39. štev, V Kranju, dne 1. oktobra 1910. XL leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po pošti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni št v o je na pristavi gosp. K. Floriana t .Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravništvH naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo K zasedanju deželnega zbora1 kranjskega. Prihodnjo sredo, dne 5. oktobra i 1., se odpro vrata edinega deželnega parlamenta, v katerem imamo Slovenci večino. Prva seja bo namenjena izključno samo cesarjevi osemdesetletnici. Po tej seji nastopi večdnevna pavza in šele potem naj se začne redno delovanje deželnega zbora. Eni viri pravijo, da bo to zasedanje jako viharno: da bo deželni predsednik baron Schwarz moral dajati odgovor na zadnje nam zadane zaušnice, da hoče klerikalna stranka, kolikor hitro mogoče, spraviti pod streho novi mestni statut ljubljanski L t. d., drugi viri pa zatrjujejo, da bo deželni zbor kranjski prav lepo mirno poslušal »odgovor" deželnega šefa in taistega vzel »na znanje". Mi smo seveda na strani zadnjih, ker prav dobro poznamo pohlevne slovenske ljudske zastopnike, ki bodo pred Schwarzom trepeta je zlezli pod klop. In kaj naj store naši narodno-na-predni poslanci? Četrtina vseh jih je, pa zbog svoje zmožnosti in trdne volje ne pridejo v poštev, kaj še do kake veljave, ker jih na eni strani ošabna klerikalna večina kratkomalo baga-telizira, na drugi strani pa tudi Schwarzova vlada, ki dobiva potuho od naših klerikalcev, sploh ne vpošteva niti najmanjše njihove želje, Čeprav je vsestranski upravičena. To se čimdalje bolj izkazuje, ko centralna vlada na Dunaju z neko hitrostjo rešuje silno skrpucane sklepe deželnega zbora kranjskega. Schwarz nas tepe s palico, naši poslanci pa naj mu ližejo roke. Nel Preveč poniževalno je za nas I Ker potemtakem nimajo narodno-napredni poslanci v deželni zbornici pričakovati ničesar dobrega ali uspešnega, zato naj ne hodijo več notri in naj rajši ostanejo doma. Mislimo, da bi bilo to najpametnejše. To je naše mnenje. Deset zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence. 1. Priglasi te edinole k trojemu materinemu jeziku slovenskemu I 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj ob-čevalni jesik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku 1 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svcje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda 1 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj ob če val ni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovensko narodnosti! 10. Tudi se ne daj zattrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem ! Imejte to vedno v mislih, in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev 1 Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da te ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovtnski rod, ki zahteva j a se enakih pravic! Potni spomini.*) Z reza kmetijskih zadrug prodaja svoji« članicam po deželi in podružnicam ondotne kmetijske diužbe. Po končnem računu prodala je ta zveza v letu 1908 blsga kmečkega značaja za 1,268.021-41 kron z dobičtom 65454 57 K. Seveda treba odšteti od tega dobička izdatke in troške za vzdrževanje in upravo skladišči. V zalogi ima vsa vrste gnojil, žlindro, kaj nit, kostno moko, supeifosfat, soli ter čilski, gips; galico, žveplo; vsa semenska žita, kakor oves, ječmen, rž, pšenico; krompir, močna krmila, otrobi, preže, živinsko sol, kmetijske stroje, slamo, seno, loto, premog, papir za zavijanje sadja, lesno volno, košarice za sadje, zabojke za sadje, blagajne in hišne nabiralnike, tiskovine; sadje, sadjevec, vino, šampanjec, miokarske potrebščine i. t. d. Zveza kmetijskih zadrug Štajerskih, oziroma njen blagovni oddelek bavi se samo a blagom kmetijskega značaja. Galanterija, Ipecerija i. t d., t. j. blago, s katerim tako rade šarijo naše gospodarske organizacije, da res samo izzivajo upravičen odpor proti kmetijskim zadrugam od strani trgovcev je popolnoma izključeno. Ima tudi prav. Trgovina potrebuje previdnih, računajočih ljudi, kateri se jo oklenejo s vso močjo in ji posvete svoje sile veliko bolj, *akor v organizacijah nastavljeni razni ravnatelji, katerim je le za mesečno plačo, procvit uvodov jim je največkrat deveta briga! Ži razpečavo sadja ima Štajerska zveza zopet svoj oddelek. Omeniti je, da stoji vsakemu oddelku na čelu zvezi odgovoren voditelj, kateri ima zopet pod seboj podložno uradništvo in osobje. Roko v roki glede blagovnega prometa kmetijskega značaja delata na Stajarskem zveza kmetijskih zadrug in Štajerska kmetijska družba. Ravno tako ni v zvezi sami, ter v tej včlanjenimi zadrugami ločitve po političnem mišljenju in pripad- aj Nadaljevanje iz št. 11 letošnjega leta. PODLISTEK. Na SelltVl. Dalje. I. V temni, pozni noči dospem na bajno razsvetljen kolodvor večjega pristaniškega mesta. 2e ▼ zelezničnem kupeju sem povzel iz pogovora dveh trgovskih potnikov, da bo v mestu težko dobiti prenočišča, kajti vse je zasedeno. Tujcev da kar mrgoli y mestu in prenočišča so silno draga. Neljuba mi je ta novica, ker moja sredstva niso ravno sijajna; v svojih gorah si pač nisem nakopal bogastva. Pa prenočiti moram tn na vsak način, kajti jutri me čaka še dolga pot Izstopim in prevdarjam. V kak hotel iti mi ne kaže, a prespal hi se rad. Ne daleč od kolodvora mi zeva nasproti veliko razsvetljeno okno. Tja se napotim; k sreči je gostilna, torej vstopim. Natakar v bolj zamazani opravi me pozdravi v tujem jeziku in vpraša, česar selim. Predvsem zahtevam nekaj okrepčila, nato ga vprašam, če morem tu prenočiti. On mi pritrdi in me vpraša, če želim iti takoj k počitku. Povem mu, da bi se rad iznebil svoje ročna prtljage, predvsem pa kovčega, v katerem sem hranil svoje listine, od krstnega lista do onega preklicanega dekreta. Natakar izgine sa hip in se povrne v spremstvu mlajša ženske, ne ravno neprijetnih potez. Seveda mislim, da je to sobarica ali kaj slišnega in ji sledim s svojo prtljago. Ko- Irakava čez velikansko dvorišče, ki se mi zdi v jasnem luninem svitu Se večje in skrivnoslnejše, proti jako obsežnemu, a nizkemu poslopju s neltr-vilnimi velikimi obokanimi vhodi, ki mi zijajo nasproti kot žrela temnih, tajinstvenih moči. Tam, ne daleč od mene, vodi tudi neka draga debelu-nasta ženska možaka čez dvorišče in oba zgineta v enem teh Zrel. Čudna prenočišča, si mislim. Tn vstopiva jas in moja vodnica v eno teh odprtin in prekoračiva kakor v rogu teman, precej dolg hodnik. Naenkrat se moja spremljevalka ustavi, odpre neka vrata in me vede skozi nekako Kuhinjo, v kateri je slabo brlela petrolejna svetilka, v precej prostorno, ša dosti lepo opremljeno sobo s tremi posteljami. Tu odložim svojo prtljago, plačam takoj sobo in rečem, da grem še pogledat v mesto. Vidim šele sedaj, da tu ni pravih gostilni carskih prenočišč, ampak da oddajajo stranke, ki stanujejo v obširnem poslopju, kar na lastno postelje potnikom, ki zahajajo v ono gostilno. Ženska mi še naroči, da naj potrkam na kuhinjska vrata, kadar ae vračam, da mi odpre. Po isti poti se vrnem na ulico. V mislih v avoji tihi gorski vasici, kjer sedaj pač se vse spi spanje pravičnega, se napotim v krasno razsvetljeno, šumeče mesto, da prepodim Se pri kupici rajnega istri-janca dometožje In slovesa bol. Malo boljše volje in lažjega srca se vrnem v pozni uri v svojo gostilno. A tu je že vse zaprto in temno. K sreči najdem odprt stranski dohod na dvorišče, katero obseva še jasen lunin svit Od onega nizkega poslopja, v katerem se nahaja ravnokar najeta soba, mi reži nasproti štirinajst do šestnajst vhodov. Sele sedaj se zmislimt Za boga, človek, kje je tvoj vhod? Kako prideš v svojo sobo? O tem niti najmanjšega pojma nimam! Lahko je koj prvi vhod, lahko je peti, lahko tudi trinajsti ali štirinajsti. Kaj početi ? Odločim se, da poizkusim svojo srečo, kar na slepo. Da med prvimi tremi vhodi onega ni, v katerega me je peljala ona ženica, sem bil prepričan. Torej hajd v četrtega! Na vso nesrečo imam, ker nisem kadilec, urno dve ali tri vžigalice pri sebi. Torej se je treba zanesti bolj na čnt svojih rok. Previdno se pomikam ob ateni naprej. Aba, tam Se čnjejo; slišim pritajeno govoričenje. Potrkam. OJpre mlada, na pol razgaljena ženska. a Prosim, ali spim jas tukaj ?» povprašam v prvi osuplosti ne ravno duhovito. «Kaj hočete? Tu ne spi nikak tujec!» se odreže ona neprijazno in mi zaloputne vrata prod nosom. Torej v tem hodniku ni moje sobe; hajd v drugi! Z isto ponoinostjo kakor prej se pamičem po petem hodniku naprej. Da so vsi enako zidani, in da imajo vsi po eno stanovanje, mi je jasno. Potrkam na prva vrata, katera začutim pod prstmi. Dolgo, dolgo se nič ne gaoe. Potrkam dragic, močneje. Nič. Se močneje. «Kde je?» sahrešči hripav ženski glas, da se skoraj strahu sesedem in prej nego morem odgovoriti, se odpro nekoliko vrata in postarna, grda ženska, v svojem pom ank- oistvu. Združene se vse zadruge v tej osrednji celoti. Ker je ves blagovni promet o enotnih rokah in ima Štajerska kmetijska družba ravno tako svoje podružnice, kakor n. pr. Kranjska, oddaja in prepušča leta vsa naicčla na gnojila, semena, krmila i. t. d. zvezi kmetijskih zadrug, da jih ona odpošilja naročnikom. Seveda, da je kmetijska družba pri zvezi včlanjena in so tudi pripadniki družbe in celo nje uradniki v vodstvu zveze. Kakor je posneti po letnem poročilu za leto 1908 je štela zveza tedaj 3S4 pridruženih zadrug in drugih korporacij. Največ šteje 'unečkih posojilnic po rajfajznovem načinu, namreč 270 po Število, nerajfajtnovki ima v svoji sredi samo dve. Izmed kmetijskih produktivnih zadrug Šteje: 1 skladiščno zadrugo; 1 hmeljno skladišče; 5 mlekarskih zadrug; 3 sirarske zadruge; 4 kletarske zadruge; 1 bikorrjsko zadrugo; 25 živinorejskih zadrug; 7 kmetijskih nakupovalnih in prodajalnih zadrug; zadrugo za vnovčenje sadja; zadrugo za pridelovanje deteljnega in travnega semena; 4 trt-ničarske zadruge in 7 društev kmetijskega značaja, ustanovljenih na podlagi društvenega zakona z kmetijako družbo za štajersko in zvezo živinorejskih zadrug miredolske pasme. Kakor iz poročila posneti, je delovanje zveze zelo previdno in jako uspelao. Tudi se vidi, da so kmečke gospodarske razmere zgornje- in srednještajarskih kmetov mnogo ugodnejše mimo onih v naših južnih, slovenskc-hrvaških deželah. Obrestna mera za hranilne vloge pri ondotnih rajfajzenkah znaša največkrat 3V2, 33/i, največ do 4V4%» medtem ko je v južnem, slovenskem delu dežele najnižja obrestna mera 4W7o. kakor tudi pri nas na Kranjskem. Dežela ima denarja na preostajanje, kajti zvečine članice nalagajo ga pri centrali v Gradcu in leta ima prav lepe naložbe pri raznih drugih zavodih, največ pa v bankah. Zveza je eminentno nemškega značaja ter pod krinko gospodarskega napredka deluje po slovenskem, spodnještajerskem delu dežele za razširjenje irermanizma iti to tembolj ker ima na razpolago dovolj denarnih sredstev in dobiva podpore od dežele, katera ji je zelo naklonjena. Mesto Gradec samonasebi velja kot zelo zdravo mesto, obdano od treh strani s prijetno obraSčenimi hribi, v katerem stanujejo zelo radi penzionisti. Sicer pa pojdimo naprej, proti prestolnici Avstrije — Dunaju. Dalje prih. § 1. drža?aega šolskega zakona. Govoril na XXII. g'avni skupš ini Zave e dne 7. avgusta 1.1. v Novem mestu Engelbert Oangl. Dalje. Pusti jih, ki se dobrikajo staremu tovarišu v lice, za hrbtom pa mu izpodmikajo stol, da bi čimprej sedli nanj, in ko Se stari tovariš ni zabr-nil ključa v vratih, že kockajo za njegovo službo 1 Pusti jih, naj delajo takol Kriče, da smo jim sovražniki! Kako naj bo sovraštvo tam, kjer je pomilovanje? Kristus je imel Iskariota, Spartanci so imeli Efialta, učiteljsko uboStvo pa ima Slomška rje. (Ogorčenje, vzkiikanje.) Kdor more, naj stori tako. Svojo dedšiino, pristradano v težkem boju za obstanek, ki ji pravimo čisto, neoskrunjeno, pošteno ime, lahko prodaš za skledo leče ali za katerokoli drugo ceno, zato — ubožec pritiskan od trde usode, izkušan od peze življenja — ne bol od na« sovražen in zaničevan, ker je bila sila razmer jačja od sile tvojega značaja in te je uklonila, da si s srdom v srcu in s kletvijo na jeziku pljunil na svojo čast, edino, odliko, ki si jo imel! Soka sočutja nam igra v očeh že zaradi tvoje žene in otrok!... Naj ti nasujejo dobrot v zvrhani meri, da ti v dobrotah uthne vest, ako se ti kaj oglaša! — (Odobravanje.) UboStvo je rodilo že veliko zla, pa je rodilo tudi to, a kot senca hodi ž njim čisto napačno mnenje, da smo nezasčajneži mi, ki smo ostali značajni, da smo nezvesti mi, ki smo ostali zvesti. Zoačajni in zvesti v vsakem pogledu, tako tudi v izvajanju tiste določbe § 1. drž. Sol. zakona, ki zahteva nravno-versko vzgojo! Mi hočemo nravno-versko vzgojo, ki sloni na nauku božjem: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! (Viharno ploskanje.) Tu je treba enkrat jasne besede, da ne bo večnih neutemeljenih očitkov o brezverski vzgoji, o Ferrerovstvu* o Španskih anarhistih in o drug h takih pošastih. Nravno-verska vzgoja, utemeljena v svetem pismu. Pustite jih, naj kriče 1 — Kričali so, krča danes in kričali bodo Se bolj, ko zvedo, o čem smo govorili tukaj. Kričanje ni dokazovanje! (Odobravanje). Mi ne maramo nravno-verske vzgoje, kakršno uče naši krivi preroki. Oni oznanjajo nauk sovraštva in ubojstva, mi pa hočemo in učimo nauk ljubezni. Mi nočemo biti njihovi sodniki, saj jim morajo biti znane besede, ki jih govori sveto pismo: «Bog sodi brez ozira na zuaanjo veljavo vsakega po njegovem delu». (I. Petr. 1, 17.) Nravno-verska ni tista vzgoja, ki se hoče uveljaviti z nožem in z numeriranimi proglašenimi kostmi in s takimi nauki, kakršni so bili proglašeni na znanem shodu v Mirnu pri Gorici, kjer je klical apostol katoliške mladine, da je treba sovražnika zadeti naravnost v srce, (Klici: Trse-glav. — Hrupno vzkiikanje.) Kake sadove rode ] taki nauki, se je nedavno pokazalo na Štajerskem. Nravno-verska vzgoja je tista, ki dviga v srcu blaga čivstva in pomirja strasti, ki približa človeka k človeku kot brata k bratu, ki kaže na prvotno enakost in isto vredaott vsakega izmed nas, ki ne pozna ni med mladino ni med odraslimi ljudmi nobene razlike. «Kaj imaš, česar bi ne prejel?* govori sveto pismo (I. Kor. 4, 7) Kar dvigne človeka nad človeka, to so njegove duševne zmožnosti, ki jih naj izrablja svojemu bližojemu v korist. Naj tistega, ki je ubog in pomoči potreben, dvigne iz uboStva in potrebe, ga pritisne nase in izkuSa napraviti sebi enakega! — Kako pa se mi-renska in dobrepoljska «nravno-verska v?goja» strinja z besedami svetega pisma, ki pravi: «Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobrj storite tistim, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci svojega očeta, ki je v nebesih*. (Mat. 5, 44, 45.) — Ker učs drugače, nego uči sveta beseda, dokazujejo s tem, da nimajo vanjo vere in da so to sveto besedo popačili tako, kakor naj to bolje služi njih politiškim namenom. Mi smo s pojmom nravno-verske vzgoje na jasnem: vzgoji človeka tako, da ga ne bo pred nikomur strah in sram, a tudi tebe ne pred svojim učencem I (Ploskanje.) — Izvir in smoter nravno-verski vzgoji bodi nauk ljubezni. Dovolj je boja, 1 viharja, težav, laži, prevar, zavisti in zlobe na svetu ! in v življenju in vedno ve* jih bo in vedno težje bo življenje in vedno maoj bo vrlih ljudi in državljanov, kakor jih hoče imeti § 1. drž. Sol. zakona, ako bomo sejali že v mlada srca seme sovraštva, ubijali treznost misli in preudarka s politiško strastjo, ako bomo v dušah zbujali pohlep po krvi, ako bomo v vsakem posamezniku in v množicah dvigali in jačiii slabe strani in zatirali dobra nagnenja. (Klici: Izborno.) Naše napredno učiteljstvo je z znano izjavo, da se kot stan in stanovska organizacija ne priznava kakor del nobene politiške stranke, dovolj jasno povedalo, da se v polni meri zaveda svoje vzgojne nsloge, kakor jo predpisuje § 1. drž. Sol. zakona. Nasprotna organizacija pa je na shodu na Vrhniki slovesno izrekla, da se oklepa S. L. S., torej politiške organitacje, katere ljubezen do šolstva in uči te Is t va je tako splošno znana, da bi bili vsaka nadaljna beseda odveč. Stopili so od službe, ki so jo prisegli drž. šol. zakonu, v službo tiste politike, ki proglaša ta zakon za proklestvo. (Klici: Res je!) Slovenskemu naprednemu učiteljstvu ni treba dopovedovati, kako ono umevaj nravno-versko vzgojo. Zidoje persekucije, ki se izvajajo nad tem učiteljttvom z vso brezobzirnostjo, nam kažejo, da j>h provzročajo zgolj politiški motivi. Nihče ni bil discipliniran zaradi napak pri vzgoji in pouku, vse je zadela kruta roka zaraditega, ker to tako hoče njihova politiška morala! (Klici: Res je t) Nravno-verska vzgoja, ki jo določa § 1. drž. šol. zakona, je utemeljena v svetem pismu. Oni, ki so patentirani poznavalci sv. pisma, ki začenjajo svoja zborovanja z mašami in prirejajo pobožna romanja, bi morali svoje ravnanje in delo uravnati po teh naukih. A dejstva kažejo ravno nasprotno: ali te nauke poznajo, pa se s suveren-skira preži ranjeni ne ravnajo po njih, ali pa jih sploh ne poznajo in so pobožni z jezikom, a popačeni, hinavski in zlobni v srcu! Ali je to nravno-verska vzgoja, ki jo razlaga klerikalno časopi Brez komentarja. Dalje bi ne govoril, samo par vrstic naj mi bo dovoljeno še napisati. Ali se je takemu početju od strani neukega, tedaj nevednega in pomilovanja vrednega ljudstva čuditi? — Ne. Tok daaašujega katoliškega časa je tak, da je dovoljeno vsako še tako absurdno sredstvo in dejanje, samo da le služi svojemu cilju in namenu, ne glede na blagor duševno in telesno propadajočega ljudstva. Brezvestnost klerikalizma presega vse meje in v to poklicani merodajni faktorji se ne ganejo, ker tudi njim je malikova-joče ga ljudstva sreča in blagor deveta briga, da je le njih malha — polna in zadovoljna. Prihodnjič Se kaj. Z Jamaika nam pišejo: Ta mala vasica je imela dne 12. rožnika veselico in čisti dohodek je bil namenjen v popravo vaških potov. Pa že ni bilo nekaternikom všeč. In ker niso imeli kaj tehtnega oporekati, so pa izkušali delati zdražbo med Nemljičani in Jamnikarji. V tem so se posebno odlikovali iz Resmanovega rodu. Tako so Balantu očitali, da je hodil z gorečo bakljo med podom in hišo ter da je bila skrajna nevarnost glede ognja. Kaj, ko bi ti, namesto da delajo zdražbo, raje nase gledali in poravnali gotove stvari. Ali se razumemo, kaj? — Dobili smo tudi nove ključarje, ki delajo tako dobro, da bodo kmalu vso cerkveno blagajno izpraznili. Župniku je seveda vse všeč, samo da se mu klanjata. Svetujemo mu, naj ju malo pouči, kaj zapoveduje 7., 8. in 10. zapoved. Ali pa mar misi Rožnik postaviti sv. Primoža in Felicijanaiz altarja in ju nadomestiti z Mihovcem in Res-manom ? Prav umestno bi tudi bilo, ako bi župnik Resmanove otroke naučil malo bolj po katoliško živeti, ker starši jih uče ravno nasprotno. Za danes dovolj, prihodnjič pa Še kaj. Ii Begunj. G. urednik! Nerad Vam poročam nekaj iz našega tako zaspanega kraja. A ker so to krepkosti našega župnika, je vendar dobro, da jih otmem pozabljenju. Naš župnik Vam je gotovo znan kot dober jahač, tudi kot vzornega lovca ga štejejo. Tudi to ste že gotovo slišali, kako rad ponočuje in naš kmetic bi rekel, da je to pravi fant od fare. Manj pa se briga za službo božjo in za naš dušni blagor. Tudi v šoli so naši otroci v veroznanstvu tako izborno poučeni, da jih prekašajo že daleč njih rmeni kitajski bratci. Župnik, ki je za časa kandidature za našo župnijo obljubljal in slovesno izjavljal, da bo hodil po potih svojega prednika, ki je bil pravi vzor-župnik na deželi, se tako oddaljuje od njega kakor Hallejev komet od zemlje. Tako se 2 je pred par dnevi pokazal kot pravi Kristov namestnik. Umrl je otrok mizarja Bevca. Župnik je določil dan in uro pogreba, pondeljek ob 5. uri popoldne. Številni pogrebci so se zbrali točno ob določeni uri. Mrtvaški zvonovi so otožno za-brenčali. Marsikateri župljan je pri teškem delu vzkliknil, ko je slišal otožno zvonenje: No, ta je saj prestal, nas pa še čaka. In zvonovi so zvonili dalje. In v njih turobne glasove so se mešali vzdihi potrte matere in žalostnega očeta. Izprevod obstane pri farni cerkvi. Tam pa na svoje veliko začudenje pogrebci izvedo, da župnika ni doma, ter da nihče ne ve, kje da je. Pogrebci čakajo na župnika tri ure, pa ga ni bilo od nikoder. Mati otrokova, ki je pred par dnevi šele vstala iz postelje, se je tresla cd mraza, ostali pogrebci so kleli župnika in ko je že Ave Marijo zdavno odzvonilo, so pogrebci krsto vzdignili iz cerkve, ter jo ob zvonenju in luninem svitu odnesli v mrtvašnico, kjer naj bi čakala župnikove vrnitve. Pogrebci so se z jezo v srcu in kletvami na jeziku razšli. Oče je šel nazaj v župnišče k župniku, ki se je skoro vrnil. Vpraša ga, kako da vendar ni prišel pokopat otroka. Saj čakajo že cel popoldan in še ni pokopan; naj ga bi bil saj obvestil, da ne bi bil spravljal skupaj po-grebcev in zapravljal dragega časa. Župnik mu pa kar mirno odgovori, rekoč: .Sem bil v prav fletni družbi in sem prav pozabil, da imam doma pogreb." Drugi dan ga je pokopal ob 8. uri zjutraj. Nad temi dogodki se zgraža vsa okolica. Dovolj imamo še gradiva, pa še kakšnega, kar čudili se boste. In ravnoprav, da gre zima v deželo, ko imamo več časa za pisati in brati. Dostavim dovtip nekega klerikalca, ki je pravil, da bo župnik kupil Šturmovo ledenico v Poljčah, kamor bomo nosili naše mrliče, ter jih tam shranjevali tako dolgo, da bo imel župnik čas in jih bo pokopaval. Take so pač naše razmere. Il Lesee. (Sadovi avstrijske zunanje politike.) 10. septembra t. 1. je peljal z Jesenic v Ljubljano tovorni vlak štev. 1785 popolnoma novih 32 vagonov, namenjenih v Ciribrod v Bolgarijo. 16 teh vozov so bili takozvani lori-vozovi za prevoz lesa itd., na vsakemu takemu vozu je b.l zopet drugi voz, in sicer one vrste, ki se rabi naprimer za prevažanje premega, tako da je bilo skupno 32 novih za Bolgarijo namenjenih vozov pri vlaku. Ti vozovi so kaj lično izdelani, sivo barvami, z dvojnatimi napisi, in sicer bolgarski v cirilici in nemški v latinici. 19. septembra je pa bilo pri tovornem vlaku štev. 1773 zopet 20 enakih, za Bilgarijo namenjenih novih vozov priklopljenib, 10 lori, .in na te naloženih 10 premogovnih vozov, in 22. septembra je zopet peljal tovorni vlak štev. 1785 v Uaribrod 24 sličnih in sličoo naloženih vozov. Ko bi človek sodil, da so bili ti vozovi naročeni in izdelani v Avstriji, bi se bil kruto zmotil, kajti izdelani so bili v »Nieder-bronnu v Alzacij', torej v Nemčiji. V slučaiu da je vsak teh vozov stal najmanj 8000 do 10000 kron, je torej vseh 76 vozov stalo lepo svoto 608.000 do 760.000 kron, katere bi bile lahko zaslužile naSe avstrijske tovarne, in bi zaslužek imeli avstrijski delavci, saj je vendar Avstro-Ogrska Bolgariji bližja nego Nemčija. Romunski trg je za nas izgubljen že davno, Srbija naroča vse potrebščine za železnice, vojsko itd. izključno v inozemstvu, tako da je tudi srbski trg takorekoč za Avstrijo izgubljen, in kakor se vidi, sedaj je prišla na vrsto Se Bolgarija, a na Dunaju se pa visoka gospoda še ni itpametovala. Tira za nas vedno pogubnejšo politiko in to drug m državam, kakor n. pr. Nemčiji v prid, sebi pa v veliko Škodo, in mirno gleda in tip., kako avstrijsko nemSko-madjar-sko časopisje Slovane, posebno nas Jugoslovane napada, in nas neprestano blati, kjer le more. Da ta ostudna pisava nas položaj napram balkaaskim državam le že poslabša, leži na dlani, in če že naša birokracija za take stvari nima zmisla, se je le čuditi, da se našim tovarnarjem še niso odprle oči. Saj imajo naši tovarnarji in tovarniški delničarji in poleg teh naše pare »delavci* pri ti ženi« alai zunanji politiki največ škode! Pa kdo se bo čudil tej ostudni pisavi nemškega in madjarskega časopisja, saj imamo Slovenci sami tak list, ki je celo glasilo knecoSkofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki neprestano žaljivo piše o Srbiji in svoje lastne brate, kateri so bili letos v Belemgradu, črni in denuacira za veleizdajnike. Z Jesenic. Na Jesenicah imamo dva, ki se po biSah vsiljujeta in dokazujeta, da sta reveža. To je občinski gerent in nadudtelj. Da je gerent velik duševen revež, to radi verujemo in veseli nas, da je to spoznal. Samo pozno je prišel do tega spoznaaja, ker sedaj delajo vsi merodajni faktorji, da preženejo to »revščino* z županskega stoica. Sam ftfjmošter j-i nezadovoljen s gerentom in pritožbe ra tejo kot gobe po dežju. Čebulj je zato že tak revež, da po občinski pisarni razgraja tako, da Se tajnika več ne dobi. Občinske posle opravlja neki knjigovez, tako da vodi za sedaj občino krojač in knjigovez. Da se pod tem gospodarstvom pa-metal in boljši ljudje famosno počutijo, tega ni treba posebej omenjati. Drugi junak, nadufiitelj, je tudi velik revež. Ponižen hlapce fajmoStrov je, liberalcem se ne upa zameriti in na Savi prav rad sedi med Nemci. Ca v cerkvi lepo ne moli, zagrozi mu fajmoSter, da bo njemu v sramoto pod pretvezo pohujševanja odpovedal šolske maše. Tega Ali 101*1 tC bOlCČlflC ? Revmatične, gihučne, glavobol, zobobol V Ali ste si vsled prehlajenja, prepiha kaj pridobili ? Poizkusite veddar bolečine odstranjajoce, ozdravljajoče, okrepčevalno ■redsivo Fellariev fiudi zd. «Elsafluid». To i« res dobro! To ni samo reklama 1 Poizkusni tucat 6 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elssplatz Nr. 264 (Hrvatsko). •e boji in pri drugih strankah zabavlja fajraoStru in njegovi stranki. Zato ga povsod love za jezike, radi Cesar je velik revež, tak reveZ, da si doma Se prenočevati ne upa in spi vsak dan drugje. Eakrat v Soli, potem na zoi< pri g. Pibrovcu, nato zopet pri diugih znancih i. t. d. Pa tudi drugače je revež. Ker po gostilnah rad politizira, porabi radi tega toliko cvenka, da mu ne ostane poleg «firkelčkov» nič za brano. Zato ne kosi nikoli, kar mu toliko škoduje, da postaja oddaedodne večji revež, tako da pravijo, da ne bo mogel dolgo izvrševati svojo nalogo, če bo samo pil in jedel nič. Taka sta torej ta dva reveža. Razloček je ta, Csbulj, ki sicer tudi rad preklinja, se kaže klerikalca, nadučitelj pa je kameleon, ni ne krop, ne voda in takih nadučiteljev na Jesenicah ne rabimo in tudi ? S Ski jih nočejo. Menda jat Ii šenčnrske občine. Sicer je bil 22. september, ko so naSi klerikalci zopet volili novega župana, zelo žalosten dan, vendar pa se tu upal, da ga razvedre klerikalne alavnosti, ki se bodo brez dvoma vrlile na ta dan: i na na čast odstopivSemu županu Jarcu, druga pa na čast novemu. Da bi mi od teh svečanosti nič ne ušlo, sem vtaknil v malho dober daljnogled, na hrbet obesil poslušalo, ki tri ure daleč naokrog vsak glasek t j sme, v roke pa vzel podrzano metlo, katero sem preje namočil v neko žlahtno dišečo tekočino ter zlezel na turn svetega Jurja, odkoder se po celi naši občini odpira mogočen razgled. Toda kako razočaranje, ko sedem na petelina! Nikjer nobene zastave, nobenega mlaja, nobenega topiča! Le dolgočasna megla se vlači po ravnini in spušča male rosne kaplje na radovedno mojo glavo, in le kak pasji glas dospe na moje uho. Že hočem zlesti dol, ko zaslišim drdanje starega koleslja in pa razgovarjanje znanih glasov. Videl nisem nič, le sliSal sem od Velesovega sem: «BoS pa Ti, Milač, Sel odmrža do moža in rekel, da nas je osem že, ki smo vsi za Sajovca iz Vele-sovega, da naj ga Se on voli, da bom soglasno župan. Ali boS Sel P* Nato zaslišim nežen jokajoč K asek: «Pa bom.» In zopet isti glas: «Djbro, Ti, Tone, si že svetovalec, zato ne bodi žalosten, bomo pa Dovarja naredili za županovega namestnika, saj *i z nami, Dovar ali ne P Pa da boS sebe volili* Ii zopet nek drug jokajoč glasek: »Seveda bom 1» «In Vi, gospod župnik,* povzame nato zopet prvi glas, »ali ste z nami P* V tem trenutku zadrdra k *k-se!j, par solnčnih žarkov ga obsvetli in glej na njemu so sedeli velerovski črni gavrani Sajovec, Dragar, ki se je nad vse čemerno držal, Dovar in pa župnik. Od strani sem jo pa prikrevlja proti koleslju prav neznaten zgrban možicelj. Ponižno sname v pozdrav klobuk z glave ter ga vrti v rokah kot otroci na veliki petek ragljo. Toda možakarji se Se ne zmenijo zanj. Tone jezno pljune, kot bi iz škafa zlil, fijraošter se potuhne, Sajovec pa pravi: «Tam le je Peterca iž Velesovega, Tone, poženi!* Koleselj oddrda, Peterca pa zarentači: Samo ob volitvah rae poznajo, ti hud či, ali pa če jim denarja zmanjka, in sikajočega kot gada ga objame megla. Jaz pa nataknem »oje kukalo in poslušalo v ti smeri proti oni hiš«, kjer se bo spekel danes novi slamnati občinski mož. Dva moža gresta proti tej hiši. Posluhnem in slišim, da zabavljata. »Vidiš, ViSnar,* izpregovori prvi, »tako brozgo smo naredili, da mi je zelo žal, da sem se sploh kaj notri vtaknil.* »Ej smo saj s poizkusom dognali, da far nikoli nič dobrega ne izleže,* mu odvrne čemerno vrli njegov tovariš KraSinec, in moža, ki samo neprostovoljno z volkovi tuhta, izgineta za voglom. V za današnji dan občinski bili pa so se zbirali »možje*, bolj pobiti kot pa če bi jih bil vse s znanimi svojimi obiski priznani mlatiC Lipar počastil. Kot bi ae zbirali pogrebci, a ne možje, ki naj is svoje srede volijo župana! To grobno tišino pa pretrga nekdo s vprašanjem t »Možje, ali bomo novemu županu na čast tudi kaj streljali P* Vsi se izpogledajo, končno pa zamomlja nekdo: »Hudič, da Se tega vstrelimol* V tem pa dregne Sajovec pod rebra kositre-nega vojaka, ki se takoj postavi »abtaht* in začne a svojim obhodom od moža do moža. Toda vsak mu odkimlje in ko se povrne nazaj k svojemu generalu in mu naznani ponižno svoj neuspeh, ga zadene srdit pogled. »Se pa za danes udajmo! Bomo pa Velesovci naredili svojo občino, da bom jaz mogel biti za župana!* S temi besedami odpravi Sajovec Milača, ki nato pri glasovanju prvi izmed zarotnikov glasuje za farovšega kandidata Martnjeka. No, pa saj to smo že davno vedeli, da kamor veter potegne, tja pa kositreni vojak kažel Po glasovanju pa vstanejo častitljivi oča Martnjek, po pisanju Blagne, po klicanju pa Janez, se potegnejo za brit ki dve vrsti muštac in ispregovore: »Častiti možje, slavni zbor! Dolgo niste mogli najti župana in vsi veste, da smo že pretresovali, ali bi ne bilo umestno, da si sa lažje iskanje naročimo občinskih leščerb ali pa p~ časopisih poltenemu najditelju razpišemo nagrado ali glejte: v tem svečanem trenotku je sveti duh pravilno ob-senčil Vaše modre glave in našli ste ga! Z zadovoljstvom konštatiram, da ste najvrednejšega moža is častitljive svoje srede posadili na županski stoiec in na tej Vali odločitvi Vam kot novoizvoljeni Vaš župan od srca Čestitam!* (Živioklici, ploskanje in metanje stolov mi udari na uho, toda vse prevpije vrli Martojekov glas.) »Toda, častiti moji možje in dragi soobčam, zu župana je pa poleg muStac, konjskih nng in dolgega jezika tudi možganov potreba (večina častitih mož povosi žalostno glave, drugi se praskajo za ušesi), možganov, gospoda moja, in zato zahtevam, da mi daste takoj tajnika, ki bo v mojem imenu županova!!» Mučen molk, nato Sčebetanje, potem pa prepir sledi krasnim njegovim besedam. S kozi kukalo se vidi, kot bi si hoteli vsak čas skočiti v lase. V tem vstane pokonci gospod Ster vulgo Kovač, gostilničar na Visokem, in zahteva mir. «Mežj<», doni krepki njegov glas, »možje, nobenega tajnka ia nobenih doklad! I m. Ii smo zmožnega žnpana, gospoda Barleta iz Luž, moža kakršnega destt občin vkup ne premore. Brez tajnika nam je skoro zastonj opravljal občinske posle trideset let, v zahvalo ste ga pa na hujskanje par osebnih njegovih sovražnikov vrgli med staro Saro. Ako ste hoteli imeti dobrega župana brez tajnika in brez vsak h komedij, bi pa bili njega volili, zdaj pa nobenega tajnika in nobenih naklad !> Vsi se zavedo resnice ob odkritih besedah gospoda Štera in kesaaje se jim pojavi na licih Sa Sajovcu so odpadle vse generalske porte in molčil je proti svoji navadi v vseh človeških in živalskih jezikih. Da bi pa učinek teh besed nekoliko ublažil, vstane Senčurski župnik gospod Š Ska, naredi znamenje miru, jaz pa privzdignem na petelinu tisto staro, v žlahtno tekočino name črno metlo. »Preljube moje ovčice,* se zasliši sladek glas, »zlate moje ovčice, v svetem pismu stoji zapisano, ne skrbite, kaj boste pili in jedli. Jaz Vam pa pravim kot VaS dobri pastir, ne skrb te, kdo in kako Vam bo županoval! Res je, da ste ravnokar izvolili za župana mojo ovco Martnjeka, (Velesovci se pri besedi »ovca* pomenljivo muzajo!) ah ravnotako je res, da če bi bil voljen za župana moja ovca Sajovec ali moja ovca Dr? garje v Tone ali vzorna moja ovca Ivan iz Srednjevasi, da bi bil tudi v tem slučaju jaz prevzel vse županske posle v svoje roke, kakor bom to storil pri Maitnjeku, kar prosim, da vzamete na znanje.* Lahni in ponižni bravo-klici zadone na moje poslušalo. Mojo pozornost pa obrne medtem nase nek vor, ki je drdral od Velesovega proti Šenčurju, in katerega je vlekel iskri vranec. Na vozu je pa ležal ponosno velik kmečki fant in se smejal v pest. »No, fant, kam pa grel P* ga vpraSa nek kmetic. »I, Kotrjačnjekov oče iz Velesovega me pošiljajo po občinsko kaso v Šenčur, da jo v Ve-lesovo prepeljem. Saj bomo sedaj v V< lesovom imeli župana, saj ga v Šenčurju ni majka rodila!» Ko kmetic to ali*, sh zarezi, da se prime za trebuh, jaz pa veščini klavrno odhajajoč m občinskim možem z žlahtno dišičo metlo srečo in začnem ksti z zvonika. Ko si v slepih linah nekoliko odpočijem, vidim, kako Martnjek po svojem dvorišču jamra, žena pa joka. Naskoro pa se znajdem na tleh ter naredim majhen izpnhod, o katerem Vam pa že še kaj sporočim. Volilec. iz kranjske okolice. Gospod Ivan Jezeri*k, izprašani učitelj-ndličnjak je d' bil učiteljsko mesto v Zalemlogu nad Železniki. Gdč Ivana D akslar, izprašana učiteljica-odličnjakinja je nastopila prvo učno mesto na paralelki v Do-berniču pri Trebnjem v novomeškem okraju. G. N. Vilfan, izpraš. učit. ksnd. je dobil učno mesto v Preski na mesto odšlega g. naduč. Kifcrla. Zelo ponesrečil ae je mlinar, žagar in posestnik Janez Drakslar iz Mavčič h. št, 24 na svoji žagi. Pri popravljanju vreten na žagi mu je zdrsnil težek kamen na stopala obeh nog in mu obe nogi hnde poškodoval Ležal bo najmanj S meseca. Te dni je Sla slaboumna dekle Kovačeva ii Podreče proti Kranju ia dalje ne — ve se kam. Žalostni nje oče prosi, da se jo objavi pri bližni žandarmerijsU postaj*, da jo ustavijo in domu odvedo. O kaki koleri po Gorenjskem ni čuti, a da se semintje griža oglaša ni Čuda, saj nepremišljene gospodinje postavljajo v času hudega dela na mizo prav rade kisle mleko, kuhano sadje, kumare in solato na razpolago. Dober tek, kdor ima želodec iz usnja! Letos je zopet dobra letina za fižol. Srečen, kdor ga je dosti nasadil. Krompirja je po sorskem polju obilo, tudi za prodajo, 100 kg od 5—6 kron. Šolski občini Velasovo in Zabnica v kranjskem šolskem okraju sla zaprosili zs razširjenje svojih šol v 2 razrednici. Upamo, da bo deželni odbor pač tej opravičeni želji ugodil. Nasprotno pa se sliši, da je občina Mavčiče pri Kranju vložila že tretji rekurs na naučno ministrstvo proti zidanju nove dvorazrednice. Občani ae boje baje stroškov, kateri bi se pokrili v 30 letih. Menda ima tamkajšnja enorazrednica samo do 180 učencev s ponavljavno šolo —!P Precej lepih jabolk so pridelali letos vasi Podre č, Mavčiče, Prose, Jama in Breg. Ker gospodarji sami nimajo časa in tudi ne priprave za napravo sadnega mošta, se bo sadje precej ceno dobFo. Trgovci na noge! Društveni dom v Smledniku je dozidan in je pod streho. Lepa stavba bo. Sioda, da ji niso odkasali še lepšega prostora. O i vipavske strani se poroča, da bo tam vinska letina za polovico slabša od lanske, a vino bo dobro — kar ga bo. Vinski trgovci prav pridno romajo da se osigurajo sa dobro pristno kapljico. Kraškega terana bo letos malo. Grozdje počasi zori. Krog To maja, Dutovelj, Koprive in Komna je strupena rosa */s grozdja uničila. Vipavske breskve imajo letos izvanredno visoko ceno. Na Kranjskem jim je na kg ista cena kakor v velikih mestih. Prašičja reja letos prav lepo uspeva. O nalezljivi bolezni teh živali za sedaj ni čuti. Naj bi naše gospodinje prašičem le malo več zelene surove piče privoščile, pa bi prašiči bolje uspevali. Marsikje so ljudje sami krivi prašičje kuge. Umna praSičjereja napreduje po Gorenjskem prav po polževo. Pletarska šola — pletaraa v Radovljci — prav izborno napreduje. hložbina dvorana pletarskih izdelkov kaže tako fne in umestne izdelke, da se je čuditi. Da pa je vodstvo te šole res v pravih rokah, kažejo dela sama. Idi in prepričaj se na lastne oči! Godovi prihodnjega tedna: 2. oktobra Čudislava, Mira, Vojslav; 3. Kandid, Evald, Petna, Vitomir, Jaromir; 4. Frančišek Ser., Edvin, Stanislava, Tegodrag; 5. Placid in tov., Gala, Vratoslav, Mojimir; 6. Brunon, Fida, Bu-noslav, Ljubna; 7. Justina, Marko, Dragonika; 8. Brigita, Simeon, Dragosta, StOjdrag. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 3. v Kranju. Mestna hranilnica ? Kranja. V mesecu septembru 1910 je 261 strank vložilo 79.091 K 73 vin. 253 strank je dvignilo 56513 K 78 vin. 6 strankam se je izplačalo posojil 12.100 K— vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4.510.032 K 14 vin. Stanje bipotečnih posojil 3,007.778 K 40 vin. Stanje občinskih posojil 475.148 K 68 v. Denarni promet 298 233 K 36 v. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu septembru 1910 je 152 strank vložilo 63.856 K 90 vin. 106 strank vzdignilo 47.126 K 95 vin. 5 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 4.200 K. Stanje hranilnih vlog 2,040.255 K 14 v. Stanje hipotečnih posojil 1,520.373 K 41 vin. Denarni promet 251.019 K 59 vin. V Kranju, dne 1. oktobra 1910. Delegacije bodo sklicane na dan 12. oktobra. Zonanja politika Avstrije je naravnost že-nialna. Že proti Ahrenthalu je bil rajni Bismarck ali Metternich pravi tepček. Pa kaj Ährenthal. Ženij vseh ženijev je brezdvomno trgovinski minister Weißkirchner s svojo trgovinsko politiko na znotraj in na zunaj. Pred kratkim je Ogrska iskala posojila na Francoskem in ni ga dobila. Sedaj je pa Weißkirchner provzročil še konflikt s Francijo. Ker je krščanski mož po vzoru naših klerikalcev, je hotel prisiliti, da bi se vsa pe-trolejska industrija kartelirala. Posledica tega bi bila, da bi se bil petrolej pri nas podražil, a za izvoz bi bil dobil kartel ugodnosti. Tej nakani pa se je uprla neka petrolejska rafinerija, ki dela s francoskim kapitalom. Weißkirchner pa se je hotel nad njo maščevati na ta način, da ji je odvzel znižane vozne tarife, porabo industrijskih vozov i. t. d. Seveda Francija ni bila tiha in je zbog tega naložila na avstrijski petrolej posebno carino. Tako imamo carinski boj s Francijo. Javlja se tudi, da je sklenila Turčija vojno pogodbo z Rumunsko in pa, da se je dognala nova zveza med Avstrijo, Nemčijo in Turčijo in sicer brez znanja Italije. Sicer zanikujejo oficijelni listi ¡e vesti, ampak nekaj bo že resnice na tem. Hode Skrbi delajo miaistrskemu ptdsjJoiku baronu Beaerthu kanali, s katerimi je hotel pred desetimi leti tedanji ministrski predsednik Körber odkupiti obstrokcijo v državne sboru. Takrat J3 imel Körber srečo in s dovolitvijo ogromnih mili"1 jonov je res ustavil obstrukcijo. A nikdo ni takrat vpraSal strokovnjake sa svet. I a ko so končno Ú vendarle prišli na vrsto, ni ves študij nič pomagal. Kanali se ne morejo nikoli izplačati. Vlada je to priznanje zavlačevala kar se je dalo, a Končno je morala le s barvo na dan. S tem je pa posegla v sršenovo gnezdo. Oaobito so se Poljaki postavili na noge in ako bi letošnjo pomlad na pomagala tako izvrstno Sašterštčeva obstrukcija, bi bila to točka, nad katero bi se bil Bienerth gotovo izpodtaknii. Med počitnicami je Bienerth ponujal Poljakom 120 milijonov kron odškodnine mesto kanalov. A če imajo deaarce posebno radi v Galiciji, niso nič manj pohlepni po njih na Nižjem Avstrijskem in Moravskem. In tako je Bienerth in BUinski v zagati. Za 200 milijonov ponujata, a gospodje na Poljskem, na Nižjem Avstrijskem in na Moravskem nočejo in nočejo. Na eni strani zanikujejo izplačljivost kanalov, na drugi strani pa hočejo, kar imajo »Črno na belem*. Ali ne splava morda pri tej »kanalizaciji* tudi Bienerth po vodi P 0 rekonstrukciji Bienerthovega kabineta pišejo krščansko-soc. Usti. Kot ministra-rojaka bi vstopila v kabinet Nemec dr. Urban in Ceh dr. Ssarda. Ban dr. Tomaiiö je govoril v nedeljo v Osjeku o političnem položaju na HrvaŠkem. Bin je govoril lepo fJcv, želel, da postane hrvatski narod velik in ponosen. Zavsemal se zs srbsko-hrvatske \h prlloja „Gorcnlcu" iL 39 z 1. 1910. slogo, omenja! je, da je srbsko-hrvatska koalicija ▼ nasprotju sama s seboj, on potrebuje močne stranke v dosego cilja; zvečer na banketu pa je navdušeno nspil Kbuen-Hedervaiyju, kojega tiran-stva se spominjajo Hrvati s trpkimi občutki. Obletnica bole ia Varvariaakeat pol)«. Poteklo je 100 let, ko je Karagjorgje s pomočjo ruske voj»ke pod poveljstvom grofa Oruzka potolkel turško vojsko na Varvaršnskera polju v južni Srbiji. Turkov je bilo 15.000, Srbov z Rusi samo 4000. Odkrili so sedaj na onem polju dva spomenika. Novičar. Občinske telit?« ? Kranja so se vršile za tretji volilni razred v ubožnici v Pungratu pretočeno sredo ob devetih dopoldne, za drugi in prvi razred pa v četrtek popoldne v mestni dvorani ob treh, oziroma ob štirih. V tretjem razredu so bili izvoljeni odbornikom: Ivan Jagodic, fotcgref in hišni posestnik; Ciril Pire, deželni poslanec in trgovec; Ivan Potočnik, čevljar in h Sni posestnik; Lovrenc Rebolj, krojač in h sni posestnik; Janko Sajovic, trgovec; Anton Šinkovec star., tovarnar. Namestnikom pa: Anton Adamič, trgovec in hišni posestnik; Matija Ažman, mizar in hišni posestnik; Rudolf Jereb, gostilničar. — V drugem razredu so bili izvoljeni odbornikom: Anton Majdič, trgovec in hifini posestnik; Josip Majdič, trgovec in hišni posestnik; Franc Krenner, hišni posestnik; Josip Krenner, trgovec in hišni posestnik; Makso Pirnat, c. kr. prefesor; Ferdinand Polak, trgovec. Namestnikom pa: Konrad Geiger, ka-varnar in hišni posestnik; Franc Jeseišek, pre-kajalec in hišni posestnik; Franc Savnik, mag. pharm. — V prvem razredu so bili izvoljeni odbornikom: Vilibald Ru», učitelj; ces. svetnik Karel Šavmk, lekarnar in b. posestnik; J»ip Tajnik, c. kr. davčni c ficial; dr. Ljudevit f reo, c. kr. sodnik; Anton Zupan, c. kr. profesor. Namestnikom pa: Friderik Bad*ura, c. kr. sodni nadcficial; Ivan Masten, c. kr. prefesor; Ivan Schwerz, c. kr. davčni asistent — V tretjem razredu se je udeležilo volitev 173 volilcev, v drugem razredu 16 in v prvem 29 volilcev. Izvoljeni odborniki so dobili v tretjem razredu skoro vse oddane glasove, v drugem razredu je dobil trgovec Franc Chrobath tri glasove, v prvem razredu pa inženir Karel K t>venec 6 glasov in učitelj Alojzij Novak en glas. Vsi namestniki so bili izvoljeni soglasno. Nasprotniki se niso udeležili volitve, dasirarno so se jim cedile sline zlasti po drugem razredu. Naši klerikalci so pač velike reve, zakaj brez veleindustrijalca T. Pavšlarja si niti na volišče ne upajo. Na vse pre-tege so delali za kulisam', pa njih račun se jim ni izšel. Nekdo je strašil s pooblastilom celo po Solnograškem. Tako poročilo! — V novi občinski odbor je vstopila malodane polovica novincev. Upajmo, da skoro zapiha svtžeji duh v gospodarski dobrobit kranjskega mesta. Osebna Test. Za namesto« ga učitelja na cesarja Franca Jožtfa gimnaziji v Kranju je imenovan absolviiani profesorski kandidat gospod Friderik Kmet. Imenovanje. Dr. Ovido Sajovic, naš rojak, je imenovan za provizoričnega učitelja na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Narcdna eltaliira v Kranju priredi danes zvečer gledališko predstavo in sicer se bosta igrali enodejanki «Civalleria rusticana» in «Medved». V sledečem podajamo kratek obris vsebine. «G a v a 1-leria rusticana»: Turiddu, sin jaške krčmarice, je pred svojim ochcdim k vojakom, ljubil vaško deklico strastno Lolo. Ka se povrne po dolgem času v domačo vas, najde tu L?lo že omoženo i voznikom Alfiom. Doma se zaljubi v lepo San-tuszr, ki vrača to ljubezen z vso strastjo in ognjevitostjo. Ali v Turiddu se vkljub temu obudi zopet stara ljubezen do Lole, njegove prejšnje ljubice. Tudi Lola ga še ni pozabila. Za vse to izve ljubosumna Suntuzza. Zadnje sredstvo hoče poskusiti, da odvrne Turidda od te nesrečne ljubezni. Na velikonočno nedeljo, med maso ga pričakuje na trgu pred cerkvijo, ga roti in prosi, naj se je usmik Turiddu pa, večnih zasledovanj in ljubosumnih prizorov sit, se ji nevoljen iztrga in hoče oditi. V tem pride Lola, ki je na potu v cerkev. Ko opazi oba v Živahnem pegovoru, se jima za-smehljivo roga in odide v cerkev. To silno laska či Turidda in v največji jezi gre tudi on k maši. V zapuščen« Ssnluzzi, ki bi prej tvojega ljubljenca za ves svet ne izdala, se rodi v njem veliki srčni bolesti strašen sklep: Sklene, da pove Aif.u, ki o vsem razmerju niti ne sluti, vse. Ta je ravno na poti tudi v cerkev. Santuzza ga zadrži in mu vse pove. Ta nepričakovana novica Aifia silno preseneti, dvomi, ne more verjeti. Ali Santuzza ga prepriča o istinosti njene obdolžit ve. Na videz miren, a s strašnim sklepom v srcu odide Aifio. Maša je končana, vse ljudstvo postoji nekoliko na trgu pred cerkvijo. Turiddo povabi vse na kožartc vina, čiš, danes je Velika noč, vsi se morajo spoprijateljiti. Med popivanjem pride Aifio in odkloni Turiddu povabilo. Turiddu spozna iz Uga, da je izdan. Pripravljen je dati razžaljenemu zadoščenje. V mak, da se bo to zgodilo, se oba sovražnika objameta in poljubita. Aifio odide, da pripravi vse potrebno, Turiddu ee poslovi od svoje matere, potem ko je pretrgal s Lolo vse vezi. Zunaj pred vasjo se bo- rita z nožmi. Turiddu pade, smrtno zadet od Alfi-jeve roke. Vaščani prinesejo to novico na trg navzočim. — «Medved»: Gospe Popov je umrl pred sedmimi meseci mož. Se sedaj žaluje po njem; ne hodi nikamor, vedno le tiči v svojih sobah in žaluje. Njen zvesti sloga jo poizkusa na vse mogoče načine spraviti zopet v svet, med vesele ljudi. Ali ne veseli je nič več, in iti hoče v samostan. Pride njen sosed, graščak, zagrizen sovražnik žensk. Ker ga neče sprejeti, si šiloma napravi pot do nje. Po denar je priSel, ki ga mu se dolguje njen umrli mož. Gospa Popov mu ne moro dati denarja, ker oskrbnika ni doma. Smirnov pa se ne pusti odpraviti. Napravi se čisto domačega in izjavi, da počaka pri njej, dokler ne plača. Gospa, vsa izven sebe, ga kruto razžali, vsled česar jo on, v prepričanju, da je treba damam pokazati da, če že hočejo biti v vsem z možkim enakopravne, tili zanje velja dolžnost, dati zadoščenje. Gospa sprejme njegov poziv, da se streljata, čeprav Se ni imela nikoli samokresa v rokah. To impo-nira Smireovu lako, da se neče dvobojevati. Ona ga vsled tega zasramuje a on se zaljubi vanjo. Tudi njej se ne zdi več tako napačen in ko pripelje sluga, ki misli da se bodeta v resnici streljala, vse domačine na pomoč, najde ju v tesnem objemu. — Jutri, v nedeljo še ponovita enodejanki kot ljudska predstava zvečer ob 6. uri. Vstopnina za to predstavo je znižana. Prešernovo kočo na Stein zatvori tukajšnja planinska podružnica doe 9. oktobra t. I. — Prijatelje planin vabimo, da se udeleže tega zleta v velikem številu. Il deželnega odbora. V okrajni šolski svet v Kranju je imenovan dr. Ivan Hubad iz Šzofje Loke. — V kranjskogorskem cestnem okraju sta nastavljena deželna cestarja Jožef Metelj in Fr. Petrič. Občinskim tajnikom ▼ Kranja je imenoval občinski svtt v svoji seji, dne 26. t m., goipada Aatona Ocvirka, občinskega tajnika v Bovcu na Goriškem. Prošnjikov je bilo nad 30 Umrl je dne 29 septembra v Ljubljani po dolgem bolehanju upokojeni gimnazijski profesor Henrik Pirker, star 74 let. Pokojnik je služboval tudi na prejšnji nižji gimnaziji v Kranju; starejši meščani se ga bodo še spominjali. Pogreb se je vršil danes ob 3. uri popoldne v Ljubljani. Tatvina na pokopališču v Kranju. V noči od 24. na 25. september je neznan tat razbil puste o pri velikem križu na pokopališču v Kranju in odnesel denar, ki je bil v njej nabran. —■ V isto pušico je bilo sedaj že tretjič ulomljeno. Najbrže je vse trikrat ulomil eden in isti tat, katerega orcžnki zasledujejo. Železni mest dos Kokro pri Krasta dobi te dni novo zgornje mostišče, narejeno iz dveh vrst po 3 metre dolgih, 12 cm debelih in 20 30 centimetrov širokih mostnic. Za te mostnice so porabili še dobro ohranjene hrastove tramove starega lesenega savskega mostu pri Kranju, kateri most so, kakor znano, pred kratkim podrli. Novo mostišče na kokrškem mostu izvrši gospod Jožef Novak, podjetnik in trgovec na Jami pri Mavčičah. — Pri tej priliki omenjamo, da je na istem mestu, kjer je sedaj zgrajen železni most čez Kokro, v starih časih stal kamnit most, ki je imel samo en obok; ker je bil pa pritisk od obeh strani reke prevelik, je most po sredi počil in se okrog leta 1800 podrl, ne da bi se bila pri tem pripetila kaka nesreča. Pozneje — okrog leta 1870 — so hoteli na istem mestu zgraditi zopet kamnit most, ki bi imel en steber in dva otoka, pričeli so že z zgradbo, ki pa ni uspela in tedanji podjetnik je materielno propal. Zato so sklenili, da se napravi čez Kokro železen most, katerega je 1. 1873. postavila tedanja tvrdka I. Körösi iz Gradca. Sedanji most je 438 metrov dolg, 6 metrov širok in vodi čez Kokro v približni višini 30 metrov. Dr ni t v eni shod , Zveze jugoslovanskih železničarjev" se vrši dne 2. oktobra ob petih popoldne v Kranju v kolodvorski restavraciji. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo o kongresu „Lige" slovanskih železničarskih organizacij v Pragi, 2. službene razmere čuvajev, 3. skrajšanje časa delavcev, 4. slučajnosti. Odbor. Ponižno vpraiaaje na kakega izvedenca v gospodarskih stvareh: Nekje — a ne morda pri gospodarski zvezi v Ljubljani — so kupili mlin na Količevem na dražbi za 46.350 K. Investirali so kvečjemu 40.000 K. a v bilanci so ga izkazali z vsoto 440.000 K. Pa ne da bi bilo to gospodarstvo po vzoru Weis, Kaiser in Palese. Konja ukradel. V noči od 23. na 24. septembra je nekdo iz hleva ukradel — kakor smo že zadnjič nakratko poročali — mladega, 600 K vrednega konja Jerneju Rozmanu, po domaČe „Kukovcu", gostilničarju in posestniku na Britofu pri Kranju. Ko je zjutraj prišel gospodar v hlev, je najprvo mislil, da je konj ušel in je pogledal po vasi, da bi ga našel. A kmalu se je prepričal, j da je konj ukraden. Tat je bil še toliko prijazen, j da je razvezal konjsko uzdo in si iz nje napravil * sedlo, na katerem je odjezdil s konjem vred. Gospodar je stvar takoj sporočil orožnikom v Kranju, ki so šli nemudoma na delo. Dognali so, da je tat dvajsetleten, golobrad mladenič. Peljal je konja čez Kranj proti Medvodam. Ondi ga je že hotel prodati nekemu kmetu, kateremu se je stvar precej sumljiva zdela; rekel je kmetu, da je doma iz Predoselj in da žene konja, ako ga že neče on kupiti, naprej v Šiško, kjer ga pri Raci čaka že drug kupec. V Šiški se je izgubil vsak sled za tatom. C. kr. okrajsl šolski svet ? Kranja je imel svojo redno sejo dne 29. septembra pod predsedstvom c kr. okrajnega glavarja Franca Schitniga. Predsednik poroča o tekočih zadevah: Gospodična Marjeta Barthelot, suplentinja na ljudski šoli v Tržiču, ostane na svojem mestu; učiteljski kandidat gosp. Peter Jocif je prideljen trorasredoi deški šoli v Cerkljah kot suplent; suplentinja gospodična Marija Pipan ostane na enorazredoi ljudski šoli v Javorju nad Skefjo Loko, ker se ni oglasil noben prosilec za ondi razpisano stalno učiteljsko mesto; g. I. Jazeršek ostane kot suplent na ljudski šoli v Zalemlogu; g. Alojzij Novak, učitelj na deški štiri-razrednici v Kranju, je dobil enoleten dopust, da se pripravi za meščanski izpit; nadomešča ga učiteljska kandidatinja gdč. Marija Novak; gdč. Marija Bortwsky, učiteljica v Tržiču, ima zaradi bolezni dopust do 15. februarja 1911; nadomešča jo učiteljica gdč. Karolina Zupančič; gdč. Ema Petsche, učiteljica v Selcih nad Skefjo Loko, je dobila enoleten dopust, ker je poklicana v Ljubljano kot voditeljica gospodinjsk< ga tečaja. — Namesto umrlega Jakoba Koželja se imenuje g. Matevž Barle, posestnik na Lužah pri Šenčurju za krajnega šolskega nadzornika na enorazrednici na Oiševku, ki se i a Siri v dvorazrednico. — V Cresnjici pri Železnikih se ustanovi šola za otroke iz Grešojice, Stu-denega in Rudnika. — V Podbrezju pri Podnartu se razširi enorazrednica v dvorazrednico; potrebno poslopje se začne kmalu graditi. — Stavijo se !erno predlogi glede zasedenja voditeljskega in eurga stala ga učiteljskega mesta, glede nadučiteljskega mesta v Selcih nad Šiofjo Loko in glede drugega •talnega učiteljskega mesta v Križih pri Tržiča. — Nekaterim učiteljem in učiteljicam ae priznajo starostne doklade; režijo se razne prošnje sa denarno podporo. — C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Janko Janežič poroča o Šolah v Sinčurju, na Trste-niki', v Piedosljh in v Zabnici,katere je v zadnjem čacu nadzoroval. Vpraisaje gospoda sapnika ZsbakOToa. Ker ste sedaj ravno pri delu glede šolskih računov, Vas pozi vi jemo, da Križano m javno objavite, kako je mogla stara šola priti v last kriške cerkve, ker glede tega ni občinski odbor nikdar sklepal, ali sploh vprašan bil. Šola je občinska last in je občina od leta 1860 do 1908 plačevala zanjo davek. V številki 38 »Lažiljuba" priznate, da je bog človeka ustvaril po živalski podobi, vsled tega versko prepričanje v Križih peša, ker se Zabukovcu v glavi meša. O očka županovih žvepljenkah in o križkih farovških policajih prihodnjič. Na svidenje! V Križsh pri Trilčn je dne 26. m. m. začela goreti ob polosmih zvečer takozvana Bandova kajža. Kako je nastal ogenj, se še ne da natančno dognati. Pravijo, da se je vžgala mast na ognjišču. Pod vodstvom g. učitelja Karela Završ-nika je gasilno društvo iz Dupljan dospelo z 42 gasilci in stopilo že ob osmih v akcijo. V kratkem času je bil ogenj pogašen, zatorej gre vsa čast in zahvala vrlim dupljanskim gasilcem, da ni zagospodaril rdeči petelin nad križko vasjo. Torej podpirajte zanaprej še bolj, kakor dosedaj dupljanske gasilce, ki so v resnici kos svoji nalogi. Tržiški »fajerber* pa menda vsled tega ni prišel v Križe, ker Križani niso imeli dovolj „fa-selnov pira", da bi mogli gasiti žejo in namočiti njih »gutšlauh". Hajll No? hotel ? Kranjski gori. Dne 2. oktobra se otvori v Kranjski gori popolnoma moderno urejeni hotel »Slave", poprej daleč okrog znana in priljubljena gostilna „pri Slavcu" (tudi »pri Zlati Duši"). Ta moderni hotel je naravnost krvava potreba, ker postaja naval tujcev v Kranjsko goro od leta do leta silnejši radi veličastnih naravnih krasot, ki je ž njimi ovenčana, in radi visokega planinskega zraka. Moderni hoteli so za razcvit tujskega prometa predpogoj, in zato bo prinesel tudi ta v tem oziru obilen sad. Otvoritveno slavlje in veselica se vršita v nedeljo, dne 2. oktobra. K Jesenic nam poročajo: Zadnjič smo poročali, da misli nas cslavnoznani* gerent Cebulj svoj € petdnevni» dovoljeni dopust prebiti v Ljub-! an', ker je v Kranjski gori «premrzlo». No, ljubljanski zdravniki — glavni poročevalec je bil državni pravnik, so pa po natančni preiskavi spoznali, da gerent Cebulj boleha še na raznih drugih boleznih in pred kratkim so izrekli mnenje, da boleha gerent Cebulj na neki budi bolezni, ki se da ozdraviti eduole na podlagi § 6. postave s dne 27. de« cembra 1862, št. 17 drž. zakotiiks. In dobil je gerent Cebulj dovoljenje, da smo svoj »petdnevni» dopu-d podaljšati Se za sedem (beri sedem) dni — 5 4-7 — 12. Radovedni smo sedaj, bodeli naša deželna vlada storila ž j konec «čebuljad:»??l Is Begun) nam pišejo: Znani dekret papeža o odstavljanju župnikov rodi že sadove. Naš dobri župnik, ki paae verne osčtce v rojstni fari ljubljanskega Skcfa, je imel napako, da je bil strasten ljubitelj konj i i lova. Ker je pa vsled tega zanemarjal preveč «ta stare device*, so "a vedno tožile pri ikofu In posledica teh tožb je bila, da je župnik dobil strog ukaz: pustiti lov in konje — drugače dobiš tplavo polu*. Ker se pa danes nc gode vtC fiud*ži, da bi človek lahko živel od kobilic in črvov, je dal nai Župnik težkega arca slovo »rojim konjičkom, hitrim zajčkom, brzim srnjačkom in plašnim jerebičkam. Koliko pa pridobe «zanrmar-jene device*, pokaže bodočnost. — Zgled demokrat hm a v katoliški cerkvi. Z Bleda. Verski zaklad — dobre tnik natega kmeta. Večkrat se čuje, kako naklonjen je verski zaklad nalenu kmeta, posebno onemu, ki se živi od dela svojih rok. Kakor igled sledeče: Na Bleda je nekak oskrbnik verskega zaklada, mož, ki čnje na ime Ribič. Ta oskrbnik, ki je strogo «nemlkega duha* plačuje svojim delavcem-kmetom tako točno, da zasluži javno pehvalo. Kar so ljudje raslužili pri žganju kop — ogljarji — v I. 1910, 1909 in 1908, o tem ni i* duha, ne stolu. Pač pa je meral pred kratkem priti nek delavec ogljar po zaslužek 60 K — reci: Šestdeset kron — is Gor. Gorij, ki jih je zaslužil 1. 1907. Ako taka točnost ne zasluži javne pohvale, je ne zasluži sploh nobena. Dovoljujemo si vprašati poslanca Pibra: so Vam li znani ti slučaji P Hočete li storiti potrebne korake, da pridemo reveži delavci do svojega zasluženega plačila o pravem času? Eden za vse. Lesce. Pretečeni teden se je zatekel nek uz-moiič v našo cerkev ter temeljito prebrskal v dveh nabiralnikih pri sv. Antonu po drobižu. Koliko je dobil drobiža v njih, se ne ve; ravno tako se ne more natančno določiti, kdaj se je izvršil vlom. — Draginja I Iz Bohllllkfgl kota. Pretečeao poletje je bil v Bohinju minister R tt. Ogledal si je vse natančno. B 1 je menda z vsem zadovoljen. Radovedni smo edinole, ako so mn povedali tudi to, kako sijajno gre «naSemu konsumnemu društvu* P Merodajnim faktorjem kličemo: Paz'te, da ne doživimo »bohinjskega panama*. Na naslov javnih varnostnih organov. Oe so c. kr. orožniki trž ski in tupališki že zadostno za-stražili gospodo na Ble w dssovi cesti v Ljubljani, naj posvetijo svojo pozornost malce javnim varstvenim napravam tako okrajni cesti v Kolovratu, kakor tudi raznim brvem in brviram v TenetiSah. Opazovalec. Vinska trgate? z godbo in plesom se vrši juir teden v restev raciji g. Ivana Markeljna v O očali. Cisti prebtek je namenjeni družbi sv. C rda in Metoda. Začetek ob treh p opoldne. Odbor. Velika izguba je zadela Senčursko občino, posebno Olčevek. Dne 26. sept. je preminul rano v jutru gočpod Jakob Koželj vulgo Krhelj, gostilničar in posestnik, podžupan, krajni Šolski, nadzornik itd. v Olševku Se v prav lepih moških letih. Rajni je bil zveat in agilen pristaš naroduo-napred-ne stranke, vrl značaj in mož poštenjak, katerega so tudi njegovi politični nasprotniki spoštovali. Pomagal je vsakemu rad s svetom in dejanjem. Vele-ugledni Številni njegovi rodbini naše iskreno sožalje, tebi pa vrli naS Jakob, bodi žemljica lahka 1 S. Umirjeno srce triiikegs župana in čevljarja B. Mallva. Zadnjič enkrat je došla nagloma vest v Tržič, da gori pri Sv. Ani. Sin gostilničarja in mesarja J. Perkota je hitel v cerkev sv. Andreja zvonit plat zvona. To je pa storil iz tega vzroka, ker je v tržiških delavnicah ropot strojev in je jako tetko slišati znamenje za ogenj. A velmožoega župana Karela B. Mal'ya je to fantovo početje tako ujezilo, da je pritekel golorok nad dečka ter ga oklofutal. Skoda, da ni še kntvfre seboj prinesel. C. 6 skatljic franko 4 K. Dobi se jih pri E. V. Fellerju v Stubici, Eisin trg št. 264 (Hrvatsko). Loterijska srečka dne 24. septembra t. L Trst 23 60 8 3 76 pol ure oddaljeno od Brezi), obstoječe iz travnikov, njiv in gozdov, se odda ? naje« ali radi preis. Poizve se v upravništvu .Gorenjca*. 222 2—1 SfiSSMSBSS&SSZ3S&SR2SRSSS9 Vabilo k a hotela »Slave" ¥ tajski pri katera se vrši v nedeljo dne 2. vinotoka ob 3. uri popoldne. S vira domača godba iz Srednjega vrha. Zvečer ples. — Za dobro pijačo, jedila in postrežbo bode vse kar najbolje preskrbljeno. — Za mnogo-brojni obisk se pripore ča najuljudneje Hotelirka Zore • Slave. Pili para lesih stale ribljcslT Honj-pranoV" 5 let starih, 15 V« visokih, za lshko in za težko vožnjo, brez napake, je naprodaj. Kupci naj pišejo pod šifro 'Dolenjsko* na upravoištvo tega lista. Ceoo GBško posteliio perje I ^Hjpr 5 kg novega oskubenega K 960 gMsapfl^bubm D°lj*G K 12—, belo, mehko oskub-n^BBmmmnm Ijeno K 18-— do K 24*—, snežno-belo, oskubljeno K 31 — c'o K 36-— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in v7".me se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. Bcnediisf Sacssel, £ob»• oterepoa ln jpožlvlja prebavni organlxem oloveka. aK«*-llioixo vino odletranjuje motenje v prebavi t«r uolnkuje poepetujoöe n *» «tvarltev novo ln i sdrave krvi. - • — »-. — »-----«-—- I Pri'pravočasni vporabi zeliščnega vina se zaduU ponavadi želodčne bolezni ie v kali. Nikar naj bi se torej ne zamujalo, rabiti ga pravočasno. Pojavi, kakor; glavobo , kolcanje, zgaga, napihovanj«. slaboRtl l biubanjem, ki nastopajo pri zastarelih želodčnih boleznih tem siineje, nehajo večkrat že po parkratnem pitju. ZaDrtla m R^d neprijetne posledice, kakor tesnobe, bolečine radi kolike, utripanje srca, *lm pomanjkanje spanc«, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v.anici, in v okrožju sedalnih žil (hemeroide) se odstrani po zeliščnem vinu včasih jako hitro, zeliščno vino odstranjuje nopte-bavijlvoat in neprebavljive snovi iz želodci in čreves. Slabotno, bledo lice, krvno pomanjkanje, pojemanje moči ^^^SH!^ manjkljivega krvnega sestajanja in bolnega stanja jeter. Pri pomanjkanju slasti v spremstvu živine utrujenosti in slabega razpoloženja, kakor tudi vodnem glavobolu in brezspainlh noti, ginevajo večkrat osebe. Zeliščno vino daje oslabeli življenski sdi nov impuis. Zeliščno vino zvišuje slast, pospešuje prebavo in prehrano, vzpodbuja izmenjavo snovi, pospešuje krvno rast, pomirjuje razburjene živce in daje novo veselje do življenja. Mnogotera priznanja in zahvalna pisma to dokazujejo. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po K 8-— in K 4-— v vseh lekarnah V K R ANJU, Kamniku, flkofjl Loki, Radovljici, Tržiča, na Jesenicah, ▼ Idriji, na Vrhniki, v Litiji, v Ljubljani i. t. d., kakor tudi v vseh večjih in manjših krajih Kranjske in Avetro-Ogrske »ploh. Tudi razpošiljajo lekarne v Kranja in dugod 8 in več sekleni; v vse kraje Avstro-Ogrske. mefiT Parect ponaredbami ase avarl X ^Hl Zahteva naj se izrecno NT Huberta Ullrich« ~amj zeliščno vino* Moje zeliščno vino ni tajno sredstvo; snovi so: Malaga vino 460,0, vinski špirit 100.0, glicerin 100,0, rdeče vino 240,0, jaržebinka 160,0, sok češnje 320,0, ^BEfi, janež, amenkanska korenina, encijan, kalmus po 10,0. Te snovi naj se meša. 219 18—1 HranUiie vloge se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk. nVstr.hrsniiaa, Kreditna in stavbena dražba reg. zadruga z om. poroštvom. Centrala Dunaj, t. Vhaobaldgasatt 4. - Uradna kontrola. Domače hraiiilnloe se dobe zastonj. 103 52—26 la te 10? t Tffin se odda takoj v najem. Več pove upravništvo .Gorenjca". 21B 2—2 Moli Ve« % ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove iloVtjica na Gorenjec« Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po£47« od sto. Vse narasle[in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat ha leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto Čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske t imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto RadO Vl j i Oa z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraja Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnlje in dragi 0. kr. uradi vse vloge od nedoletoih otrok in drage denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vs, 19%, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hra* nUnlce v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi še za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 156-13 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. INGER šivalni stroji za nse le mogoče 51-oalne namene. :: Dobe so v vsth naših prodajalaah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 29 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Hran] St. 53, nasproti c. kr. pošte. na is ii Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v naši delavnici točno in stvarno. SINGER Co., dein, drnžba šiv. stroje?. Največja ia najstarejša trgovina s š valnimi stroji v Avstriji. Krasil, Glaonl trg 53. Naj« ceSki nakupni vir. ?m posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K,boljšega 2 K 40 h; p ima polbelega 2 K 80; bs-lega 4 K; belega, puhanega ' K 10 b; 1 kg velefmrga Mrr^snežnobelega puljenega 6 K ■ B4HS1h ^t~0^&J 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega. 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Jzgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, pernica, 180 cm dolg*, 120 cm široka, z livarna aglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; ume pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zalavnloe 8 K, 8 K 60, 4 K; pernice, 200 cm dolge, 140 cm Široke, 18 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; aglavnioa 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 6 K 20 h, 5 K 70; apodnja pernice iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. S. Benlsch, Dešenic Št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60— 6 lO kron dnevno! ]0-5 Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VII./3. = Poštni urad 63. = "V Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 52-34 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoj« najbolj priznan« šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. ■ ■■■■■■■■■ uuuuuODuDu Električna gonilna sila. ToVarna oljnatih barv\ lal(a is firncla Brata Cbcrl • drkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja CjobljiHi nasproti bot. .Union' Ustanovljeno 1842. ,6?—4 Telefon 164. ODOODilDDDD 191 62—6 Najtežja trpina na Goreejskem. Rudolf Rus nrar v Največja zaloga nr, zlatnine ln srebrnine. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema, :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leta 1885. Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster ===rS===== Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico y izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ln brnakega sukna. — Naročila se Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijaiist v izdelovanju frakov Is salonskih sDkeoj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—80 Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatin ska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-43 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova cesta 20 ft £anif Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne •••••• železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—10 LJUBLJANA ::: Zalagate!] drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogati zaloga pohištva maka vrst« v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolne oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozlökl pc vsaki cen), Hodno! Ig žična-tega omrežja, afri-čanske trave aH žime, prva vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. ia sodo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. špeoljalltete r nevestinih balah. Ve-IM prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, rile In za letovišča 62 gld. ;î ;"i ;i ;i ;i ;i 11 ( i i: )! ): t.-Mi i -a i ( . a ■ M .i :i ' H Ml f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojzij« VodniHn LJubljana Kolodvorska mojstru = ulica = iCf.fl i i mirnih m Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Glavna saloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven župne cerkve. pripore ča 1761310 svoje bogato založena trgovine galanterij akoga, norimberikega modnega blaga, iolakih potrebščin, papirja, igrač in rasnih pokrival. :: I^r-edtlealtarl jti I ToVinUka zaltgi otročjih fo-z^HcV ta KoftcKov*. Cene radi pomanjkanja prostorov zelo ugodne! Ne mudite prilike! Na debelo in drobno! Konc. zobarski atelje 111 fot4 Hrani« v v w w ^av w od sedaj nadalje samo v Stritar!«*' »lica 7. 44 52—89 Konc. zobotehnični atelje O. Seydl Ejttbljani : Edini : zoboZZT! atelje u Kranju u isti hiši, kjer je lekarna. Ordinacije osalt dan, tndl ob nedeljah. Ne zamenjajte mojega xob o zdravniškega in sobotehnilkega ateljeja ■ kono. gobarskim ateljejem, ki Je v prej In jih časih v Kranju ordiniral samo ob ne de j ah. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila tako). Vsa zobotehniška dela izvršuje izkušen zobotehnik, ki je moj sodelavec že lzpočotka ln ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako mi je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami in [pripomočki. Glinaste peči 147 6216 < fotajte 1° priporočajte 1 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste izdelke v vsak barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. Zlate stfcHiJt: Bcrlia, Pariz, Rin itd. Najboljše kosmetično ZObOčIstllno sredstvo JzdelovattP 0. Seydl £j ubij an a, Spita i'.Stritar, u/. 7 {{ Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akluelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj Štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua ? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobije. —V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN... Cena 20 vinarjev. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret a Kranju ter v knjigarnah in trafikah POSOJILNICA V RADOVLJICI reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprijena hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Reaervna saklada iznaia: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 52-9 Denarni promet ▼ leta 1909: i Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemšl nedelje ln praznike. Poštno-hranilni čni račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Ikdaja koniordj «Gortnjca». Odgovorni urednik Miroilav Ambro tis, Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranja.