptič zraka.. . Barbarski Oger — ni slaven, ni bil znan, in vendar ga pozna yankee, ker rad, pko rad je in polni daljni del svojega telesa z gulyas-om. In ako bi naše slovenske kuharice po restauran-tih pričele s kuhanjem žgancev in dc-likatnega ričeta, bi naš country Ame-rikanec tudi spoznal in ko bi ga kdo vprašal, ali omenil našo domovino, bi gotovo vzkliknil: "O that's the town, where the 'zgances' and 'ricet' come from!" Tako bi služila gastronomična u-metnost razširjanju geografične znanosti v Ameriki...! Dva pota imamo torej, da proslavimo slovensko svoje ime, s kulturno, ali z gastronomično propagando, Scyl- tako | le in Carybde tu ni... Naš newyorški starosta g. J. Rems je nedavno slavil 251etnico službovanja pri banki Knauth, Nachod & Kuehne. A o tem ste že pisali! Z idealnim projektom svojim — zidati "Narodni dom" v New Yorku "fjor the present" ni prodrl. Žal! A videl sem že v duhu 2—3 nadstropno zgradbo z ble.-tečim napisom: "Slovenski narodni dom", videl sem — čitalnico, sobo z biljardi, zborovalno, plesno dvorano, šolsko dvorano za učenje Albonovega jezika, videl sem zabave med svojci in da se kmalu zopet vrne v lepi naš New York! Poročati mi je i' dva smrtna slučaja. Umrl je nenadoma rojak Sme in tu zapušča mlado soprogo. Nedavno je izstopil iz podp. društva sv. Jožefa (K. S. K. J.). Posledice si lahko mislite! Umrl je v pozni jeseni svojega življenja profesor Carl Rieg. Svoječasno je bil pevovodja bivšega slov. pevskega društva "New York". "Newyorca-ni" se ga gotovo še spominjajo in ker smo imeli v njem koncilijantnega in honetnega učitelja, ga mi vsi, ki smo peli pod njegovim sceptrom, ohranimo v hvaležnem spominu! — Drugo soboto priredi slov. podporno samostojno društvo v prostorih bratov Vogričev družinsko zabavo, ki obeta najbolje. Društvo je jako agilno in z dosedanjimi zabavami je dokazalo, da se zaveda svoje naloge in da dobro razume, kako velikega pomena so ta-ki-le družabni sestanki. K sklepu mi je zabiležiti še vest, da se iz uptowna v Ridgewood preseli bivši predsednik "Triglava" g. Peter Cerar, čegar obitelj se je v zadnjem času pomnožila z rojstvom zalega in krepkega sinka. In ostal bom v uptownu — sam, Ridgewood pa dobiva—slovensko lice! Še dve leti in naš Amer. Slovenec se obleče v svečano odoro, obhajal bo 25-letnico in prerodil se v — dnevnik — da, takrat! — "Nemo propheta in pa-tria", a vseisto, proroški moj pogled v nedaleko bodočnost je jasen — in se ne vara... Ameriški Slovenci bodo takrat z menoj vred pozdravili važni oni dan, slavili dan slavlja, dan zmage! In v to ime: Bog in sreča junaška! Ivan M. Adamič. Žfiffi^iiSM S tfi Bi SBSSSS m ^ SČ5 ZA KRATEK ČAS. gj m Ki SiSffiEŠiKSiK Sfi ffi ffi KSS»SS Odrešil jo je. K župniku, ki ravno pridigo piše, pride Sirkova Mina, že postarno dekle. "No, kaj pa bi rada?" vpraša župnik. — "K izpraševanju sem prišla; možim se." — Župnik piše naprej, ko se spomni izpraševanja ter vpraša: "No, Mina, kdo te je pa odrešil?" — Mina: "Drobižev Jozelj!" Iz šole. Učitelj: "Koliko je to 1 petindvaj-setina?" Učenec: "Ne vem!" Učitelj: "Pazi! Če je zbranih 25 fantov in bi ti imel eno samo jabolko, da bi je razdelil med nje, kaj bi storil?" Učenec: "Jaz bi jabolko sam snedel.' Otročja modrost. Učitelj razlaga malčkom pregovore, med temi tudi pregovor: "Boljše je hranjeno jajce, kot sneden vol." Učitelj: "Kaj praviš, Jožek, ali je to res?" Jožek: "Ne, gospod učitelj; ako vola snem, mi ostane koža, ta je pa več vredna nego jajce." ^ MALI OGLASI. ^ Dobra primera. Zemlja je skoro v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je. Upognjen hrbet. A.: "Zakaj hodi gospod svetovalec tako upognjen?" B.: "Pri avanziranju (napredovanju) so ga preskočili." Predsednica kluba je gospica Kati, vse to — v duhu! A spomnil sem se Pavlic, podpredsednica gospica I van-j angleške narodne pesmi o deklici-mle-ka Šubelj, tajnica1 gospica Ula Zakraj- karničarki, kjer se refrain tako glasi: Šek, blagajničarka gospica Josipa Če~ šark in arhivarka gospica Marija O-grinc. Poedine inštrumente igrajo: bisernico: gdčni. Pepca Ogrinc in Pepca Paulič, kontrašico: gdčni. Mary Setnikar in Rezika Ručigaj, 1. brač: gdčni. Kati Pavlič in Marija Štempelj, 2. brač: gdč na. Ivanka Šubelj, 3. brač: gdčna Ana Perše, 1. bugarijo: gdčni. Josipa Češark in Johana Starin, 2. bugarijo: gdčna. Marija Ogrinc in berde »vira: gdčna. Ula Zakrajšek. Zborovodja kluba: pater Jernej Pe-triček. "Slovenka" obdržuje vaje ob četrtkih v društveni dvorani župnišča sv. Družine v Brooklyn«. 30. maja slavi slov. podp. društvo sv. Petra desetletnico obstanka — in pri tej priliki nastopi zopet naša "Slovenka" v narodni odori. Starosta in predsednik Tassoti pač ve ceniti vrednost "Slovenke"! Več o tej slavnosti pozneje. "Slovenka" se pripravlja na velik koncert in vprizoritev daljše igre. Detajlov še nisem zvedel, smemo pa soditi že danes, da bo afera in first class style in da bo gmoten vspeh sijajen, that's up to you, draga naselbina slovenska! Čudim se, da se "Slovenka" družabnih večerov ne spomni! Stroškov pri "Nobody asked you, Sir, she said"... in zato ne govorim o tem več dalje... Apropos! V Glas Naroda berem resolucijo tukajšnjega slov. podp. samostojnega društva glede slovenskega doma. Bra- vissimo! In zdaj imajo vsa great(jrnewyorska društva besedo! Napočil je čas, da slovenski Greaternewyork vstane in se zdrami iz 25 letnega spanja... Tam v prijaznem Ridgewoodu se je prisladkala ljubezen v mlada srca in ker neka dama trdi, da bo nekdo, ki je s piscem teh vrst dobro znan, pretakal solze za izgubljenimi upi, se, žal, ne moti. Blesk Onih očij bi .licer mogel izsiliti iz očesa solzo, —r da mu ni vtrdUa zlata naša nova zemlja srca in osušila duše!— Se mesec, dva in odpre se zopet sezona počitnic. In potovali bodo naši roja in rojakinje v svoj mili, domači V domovino se vrača lepa naša gpspica Mitzi Ribič-eva, kjer namerava ostati dve leti radi zdravja. Želimo jej, da se vrne — čila, zdrava! Domov odpotuje tudi gospica Olga Tiranova. Posetit gre po večletni odsotnosti stariše $vojč in brata, ki bivajo v Ljubljani. I njej želimo obilo Pri zobozdravniku. Zdravnik dcklic'i, kateri je ravno zob izdrl: "Le potolažite se, gospodična, časa zob, ki marsikatero solzo posuši, bo že skrbel, da bo čez to rano trava zraslal" Vsi edini. Tujelc (gleda pretep): "Tu se pa tudi vsi tepo!" Krčmar: "Ja veste, pri nas smo vsi edini." ' Pri izpitu. Profesor (naravoslovja): "No, gospod kandidat, kaj pa vam je znano o zveznem členu med človekom in opico?" Kandidat: "So ga že našli!" Profesor: "Tako? Kateri pa je?" "Kandidat: "Vino." Intimno občevanje. Ali ste po tem slučaju Kdor kaj išče za vsakokratno priok-čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede RABIMO DOBREGA MOŽA, KI želi stalno delo pri insurance kom-paniji, ter govori angleško in slovanske jezike. Več se pozve v sobi št. 407 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111. 4512 POKLADAJTE KOKOŠAM IN PI-ščetom drobnino (zdrobljeno zrnje) v kateri je zelenega graha in bodo zdrave. Zrezana detelja, Gluten Meal in Darling's Meat Crisp za piščance. Po Come Back Meat Mash dobro nesejo, če niso vse petelini. 25 raznih vrst šrota za kokoši. Imamo tudi zdravnika za kokoši. Molasses dairy feed, za krave in prešiče. Pro-dajemo ceno moko, krompir, semena za trave, detelje in alfalfa. Odprto do 9. zv. Chicago tel. 1223. Fogerty's Big Feed Store, 609 Collins St. vogal Ohio St., Joliet, 111. Zmenimo še po domače. Cene zmerne — dobra vaga. 45t2 V NAJEM H LI? V, PROSTOREN za tri konje ali pa automobil. Več pove: Jos. Težak, 115 N. Broadway, Joliet, 111. 46t4 POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertž se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. j Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. POZOR! POZOR! Obleke za spomlad in leto. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. osebno ali le pismeno Sodnik: tožnikom občevali?" t Obtoženec: "Ne to, ne ono, ampak občeval sem ž njim le še z rokami!" Razkrinkan. Profesor hoče obiskati svojega tovariša, ki ga vidi ravno pri oknu. "Žalibog, gospoda profesorja ni doma," se zlaže sljužkinja. "Tako," meni obiskovalec, "hm, pa tako pozabljiv, tako pozabljiv, tako pozabljiv... gre od doma, pa pusti svojo glavo doma pri oknu I" , ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinktnre, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik 1 DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Cenjenim gospam in gospodičnam naznanjam da sem ravno dobil veliko zalogo ženskih črevljev vsakovrstne mode za leto in za navadno nošo. V zalogi imam tudi vsakovrstne čevlje za otroke vsake starosti od rojstnega dne do 15. leta, bodisi za dekleta ali fante, ravno tako vsakovrstne čevlje za odrasle ženske in moške, najlepše mode in močno blago. Tukaj vam navedem nekoliko vrst za mlada dekleta. Lepe White Slippers Patent Leather, Patent Leather Baby Doll, s 2 strap Sandles, Patent Leather, White Top, rujave barve. Ravno tako za gospe velvet, satin, pumps and shoes po jako nizkih cenah, istotako vam priporočam moške delavne čevlje in za praznike oxfords in navadne vici gunmetal in Rusian Calf. Zdaj imam znižane cene na moških oblekah. Pri meni se kupi lepa obleka od $12 do $15, $18 in pa do $20 ter $25, ravno tako obleke za šolske dečke, knee pants po jako nizkih cenah. Perilne letne (ableke, izdelane po najlepši modi. Drugi teden dobim v zalogo lepe 'slamnike, lepe letne židane kape, letne srajce, ravno tako sem zopet dobil veliko zalogo lepih židanih in perilnih mašenj, najlepše barve kar se jih sploh zamore kje dobiti. Pridite in se sami prepričajte, da je moje blago najlepše in po nizkih cenah. Pri meni dobite moje trgovske znamke (trading stamps), in ko kupite blaga za 25 dolarjev imate knjigo polno jih prinesite v mojo prodajalno in dobite za $1 vrednosti blaga karkoli si hočete izbrati. Vse zgoraj omenjeno blago vam garantiram ter povrnem denar, ako ni popolnoma v zadovoljnost. Vaši naklonjenosti se priporočam za mnogobrojni obisk vam udani i Geo. Stonich Clothing Store SLOVENSKA TRGOVINA 815 N. Chicago St. Nasproti Slov. Cerkve. Joliet, 111. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111-. 48532323482348534823235323232323485323532323484853