JLßE«	st.
i'wuilna plačana ▼ gd.
Postgebühr bar bezahlt.
LJisbflam, petek ao. aprila 1945
uwum^iiw ^juüij^aa. t'ücciaijeva ul. 5.
Teieion št. 31-22. 31-23, 31.24.
Inseraiis; vJ:-e.ek i-jucljana, Puccinijeva
ulica 5, telefon st. 31-25. 31-26. Podružnica Novo oiesio; Ljubij-ins^a c. 42 tzki.iučno zastopstvo 2a »glase lz Italije ia inozemstvo t?Pl S. A., Milano.
H&cUiU Ljubijaasko poiii ori poštno-čekovnem zav št. 17.749 ^ ostale kraje
Ita'r -rvizlo Conti. Corr Pest. 11-3118
__3L— L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo

fealsdiswIiSlseheu
assenaisdraiig
Erneut 218 Sowjetpaiizer in der grossen Abwehrschlacht vor Berlin vernichtet
—	Verb ssen. r Widerstand unserer Divisionen westlich der Lausitzer Neisse — Fiih'.b.ire Ih::lastung durch starke Jagd- und Schlachtfileger-Kräfte — Schwerer
Abwehrkanipf südlich Brünn — Vorbildliche Pflichterfüllung unserer Kämpfer /.vri «hen Kühr und Rhein — Bis zum letzten Atemzuge Widerstand geleistet
—	Zi-iher Kampf um Magdeburg, Halle, Leipzig und Nürnberg — Die Abwehr-
schlacht in Mittelitalien
Aus dem Führerh^ftuiar'titr, 19. April.
(DNB.) Das Oberkommando der Welir-macht gi o i bekannt'
Am Ui- -3a	der grossen Abwehr-
schlacht.
•r i,e;in
.. ari
•e Lolscue-
wisieu Menschen und Material La Eds*.er n,eLu gekanntem A .sum in den Ka.npf. Lnsere ie ;ereu	m fc ie.it oa, ci rJ
aas i.eiso;:.i i .rer Ufiuiere ndt^cri .i-ea, tiem L .o:;:, i. ulasseiisnit TU sias.u un„ vere«, e»lo Dti/chLir. hsv.rsu'ok-. S-^d-ii-ii . .< ari a. Oder uciiau;.te;en unsere
» Si'L..i iiUC le^c.ie sc	: A .. r : AVjCk:
Seeiovv	bis '
dn n..ene	n L:
sofortige M riezea	G:-:-; !'-t V
grciieatk	n G*
z ii m h te	hen.
CtU- Ji	vU.il.
ven,: A fen d. -	čri 1
V ider ia	rid.s
čer Gc^r	•er a
\ criLi L liiz und	
le Ani^	
DieiiU
isetae* ii

v.eii uaLr-
Oie beiderseits ■ i .? > .. .cv...	orte-
te isu i »v; dea «-*. r..ii •Ä-e ai-gt rlegv .4. StdJica unj.es e Panzer den o.n-r nacn .-artea K-n.p en Nach unvollständigen « e - 1

i es
i i
uent I anze.
Ci
■-S.--.

ja.iiLU ;S 1...:
an die
u;-.t Oi.:
Os, ii.
gm-
r> i. lit, i^a-
z des vfirifeeaea Divisionen k(HUiU' re.: «iainoica -.nd lotr n^rdii h »> r-»• e.ts.. as^ur scliii.a-dvJi Älau:;s cS»iicll y. 'iOc bei.* rs- it.?
.>;jC	iiXc
:h'a; hüs\-:.L. -c rlir fto , ■ ■ . .00-. L . . ..c. : er rkifatnüei! :«u bie ver-.. , . ehr 95 <;. titere . . ..:.. s-.hosse.: au-
. iv.	u',^.. .1
u,.s &c.ü.er-fciis M'stei-i.»■,.'?.. «;•:-
bii Mi-■. urden - .'äeiÄn
c.. i'
ra ii-^
O. „"ei.
r..
».. u .. .
in i «.•n Vez Vt rlor. im
s,r.
an
n-
cr-oiü Ab, ehr-ci •• ii ei 5 ci:-- e. . .a-mpi Abschnitt ; si ra l; sc-1:; it;rtei er-
brucbsversučhe des» Gegners o «a V>idc*>-.an unserer d-ch 'Xruppau eingebrochene .n ::-. : C-ege a--.giLf nach Nor-e-,. r,r ea.
O,äirau
: J 'i
nach .oi gfcß. :. : seri V ei
i....... .
u. •• -i, 11
ü.jor ^C- i nixilljch
' lic^ JL. » <i-ti i s i -' I i i ».
Tr ipj»; n KruUe vv zur .
Die tap.ere Besatzung von Breslau schl,.g i.ii d.r S.- - uaa-.i »Vc: tjront erneute starke Angriffe der Bolcschewislen ab.
Bei Pil'.au setzte der Feind seine Angriffe loi i . xv.züen -sient^iis Suhon in der Ber .itstellnng: durch schwere Arti-Ie-rietriiger der Kriegsmarine wirksam un-KfKUut, zersclxiajea oder abge^i. scn.
An der Oitl: ste des Steiiincr Ziäffs vernichteten Kampf fähren der Kriegima-rine ein grosses sowjetisches Munitionslager.
.L-:, rr-v: r^-ra Vertf-idJgungsring der Glron-dv	brachen starke Angriffe des
ei-s in erbitterten lüimpfen erneut zu-

Gegner . sammen. chen befoa und Sei:! und fügte In don Küsionbatterien der Kanal'.n&el Alderner
öesatx-mg von
mKir-fon d"n mit Panzern i greifenden Feind
■te g!
txi'egern
n hohe Mutige Verluste zu. xten —
iK'n nahmen i-Irgsmarine aas die
schwere von der von Kom-
mandotruppen in kühnem nachtlichen Unternehmen ausgekundschaftetem Panzer und
AV.'e3tteJl der Halb-
Brennstof: insel Cct Urof an-achtet.
Hc !1: nd haben unsere Trappen nach
er an or:
in unter Vernichtungsfeuer. - T:,;;- Zersioningen wurden beob-
Während sich die Briten zwischen Firns und Weser im allgemeinen ruhig verhielten, griffen sie in der Lüneburger Heide weiter stark an. Soltau fiel nach hartem Kampf unter Anselms» von 19 Panzern in Feindeshand. Auf schmalem Kaum stösst der Gegr.er hier nach Norden vor. Im Lüneburg und Uelzen sind heftige Kämpfe entbrannt.
Der Kampf zwischen Kühr und Rhein ist beendet. Jn wochenlangem schwersten Ringen haben Truppen aller Waffengattungen
unter dein Oberbefehl des Generalfelämar-scbaHs Model überlegene Kräfte von zwei amerikanischen Armeen gebunden n. ihnen i« vorbildlicher Pflichterfüllung bis zum letzten Atemzuge Widerstand geleistet. Der Gegner erlitt hierbei schwere Verluste an Menschen und Material.
In S''Ittel- und Unterharz haiten unsere Kampfgruppen dem starken Druck der Amerikaner stand. In einigen Abschnitten eb'^broehener Feind wurde in Gegenangriffen aufgefangen oder geworfen.
Die Besatzung von Magdeburg leistet, in einzelne Kampfgruppen aufgespalten, im Wf-.nder Stadt noch tapfer Widerstand.
Im Kampfabschnitt Dessau—Bitterfeld blieb die Lage bei wechselvoüen Kämpfen Im wesentlichen nnveräadert.
Der zähe Kampf um Hall? und Leipzig i fT. n Gegner hohe Vcrksrt;- :rekostet und [ ii n znm Abziehen starker Kräfte von ande-I re?i Frontabschnitten gezwungen. Die im I Sädtetl von Halle auf engem Raum zu-I samnien^cdrä'igt ?*esatzun? b haup'et s'ch ; weiter gegen alle Angriffe überlegener J Kräfte. Un-ere in westlichen und sßdljchrn | Vorfeld von Le!p~ig stehenden Trupnon TVJir-der vom Feind auf die Elster und den sitdll^hon Stadtrand zurüekgedrünkt. Von Norden erzwangen die Amerikaner einen tief rer? Einbruch, der zu heftirren, noch anda orr.cl; n Strassenkämpfen führte.
An der Front beiderseits Chemnitz und im Keiun von ETof verlief der Tag bei ver-c'nvelt - n fe'irdl ehen Aufk'ärungsvo. siöss n chne besondere Türeignisse. örtlich Plaven vernichtete ein Stosstrupp 11 Panzer, mehrere moterisirte Fahrzeuge und fügte dem Gegner hohe blutige Verluste zu.
!7r,i Nürnberg wurde den ganzen Tag
über von der tapferen Besatzung am Burg, graben, in der örtlichen Vorstadt und an der R, gnitz heftig gekämpft. Der nach Südosten vod ringende Feind wurde aufgefangen und durch Gegenangriffe in der Flanke gefasst. Westieh daven schob sich der Gegner von Norden und Westen an Ansbach heran.
D!e aus dem Nagold-Ta! nach Osten an. greifend- n findlohen Bat- illone wurden ven den Htihen östlich Bad Liebenzell im Gegenangriff geworfen, beiderseits Calw bis zu achtmel wiederholte Angriffe vcfluöt-reich abgewiesen. Weiter südlich erzielte ds? Gegr.er dagegen mehrere Einbrüche.
Die Abwehrschlacht in Mittelitalien nahm unter gleichbleibend starkem Materialauf, wand des Feindes und beiderseits hohen Verlusten ihren Fortgang. Hierbei gelangen den Amerikarnera an der Llgu tischen Käste und südwestlich Bologna wiederum nur örtliche Einbrüche. Im Abschnitt Medicina blieben die feindlichen Regimenter tretz stärkster Artillerie, und Fliegrrunler. siiiizung vor unseren Stellungen liegen. Südwestlich des Com c hio-Sces hat sich <.i© Lage durch einen tieferen Einbruch nordwestlich Argenta veischärft. Geger.mess-nahmen &in<i im Gange.
Das Reichsgebiet wurde bei Tage von stärkeren Kampf verbänden angeflogen, die vor allem die Insel Helgoland und mehrere Kieinstädte ia Süddcutchland angriffen. In
HITLERS«
fe Göbbels je na predvečer Föhresievega rojstnega süsseva gflvoril Nemcem I» svetu
sc1' . i ■ . ' • - . :'>.gen, in deren \	der Nacht warfen Kampfflugzeuge Bomben
Verlauf 38 Panzer und Panzerspähwagen j	auf die Reichshauptstadt,
vernichtet r-; er! - ntst wurden weiter \	In aorwegischtai Gewässern verrenkte ein westlich neue Stell:
""tet
i hpzc^sn.
Vorpostenboot ein britisches Unterseeboot.

tfj rj
•e Jii	.Vi-sisi >£j&Ü49
<1 t^^iW
.- -- --- K*- r ■ ■ <-.. A
(9 s«.-;
t
:i iiM^iiciii naval
Beriin, 19. aprila. Di-žavni minister dr. Göbbeis je imel na predvečer Führerjevega rojstnega dne radijski nagovor nemškemu narodu, v katerem je počastil zgodovinsko veličino osebe :n dela Führerja na viška odločilnega boja. Kot govornik naroda je obnovil dr. Göbbeis strastno priznanje zvestobe ii. pripravljeacsti do borbe vseh Nemcev do moža, brez. katerega bi Nemčija in Evropa propadla v fcidovsko-boljševiaki zmedi.
Minister dr. Göbbela je izvajal med drugim:
V trenutku vojnih dogodkov, v katerem, tako bi menili še eni-vat. — morda zadnjič — drve vse sile sovraštva in razdejanja proti našemu bojišču z napada, vzhoda, jugovzhoda in juga, da bi zlomile ln zadale Reichu smrtni iiciarec, stopam, kakor vedno od leta 1933. na predvečer 20. aprila, pred nemški narod, da mu govorim o Führer ju. V preteklosti srno doživeli srečne in nesrečne ure. v katerih se ie dogodilo ranogo, toda nikoli ni bila odločitev tako blizu, Se n koli ni nemški narod pod ogromnimi nevarnostmi moral bi..;niti svoje golo življenje ter z zadnjim silovitim naporom zagotoviti Reichu varstvo igroženoga sestava.
Danes ni trenutek, da bi ob Führerjevem rojstnem dnevu govorili z navadno običajnimi frazami, ali da bi mu izrekali tradi-cionelne čestitke. Jaz sem 20 iet ob Führer-jevi strani sem doživel njegov in njegovega gibanja vzpon od najmanjših in najnezrat-nejših začetkov do prevzema oblasti in sem po najboljših močeh prispeval svoj lastni del. Deleč s Führerje.m bol in veselje sem prež vel leta od 1239. do danes, leta, polna toliko zgodovinskih zmag, kakor tudi strašnih udarcev i" sam sedaj ob njem, ko postavlja usoda njega in nemški narod pred zadnjo, najtežjo preizkušnjo, da bi nam — tega sem gotov — izročil lovor zmage. Lahko rečeni le to, da je našel naš čas v vsej svoji temni in boleči vel!čini v Führer-ju edinega dostojnega zastopnika. Da Nemčija danes še živi, da Evropa in z njo za-pad s svojo kulturo in civilizacijo še nista pogreznjena v vrt nec temnega prepada, ki se odpira pred njima, je to zasluga le njega samega.
Kajti on bo mož tega stoletja, ki si dela
pamjMiiCT:- aa^-.^agj^^iaisaBaraMBMM
streljevale z uničevalnim ognjem sMadišča oklopnikov i o vri . a v severnezapadnem delu polotoka Cote.itin; ta sk'adiica so ! namreč ugotovilo naskakova ne čete v ; drznem nočnem po-Ijetju.- Opazovana so i bila o: sei na ra? tlejanja. ; Na "Nizozemskem so naše čete v hudih | bojih v loku reke I Issel zasedle dalje zapad-i no nove položaje; v teku teh bojev je bilo j uničenih aii zapIenj - Jh C8 oklepnikov in j okiopniških ogledniskih voz. J Medtem, ko so se Britanci med rekama i Emso in Wesero v splošnem zadržali mimo, so daije močno napaxlli v Liineburger Eeide. i Soitau je padal v sovražnikove roke po hn. ! dem boju ia po unlčeaju 19 oklepnikov. Na j ozkem področju siti sovražnik tukaj proti I severu. Ogorčeni b.;j. so zadivjall za Lüne-j barg in ölzen.
i Borba iaed- rekama Ruhm in Renom je 1 končana. V večtedenskih težltih borbah so čete vseh vrst orožja pod vrhovnim povelj-l stvom ge ner e i f ek i ma ra la Motila vezale S premočne sile dveh ameriških armad ter ; jim v vzornem izpolnjevanju dolžnos.i do zanjega diha nudile odpor So vražn lt je p .l j tera doživel najtežje izgube na moštvu in j gradivu.
j Na srednjem in spodnjem Harzu vztra-i jajo naše bojne skupine nr.piara močnemu i ameriškemu pritsku. Sovražnika, ki je i vdrl na nekatere odseke, so protinapadi za-j ustavili ali vrgli najaj. I Posadka Magdebarga, razčlenjena na po-I samezne bojne skupine, nudi v zapadnem j dela mesta še hraber odpor.
Na bojiščnem odseku Dessau—Bitterfeid I je ostal položaj pri izpreiaemb polnih bojih i v bistvu neizpremenjen.
žilava borba za Kalle In Leipzig je stala sovražnika visoke izgube ter ga pi Milila, da je odtegnil močne sile iz drugih bcjiačnih odsekov. Posadka, ki j? v južnem deiu mesta Halle stisnjena na ozko področje, vztraja proti vsem liap idore. premočnih sil. Nase site, ki so na zapadnem in južnem pred-polju Leipziga, je porinil sovražnik do reke Elster in na južni mestni rcb. Američani sn s severa izsilili globlj: vdor, ki je dovede! do ogorčenih- Se trajajočih pouličnih
Ponovno je bilo v ve'i'Jri obrambni bitki pred Berilom uničenih 218 oklopnikov Ogorčen c lp »r ns	izij zapadno od Laus-tzer Neisse — Obcülna r^zljre-
memtev po močnih silah lovskih in borbenih letalcev —- Težka obrambna bitka južno od Brna — Vzoi to izpolnjevanje dolžnosti naših borcev med rekama ] . o in Benom — Odpor so nudili do zadnjega diha — Žilava borba za Magde-laile, Leidig in Nürnberg — Obrambna bitka v srednji Italiji
Na jugu vzhodnega bojišča je bilo težišče bojev aa obeh straneh Mistelbacha,
oiirg,
Führer jev glavni -tan, 19. april. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih, si: javlja
Tretjega dne velike obrambne bitke pred Berlinern so boljševiki vrgli v boj -moštvo in gradivo v doslej nepoznanem obsegu. Niše hrabre čete, k- jih je potegnil aa seboj pri ner svoj časini-i:ov, so vzar-.alc soviaL: 1. a-.' -.ori ni naval ter preprečile vse prebijalne poizkuse. Južno od Frankfurts ob Odi i so naši oddelki obdržali svoje položaje napram daleko premočnim sovjetskim silam. Ec!,i evike, ki so prodrli na obeh stranel eei&va do vzLodao od Müncheberga, so zapahnili takojšnji protisunki. J? žno od Vri seva - o naši oklopniki po hudem boju zaustavili napadajočega sovra r.ika. Po nepcp l .i - v steh je bilo včeraj ponovno uničenih 218 oklopnikov.
Tudi zapadno od La,i-sih:er Geisse so bo!jševik.: napadli z. vsemi i-azpcložijivimi silami. Kijur» zagrizenemu odporu naših divizij je uspelo sovražniku, da je po hudih bojih in izgubi številnih okiop. >ikov porinil severno od Gcrlitza in s: verno-zr.ped.no od Weisswasserja ozke napadalne kline do področja vzhodno cd Bautzena in d:> reke Spree na obeh siraneh Sprember-ga. Protinapadi so v teku.
Marine sile lovskih ia borbenih letal so posegle tudi včeraj v obrambno bitko ter pn nesle občutno olajšanje četam na zemlji, ki so se težko borile. Unuile so kljub močni ol-ambi So nadaljnjih ok'opnikov in naskairovpJnih topov, onesposobile poleg tega 20 oklepnikov in setrelile 109 letaL
bojev.
Na bojišču na o. e t -J II
stre^eh fu jr
j urne cd Brna in severno od Moravske Ostrave. Sovjeti, ki so pri Mistelbachu r.apäüali z močnimi silami so bili zaustavljeni po skromnem napredovanju. Na področju južno od Brna so naši oddelki v težkem obrambnem boju, v katerega poteku je sovražnik doslej izgubil n d 30 oklopnikov. Na bojiščnem ods kn severno od Moravske Ostrave so se izjalovili p<-novni sovražnikovi prebijalni poiokesi ob odločnem odporu naših čet. Vzhodno od Opave vdrle sile je vrgel protinapad nazaj proti severu.
Breslavska hrabra posadka je na južrem in zapadnem bojišču odbila obnovljene močne boljševiške napade. «
Sovražnik je nadaljeval s svojimi napadi pri Piliauu. Ti pa so bili razbiti ali cdbiti po večini že v pripravljalnem položaju-* tukaj so branilce uspešno podpirali težki topniški nosilci vojne mornarice.
Na vzhodni obali Stettinskega Haffa so bojna vozila vojne mornarice uničila neko veliko sovjetsko skladišče streliva.
Ob našem obrambnem obroču trdnjave Gironde so se v ogorčenih bojih ponovno zlomili močni sovražnikovi napadi. Tudi popadka Dünkirchna je vzdržala napram sovražniku, kl je napadal z oklopniki in borbenimi letalci, ter mu prizadejala visoke krvne izgube.
V zadnjih dneh so močne obalne baterije vojne mornarice * otoka Aldcrpey ob-
Chemnitza
in na poctx-ocju pri ti tu je potekel dan pri poBame/.iiib ■ . ' . - ":-. eg'rd	sua-
iih brez posebnih dögexikov. Neka naska-kovaVia t.-h j ve.kudno od Platrna uničila 11 oklopnikov, več :••ptorizirr.nih vozil in jo prizadejala -.'.jvr^žniku visoke krvne izgube.
Z i Nürnberg je trajala ves dan ogorčena borba ob Bur^grabnu. v vzhodnem predmestju in ob veki Regnilz. Sovražnik, ki je prodiral proti jugovzhodu, je bil zaustavljen, protinapadi pa so ga zgrabili v boke. Zapadno od tod se je sovražnik prerinil s severa do Ansbacha. Sovražnikovi bataljoni, ki so napadal i?, doline reke Nag&la proti vzhodu, so bil! v pr 'hujpedn vrženi iz v?š'n vzhodno od kopaii:"-ča Liebenv:ella, na obeh straneh Cal ea pa so bili wlhiti z izgubami dn osemkrat ponovljeni napodi. Daije južneje je sovražnik dosegel več vdorov.
Obrambna bitka v srednji Italiji se je nadaljevala 7. isto močnim sovražnikovim posegom materiala in cb obojestransko visokih izgubah. Pri tem so uspe',1 Američanom ob Ligurski obali in jugozapadno od Bologne zopet le krajevni vdori. Na odseku pri Medicini so sovražnikovi polki kljub najmočnejši podpori topništva in letalstva obležali pred našimi položaji. Južnozapndno od jezera Comacchlo se je položaj spričo globljega vdora severnozapodno od Argente zaostril. Protiukrepi so v teku.
Nad nemško državno področje so prileteli podnevi mo#hejši oddelki bojnih letal, ki so napadli predvsem otok Helgoland ln več majhnih mest južne Nemčije. V noči so odvrgla bona letala bombe na nemško prestolnico.
V norveških vodah je neki predstražni čoln potopil neko britansko podmornico.
tev po številu
pot v strašnih krčih in bolečinah, toda vendar gotov samega sebe in sicer na poti navzgor. On je edim, ki je ostal zvest samemu sebi in ki ni zaradi cenene konjunkture prodal svojih idealov ali vere ali jim morda izdal, temveč ki je vedno znova in neomajno nadaljeval svojo pot proti cilju, ki leži sicer danes neviden za gorami razvalin, ki so jih dosegli naši sovražniki, napolnjeni s sovraštvom, na cvetočih livadah našega nekoč tako srečno ponosnega kontinenta, ki se pa bo pojavil zopet blesteč pred našimi očmi, polnimi bolečin.
Časi kakor sedanji, ki jih preživljamo, zahtevajo od vodje več kakor le uvidevnost, modrost in dejansko silo. Za prema-ganje teh časov so potrebne žilavost m vztrajnost, hrabrost srca in duše, kar ee pojavlja v zgodovini le poredkoma, zato pa voai do najuolj občudovanja vrednih del človeškega genija, če postane uspešno. Jakob Burckhardt je dejal nekoč v svojem svetovnozgodovlnskem opazovanju: >Usode narodov in držav, naprave civilizacij lahko odvi3e le od tega, če kak izvanieden človek lahko vzdrži gotov čas gotove duševne napetosti in naprezanja prvega reda. Vsa vsota navadnih glav in čuste ne more nadomestiti tega.«
Kdo bi ihogel osporavati, da je Führer za naše obdobje, ki je odločujoče za potek prihodnjega obdobja, ki bo obsegalo več generacij človeštva, sam v pravu, da se sklicuje na to besedo in da se to nanaša na njegovo osebo in njegovo delovanje. Kaj pa mu sovražni državniki lahko resno postavijo nasproti? Nič drugega, kakor številčno premoč, svojo neumno uničevalno blaznost, peklensko voljo do uničevanja, za katero preži zmeda razkroja civiliziranega človeštva.
Kaj je nastalo iz njihovih, tako glasno
in patetično proklamiranih tez o osrečeva-nju, Kaj iz nj nove atlantske listine ln njihovih štirih protestov? Le lakota, beda, kuga in umiranje množic! Popolnoma onečaščen zemeljski del jih obtožuje. Nekoč cvetoča mesta in vasi v vseh delih Evrope so izpre-menjena v pokrajine ogajeniških žreL Sto-tisoči, da, milijoni brezbrambnih žena in otrok na severu, vzhodu in jugovzhodu kontinenta vzdihujejo in jokajo pod divjajočim b'čem boljševizma. Najsijajnejša kultura, ki jo je zemlja sploh kedaj imela, se pogreza v razvaline ter zapušča le še spomin na veličino onega časa, Id so ga uničile peklenske sile. Narode prešinjajo najtežje gospodarske in socialne krize, ki so predhodniki bodočih strašnih dogodkov. Naši sovražniki so trdili, da so Führerjevi vojaki korakali po evropsk'h deželah kot osvojevalci. Toda kamor so prišli, so razširili blagostanje in srečo, red, mir, utrjene razmere, delo v obilju in kot posledico vsega tega človeka vredno življenje. Naši sovražniki trde, da prihajajo nj hovi vojaki v te dežele kot osvobodil ci. Toda kjerkoli so pojavijo, jim slede beda in trpljenie, zmeda, uničenje in razdejanje, brezposelnost, lakota in umiranje v množicah in kar iim še ostane od svobode, je žvotarjenje, ki ga celo v na-fbolj temnih delih Afrike ne bi mogli označiti, da je človeka vredno.
Tukaj obstoja jasno začrtan spored Obnove. ki se je Izkazal v lastni deželi in v vseh delih Evrope, kjer je bila prilika za to. kot uporabljiv, osrečujoč Človeka in narode, pozitiven in ugoden za bodočnost v nasprotju s frazami židovsko-plutokratsko. boljševiškega uničevanja sveta. Tukaj stoji mož. gotov sam v sebe, z močno <ri ravno voljo proti naravi zoprni koaliciji sovražnih državnikov, ki so le lakaji in iz-
Nadaljevanje na 2. strani
Pred vrati nemške b izli
«
rajstmgtti ümvu
V resnih in usodno odločiln h časih, kakršne je redkokdaj doživljal kak narod, obhajajo danes Nemci rojstni dan svojega Führerja. Obhajajo ga čredi največje borbe za svoj narodni in človečanski obstoj pred navalom boljševizma z vzhoda in židovske plutokracije z zapada. Vsak dr r,
t-'
mmmm t
-.-o.. • •• -v^ ■ ■. :tmmMm

gtStifc-^ Ov.-'.-.S-.y.	-i
narod bi t enakih okoHščinah že izgubil žive«, obupal bi kkxnü, nemški narod pa nadaljnje borbo c neadomljenim duhom, nadčlove§ko požrtvovalnostjo fn neomajno vera v koračno zmago. Pred 27 leti, v zadnjem letu svetovne vojna, nemški narod ni prestal slične preizkušnje, temveč se Je zrušil. Da danes ni tako, je izključno zasluga narodnega socializma, ki je v e nemško ljudstvo prerodil, prekalil in ojeklenjl, tako da tvori danes nerazrešen granitni blok. Da pa je narodni socializem mogel izvršiti to zgodovinsko poslaostvo, je zasluga Adolfa Hitlerja, kl je iz vodje na-rodno-socialistiensga pokreta postal vodja vsega naroda, nem tki Führer.
Kaj pomeni Hitler za Nemčijo fci nemški narod, je v svojem raäijskem govora na predvečer njegovega rojstnega dneva z markantnimi stavki orisal dr. Gobhels. Fiihrerjev najožji sodelavec že nad 2C let. Predačil pa je obenem tudi, kaj pomeni Hitler za vso ostalo Evropo, ki bolj ia bolj gleda v njem ne le glavnega nosilca o-brambe proti uničenju po bclvševismo, temveč tudi najmočnejšega garanta za novo bodočnost prenovljene in srečnejše Evrope.
Tudi Slovenci preživljajo enako odločilne čase, kakor nemJkl ia ostali evropski narodi. Tudi oni se v polni raeri zavedajo, kako zavisi njih ueoäa oü iziöa gigantske boibe, ki se ravno sedaj bliža svojemu višku in ki jo pod Führer je vira vods-vom bije nemški narod. Zato je današnji dan kakor za Nemce ia vso proiikomunistično Evropo prazničen daa tud] za Slovence.
h *v
•vi ®
tisIo naval
Berlinski listi o obnovljenem boju na vzhodnem bojišča
Berlin, 19 apr. Führerjevo dnevno povelje vojakom na vzhodnem bojišču je našlo vel,k odmev ne le v srcih berlinskega prebivalstva, temveč vse Nemčije. »Tvorite zakleto skupnost za obrambo ne praznega pojma domovine, temveč za obrambo vaše domovine, vaših žena, vaših otrok in s tem naš® domovine.« Ta skupnost, o kateri je Führer govoril v svojem pozivu, je pripravljena, da s strnjeno silo odvrne zadnji naval židovsko-boljšev.škega smrtnega sovražnika, ki hoče razhiti Nemčijo in iztrebiti nemški narod.
Gotovost v zmago, ki govori iz Führerjevega povelja in ki jo potrjuje potek prvih dni borbe, prihaja do izraza v časopisju prestolnice. Na bojišču ob Odri, piše »Völkischer Beobachter«, so nemški grenadirji v vsakem oziru nastopili z oaim duhom, k)i ga je Führer zahteval v svojem dnevnem povelju:
V obrambi in protinapadu so skočili boljševikom za vrat ter zahtevali od njih najtežje krvne žrtve. Naši grenadirji, top-ničarji in letalai so v tej borbi za nemško prestolnico nastopili z zadržanjem, ki ne izdaja nobenih trenutkov slabosti, temveč je dostojno veličine te zgodovinske ure.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: »Trenutek pričetka sovjetske ofenzive sovpada s trenutkom, ko kažejo naši zapadni sovražniki prve sledove pomanjkanja zraka. Ti še ne povedo mnogo, toda ti povedo vse, kar moramo vedeti v tem trenutku, namreč, da se mi ne borimo dalje, ker nam nič drugega ne preostaja, temveč, ker v odločilni turi izpričujemo veliki cilj, h kateremu stremita z neomajno gotovostjo narod in vodstvo. Kajti sedaj gre za vse.
»Morgenpost« poudarja pod naslovom: »Izsilili bomo nemško usodo«:
Potek dosedanjih bojev kaže nezlomljivo voljo naših vojakov do uveljavljanja; on dokazuje, da ve sedaj vsak častnik in vojak, za kaj se v tej uri bori. Mi Ber-linčand, katerih mesto je postalo očitneje kakor kdaj koli simbol Reich«, se čutimo eno z našimi vojeflri. Mi bomo vzdržali, ker vemo, da ne bo nikoli v zgodovini izbrisan narod, ki bo ostali do konca zvest mhwow
V težkih vojaških krzah zadnjih tednov se je izkazalo, tako poudarja časopis »Angriff«, da hrabrost posameznika in posameznih oddelkov lahko izvede odločilna dejanja Na vzhodu nemške prestolnica stoje mnoge, najbolje oborožene divizije, ki imajo hrabrost, da dovedejo do odločitve.
Zgodovina, ugotavlja časopis »12-Uhr Blatt«, je-določila Berlinu obvezno nalogo, da jrostane lomilec arrijatsk h tolp. Boljševizem mora in bo izkrvavel pred nemško prestolnico. Odločitev bodo in morajo izsiliti naša močnejša morala, naša vztrajnost in vzdržljivost, ne pa sovražnikova premoč na gradivu. Ravnaj mo se po tej zapovedi!
Spoznanje moskovske »Pravde«
Stockholm, 19. aprila. Moskovski časopis »Pravda« piše v sredo k položaju na bojiščih, da bodo boji še zelo težki, ogorčeni in krvavi
J?uiaška smrt štajerskega mladinskega voditelja
Graz, 19. aprila. Vodja štajerskega področja, K? ptbannfiihrer Darzinger. je padel na čelu svoje edinice za "uničevanje oklopnikov pri obrambi štajeiske domovine. Po vdoru sovjetskih oklcpn ke-v je Hauptbannführer Danzinger sestavil takoj iz vojnih prostovoljcev Hitlerjeve mladine, ki so popreje dobil: pouk v uničevanju oklopnikov, oklopniške lovske oddelke in sam vodil njihov nnstop prot; sovjetskim oklopnikom. Njegove edinice sy uničile prve" sovjetske" oklopnike na štajerskem področju.
Hauptbannführer Da.nzinger je postal zgled zadržanja Hitlerjeve mladine, ki je v vseh delih Nemčije pri vdo-u sovražnikov akt:vno nastopila v obrambo svoje domovne in k! o fanatični odločnosti nudi nemškim sovražnikom do skrajnosti odpor z vsemi sredstvu
„Maršal" Messe
ženeva, 19. aprila Zopet je dobil izdajalec Badogliieve ki ke svoie plr.č^lo. »Mar. šal« Messe, ki ie posta1 no izkrcanju za-i veznikov v Italiji šef italijanskega gene-■ ralnega štaba, je'dcigrr.1 svojo borno vlogo i in bil na zahtevo Waskingtona in DcnJotv» I odstavljen.

Minister dr. Gobbeis | Führerjeva proslava
o Fiifarerfu
(Nadaljevanje s 1. strani)
vršilni organi svetovne zarote. Evropa je imela že enkrat na izbiro med obema. Podala se je na stran zakrite anarhije ter mora to danes plačevati z večmilijcnskim trpljenjem. Sedaj ne bo imela več mnogo časa, da odloča o svoji bodoči usodi, kajti takrat bo šlo za življenje ali smrt.
Borba proti premočni koal-ciji peklenskih aii, ki st;eme po uničenju sveta, zahteva sicer preizkušnje in obremenitve nadčloveške narave, toda to ni nečast. Ravno nasprotno. Hrabro sprejeti rase borbo, ki je neizogibna, jo izvesti v imenu Božje previdnosti in v zaiipanju nanjo in njen morda nekolike kasen blagoslov, stati pred svojo usodo s čisto vestjo in čistimi rokami pokonci, prenašati vse bolečine in preizkušnje, toda nikoli pomisliti niti za trenutek, da b; postal nezvest zgodovinskemu izročilu ali postal v najbolj težki uri omahljiv in vi gel puško v koruzo, — to' ni le moško, temveč v najboljšem pomenu nemško!
1 Kar danes doživljamo, je zadnje dejanje mogočne tragične drame, ki se je pričela s 1. avgustom 1914. in ki smo jo mi Nemci prekinili 9. novembra 1918. ravno v onem trenutku, ko je bila t'k pred odločitvijo. To je vzrok, zakaj je bilo 1. septembra 1939. potrebno začeti znova. Kar smo si leta 1918. hoteli prihraniti, moramo da.v nes nadoknaditi v dvojnem, trojnem obsegu. Ni nikakšnega umikanja, razen v tem primeru, da se nemški naroil izloči z življenja, dostoinega človeka in je priprav. Ijen, da živi v vsei bodočnosti življenje, katerega bi se morala sramovati celo naj-primitivnejša afriška plemena.
Ce ie torej moško 'n nemško, biti kot vodja "velikega in hrabrega naroda odvisen sam od sebe, vztrajati v tej vojni in nuditi v zaupanju na lastno moč in gotovost, kakor tudi Božjo pomoč, nadmocne-mu sovražniku čelo boriti se z njim, namesto kapitulirat' pred njim, tedaj ^e to Isto tako mcško in nemško slediti kot narod takemu vodji brez pogojev, zvesto, brez izbegavanj in omejitev, odganjajoč e.l sebe vse občutke slabosti ali omahljivosti, zaupat; v srečno zvezdo- ki stoji nad njim in nami vsemi, tudi če je začasno nevidna, ker jo zakrivaio temni oblaki, biti v nesreči ne bojazljiv, temveč kljubovalen, za. hrbtno prežečemu sovražniku nikoli pokazati omahljivosti ali lopovskega naziranja, namesto pričakovanih belih zastav predaje vihteti staro zastavo s kljukastim križem, obnavljati prisego, ki smo jo položili v srečnih in varnih časih miru. zahvaljevati se Bogu, da nam je dal za ta tako strašen in velik čas resničnega voljo, čutiti podnevi in ponoči dolžnost' iz najglobljih srčnih virov in sovražnemu svetu pokazati, da nas ranijo, ampak ne pobijejo,_ cla nas udarjajo do krvi ampak nas ne vržejo ob tla, da nas mučijo, ampak nas ne morejo ponižati,
AH ie kdo me:! Nemci, ki ne soglasa s tem? Ali bj se naš narod po šestih letih vcjne lahko tako ponižal, da bi pozabil na vso čast in vse dolžnosti ter v vrtincu trenutka svojo sveto pravico na veliko bodoče življenje prodal za skledo leče ? Kdo se drzne to trditi? Ido misli tako izdajalsko o nas, da meni. da bi ravno sedaj, v zadnjem -n odločujočem kolu te vojne, postali nezvesti vsem idealom, ki smo jim prisegli, in da bi odvrgli vse naše na le na lepšo bodočnost našega Reicha ter bi izročil' v zmedi nesreče, ki nas je zadela, nas šame našo deželo m narod in življenje naših otrok in otrokov otrok? Svet govori da je zvestoba nemška vrlina. Kako bi naš narod mogel prestati preizkušnje te vojne brez zvestobe in kako bo mogel obstati v bodočnosti brez nje!
Vojna se približuje svojemu koncu. Blaznost, katero so sovražnikove sile prinesle ra-1 človeštvo, ie že prekoračila svoj višek Ona zapušča v vsem svetu le obeutex stamu in gnusa. Perverzna koalicija med plutokracijo in boljševizmom je v razpadu Glavo sovražnikove zarote je usoda zmaličila. Doletela jo je ista usoda, ki je Fi ihrer.i a 20. jullia 1944. sredi mrtvih m težko ranjenih in med razval-'nami ohranila nepoškodovanega, da konča svoje delo s:cer med bolečinami ia preizkušnjami, toi a vendar tako,, kakor je v smislu Previdnosti še enkrat' dve armade sovražnikovih sil p-oti našim cbrambn'm bojiščem. Za njimi pa koraka kot priganjalec mednarodno židovstvo, ki noče miru, dokler n-doseglo svojega peklenskega načrta — uničenja sveta. Toda vse bo zaman. Bog ho Luciferia. kakor že tolikokrat, zapodil zopet v temo. iz katere je prišel. Njegovo oroije pri tem bo mož resnično stoietne veličine" ki ima brezprimerno hrabrost in vztrajnost, ki dviguje in prestaja srca. Kdo lahko trdi. da tega meza lahko najdemo med vodji boljševizma aii plutokra-cije?
Ne, nemški narod ga je rodil, on ga je dvignil na svoj ščit, on ga je v prosti izbiri postavil za svojega vedjo, cn pozna njegova dela miru in on je pripravljen, aa izvede vsiljena dejanja vojne, do uspešnega konca. Nemčija bo po tej vojni v nekaj letih vzcvetela, kakor še nikdar doslej! Is jene razrušene pokrajine in province bodo dobile nova, lepša mesta in vasi, v katerih bodo prebivali srečni ljudje. Vsa Evropa bo udeležena pri tem vzponu. Zcpet bomo prijatelji z vsemi narodi, ki so dobre volje, z njimi bomo zacelili rane. ki kvarijo pleme- , pito obličje našega kontinenta. Na bogatih žitnih poliih bo rasel vsakdanji kruh. ki tesi | lakoto milijonov, ki danes tipe in gladu- i jejo. Dovolj bo dela in iz dela bosta izvi-rali človeška sreča in moč za" vse. Tega ! sveta ne bo vladalo podzemlje, temveč red. j mir in blagostanje. To je bil vedno naš cnj in je še danes, če bi prodrle, sovražnikove s i le s svojo voljo, potem bi se potopilo človeštvo v morju krvi in solz. če pa uveljavimo mi svoje cilje, potem bomo v Nemčiji leta 1933. začeto socijalno obnovo, ki Je bila leta 1939 nenadno prekinjena, zopet nadaljevali s še pojačanimi silami. Temu delu obnove se bodo pridružili drugi narodi, ne da bi jih mi silili, temveč popolnoma prostovoljno, ker ni nobenega drugega izhoda iz svetovne krize. Kdo drugi pa nam da lahko smer, če ne Führer! Njegovo delo je delo reda. Njegovi sovražniki mu postavijo nasproti lahko le peklensko delo anarhije in uničenje človeštva in narodov.
če bi ne živel Adolf Hitler, bi v Nemčiji vladala vlada, slična vladam na Finskem, v Bolgariji in Rumuniji, ter bi bila Nemčija že davno olen boljševizma.
če svet torej le še živi, ne le naš. temveč tudi še ostali, komu drugemu se mora zahvaliti, če ne Führerju! Danes ga morda zmerja in zasleduje v svojem nizkotnem sovraštvu, toda svet bo to svoje današnje stališče nekoč spremenil in ga moral grenko obžalovati. On je jedro odpora proti svetovni propasti. On je najhrabrejše srce Nemčije in najbolj žareča volja našega naroda. Dovoliti si smem presojo, ki jo moram ravno danes izreči: če danes narod še diha, če leži pred njim izgled na zmago, če obstoja še pot iz smrtno resne nevarnosti, tedaj se moramo za to zahvaliti le njemu! On je vztrajnost sama. Nikoli ga nisem videl omahovati ali obupavati, nikoli ni postal slaboten ali utrujen! On bo šel svojo pot do konca in tamkaj ga ne čaka propast njegovega naroda, temveč nov, srečen pričetek zlate dobe nemštva, ki nima primerjave.	„
Poslušajte, Nemci! Na tega moža zro danes že v vseh deželah sveta milijoni ljudi še sicer dvomeč in vprašujoč, ali ve izhod iz te velike nesreče, ki je zadela svet. On bo narodom pokazal pot. Mi pa gledamo nanj polni nade in z globoko, neomajno vernostjo. Kljubovalni in hrabri v borbi sto-fmo za nüm, voiak in civilist, mož in žen" a ju ok, narod, odločen do skrajnosti,
v ljubljanski operi
Ljubljana, 19. aprila.
Na predvečer Führerievega rojstnega dne je priredila pokrajinska skupina nemške narodno-socialistične strapke v Ljubljani ob 19. v opernem gledališču svečano proslavo. Gledališče so do zadnjega mesta zasedli pripadniki vojaških in civilnih nemških zastavitvenih sil v Ljubljani, na čelu jim Brigadeführer Harm, katerega je pooblastil s svojim zastopstvom Obergruppenführer, General der Waffen-SS und Polizei Rösener. Kot gosti so prisostvovali predstavi predstavniki slovenskih oblasti in ustanov s prezidentom generalom Rupni-kom na čelu. Navzoča sta bila tudi vodja nemškega konzulata Liesenberg in hrvatski generalni konzul Baljič. Gledališki oder je bil za svečanost okusno prirejen. Bil je ves v zelenju in cvetju, na stebru, pregr-njenem z nemško zastavo, pa je bil Führer-jev kip.
Spored je otvorila godba nemškega policijskega zbora s koračnico »Im Deutschen Land marsehiren wir...«, nakar je govornik citiral Hitlerjeve besede o njegovi neomajni veri v Nemčijo danes in jutri, vse do zmagovite bodočnosti. Ko je godba odigrala uverturo Wagner je ve opere »Rienzi«, mu je drugi govornik odgovoril s predna-šanjem pesmi, ki izreka v imenu nemškega naroda Hitlerju neomajno zaupanje ter globoko zahvalo za vse žrtve, ki jih je doprinesel za Nemčijo in njen narod. Nemci mu njegovo delo poplačiijejo z globoko ljubeznijo in neomajnim zaupanjem. Vse, kar delajo zvesto in brezpogojno, je izraz njihove hvaležnosti.
Ko je godba odigrala skladbo »Frideri-cus Redivivus«, polno življenjske volje, je nastopil kot govornik Hauptbereichsleiter der NSDAP dr. Karl Lapper. Za uvod je poudaril, da pada letošnji 20. april v čas. ko dozorevajo vojaški in politični dogodki največjega obsega, ki bodo spremenili obličje" ne le nemške ožje domovine, temveč obličje vse Evrope, da, vse zemeljske oble. Ravno zaradi tega hočemo, je poudaril govornik, na predvečer rojstnega dneva Adolfa Hitlerja vreči pogled na življenje našega naroda in njegovega voditelja, da iz tega spoznamo zakone človeškega in narodnega življenja. Id bodo usmerjali našo in prihajajočo generacijo.
ker gre za njegovo življenje in čast. On naj obdrži svoje sovražnike v svojem očesu. Zato mu obljubljamo, da mu ni treba gledati, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Mi ne bomo omagovali in se ne umaknemo, mi ga ne bomo pustili nikoli na cediiu, tudi ne v uri, ki bi bila najbolj nevarna in ki bi nam jemala sapo. Mi smo z njim., kakor je on z nami v germanski zvestobi, kakor smo prisegli in kakor bomo prisego držali. Ne kličemo mu, ker on to brez tega dobro ve in mora vedeti: Führer ukazuje, mi mu sledimo! Mi ga čutimo v sebi in okoli sebe! Bog mu naj da moči in zdravja ter ga naj ščiti pred vsako nevarnostjo! Ostalo bomo že sami napravili.
Ta nesreča nas je napravila zrele, toda ne brezznačajne. Nemčija je še vedno dežela zvestobe-. Ona naj slavi v nevarnosti najlepše zmagoslavje. Nikoli ne bo mogla poročati zgodovina, da je v tem času narod zapustil svojega vodjo ali da je vodja zapustil svoj narod. To pa je zmaga. Za to, za kar smo tolikokrat v sreči na ta večer prosili Fiihrerja, to je postalo danes v trpljenju in nevarnosti še bolj globoka in prisrčna prošnja do njega:
On naj ostane nam, kar nam je in nam bo vedno: , Naš Hitler!
Nato je dr. Lapper v kratkih, markant-nih potezah očrtal življenje in delo Adolfa Hitlerja ter politični razvoj Evrope od po-četka prve svetovne, vojne do današnjih dni. Pokazal je, kako so leta 1918 sovražniki Nemčije ne s svojo vojaško premočjo, temveč s svojo živčno vojno, vodeno po strupenem sovraštvu do Nemčije, ziomüi nemški odpor. Churchill sam je kasneje v svojih memoarjih priznal, da» je bilo leta 1918 tik pred nepričakovanim zlomom Reicha možno šteti že dneve, ki so Nemce še ločili od zmage.« Tudi prvi lord admiralitete Edvard Carson je priznai, da je »Anglija s svojimi zavezniki na koncu in da v ietu 1919 ne bi mogla več zmagati.«
V nadaljnjih svojih izvajanjih je govornik prikazal po sovraštvu diktirano pogubnost versajske in senžermenske mirovne pogodbe, ki sta 15 milijonov Nemcev iztrgali iz nemškega državnega telesa in hoteli ves nemški narod izročiti proletariza-ciji. Nepristranska zgodovina bo morala priznati, da bi se bila ta nakana že takrat posrečila, ako ne bi Adolf Hitier, ta neznani poddesetnik prve svetovne vojne, priklical v življenje narodno socialistični pokret. ki je kasneje združil v svojih vrstah ves nemški narod ter preustrojil vse njegovo narodno in socialno življenje. Pot, na katero je krenil Adolf Hitler, je bila pot narodne in socialne zadostitve. Obvlada! jo je v neumornem podrobnem delu, pri katerem je solidarno sodelovalo vse nemško ljudstvo, ne glede na stan in običaj.
To obnovitveno delo, k: ga je začel Adolf Hitler, ni dalo miru sovražnikom Nemčije iz prve svetovne vojne, še manj pa komunizmu in njegovi državni obliki, Sovjetski uniji Za vse odgovorne narodne n državne voditelje je moralo zato že takrat biti jasno, da bo komunizem za vsako ceno skušal zaplesti mlado narodno-socialistično Nemčijo v vojno, s katc-ro bi jo hotel uničiti. Kot zvest učenec Karla Marclochaya, ki se je skrival za nemškim imenom Marx, je Lenin postavil hipotezo, da bo mogoče komunistično svetovno revolucijo uresničiti samo v novi svetovni vojni.
Tako je prišlo do druge svetovne vojne, ki je razbila vse dosedaj v zgodovini in civilizaciji človeštva znane oblike. Nemški narod stoji sedaj sredi šestega vojnega leta pred najtežjo preizkušnjo svoje zgodovine. Ta vojna predstavlja najtežjo borbo za svetovne nazore. Na eni strani je nemška nacija kot prvoboriteljica zapadne kulture, na drugi strani boljševiški kaos. Sovražniki Nemčije so si postavili za cilj, za vse čase uničiti nemško državnost, zdecimirati nemški narod in ga izročiti smrti po lakoti.
Iz sedanje vojne bo izšel nov svet — v dobrem ali siabem. Ako bi ta svet stal v znamenju Sovjetske zveze — in to bi se zgodilo z zlomom Nemčije — bi ne bili pahnjeni samo Nemci, temveč vsi Evropci v morje krvi in solza. Kakor je ta vojna težka in polna žrtev, je dejstvo, da bi zmaga zaveznikov v znamenju sovjetska zvezde prinesla Evropi grozen mir, iz katerega bi še dvigal le moreč! vonj pokopališča.
Dr. Lapper je nato predočil herojsko borbo nemškega naroda proti navalu njegovih sovražnikov. Tudi najsijajnejše zmage v začetku vojne 'bodo v bodočih desetletjih obledele pred dejstvom, da Nemčija v sedanji najhujši krizi ni izgubila živcev, temveč je kljubovala po zaslugi svojega močnega in hrabrega vodstva vsem nevarnostim. Vsi Nemci se zaveda,jo, da je za nje v sedanjem položaju samo ena alternativa: ali pogin ali vztrajanje. Pred očmi imajo, da so njihovi sovražniki složni samo v želji, Nemčijo in njen nared uničiti, ne pa tudi v tem, kai naj bi se potem zgodilo.
Vprav grotopkna. toda krvava resnica js, da v času, ko umirajo Se sto tisoči Bvrop-cev na bojiščih, v taboru sovražnikov že
govore o tretji svetovni vojni, ki da bo izbruhnila med sedanjimi zavezniki. Prizorišče te vojne bi bilo, kakor že enkrat pred 300 leti, po krvi nemških sinov posvečena nemška tla. Zato sta danes nemško ljudstvo in njegovo vodstvo odločena za vsako ceno in z vsemi sredstvi braniti svoje življenje. Misel velikonemškega Reicha živi in za njo se bore Nemci v vsakem predelu svoje zemlje. Kljub sovražni agitaciji pri vseh evropšk h narodih bolj in bolj prodira spoznanje, da so nadčloveški napori in nadčloveške žrtve nemškega naroda posvečeni svobodi Evrope. Narodi Evrope pa morajo iz tega spoznanja črpati voljo, da k tej borbi doprinesejo tudi svoj delež.
V zaključku svojih izvajanj je dr. Lapper orisal pomen Fühierja za Nemčijo in njen narod. Ljudstvo, ki je pod vodstvom Adolfa Hitlerja lc-ta in leta kljubovalo navalu treh svetovnih imperijev, upravičeno izroča svojo usodo višji Previdnosti. Dvatisočletna zgodovina Evrope bi sicer izgubila svoj smisel. Nemci pa v ta smisel verujejo in so zato sveto prepričani, da bodo pod vodstvom Adolfa Hitlerja priborili sebi in Evropi lepšo bodočnost. Zato obnavljajo danes svojo prisego, prisego zvestobe in poslušnosti Führerju, prisego vere in ljubezni do domovine in njene bodočnosti.
Po govoru dr. Lapper j a, ki so ga vsi poslušali z največjo pozornostjo, je g. Wer-houz. Leite: des Amtes für Propaganda-Presse und Kultur, s kratkimi besedami, v katerih je poudaril usodnost sedanjega časa, pozval k počastitvi Fiihrerja. Vsi zbrani šo se stoje odzvali njegovemu pozivu ter nato s petjem nemških himen zaključili svečanost.
Iz SLpMjane
u— Novi grobovi. V starosti 77 let je umrla posestnica v Kranju ga. Mara lia-kovc, roj. Eržen. Blagoslov njenih zemskih ostankov bo v petek ob pol 18. na Žalah, od koder jo bodo naslednji dan prepeljali v Kranj 'in na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. — Preminil je dolgoletni uradnik Vzajemne zavarovalnice g. Janez Triler. Pogreb bo v petek ob pol 9. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
—	V 35. letu starosti je po dolgem trpljenju umrla ga. Tina Gregorka roj. Zastav-nikovič. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 10. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Kot žrtev letalskega napada je za vedno zapustil svojce strojevodja državnih železnic g. Martin Mesec. Pogreb bo v petek ob 10. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
—	Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Maša zadušnica ob desetletnici smrti ge. Amalije M a g d i č - Milivojevič se bo darovala jutri v soboto ob 8. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja pri glavnem oltarju.
u— Obdelajte pravočasno kmetijska zemljišča! Mestno županstvo opozarja lastnike kmetijskio zemljišč, naj peskrbe za pravočasno obdelavo svoje zemlje, ki leži na teritoriju mestne občine, ker bo županstvo sicer primorano samo poslfrbeti za obdelavo zemlje. Posebno opozarjamo kmetovalce na čl. 1 in 3 odredbe Vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. IV. 1943 (Službeni list št. 103-32), na podlagi katerega oblast krivce kaznuje, neobdelana zemljišča pa zaseže brez odškodnine. Odveč je poudarjati. kako važno je za našo prehrano, da letos obdelamo vsak razpoložljiv košček zemlje!
• u— Pomladno sonce nad Ljubljano. Pod
tem naslovoma priuBša >Deutsche Adria Zeitung« cd 17. t, m. prikupen člane!t, ki opisuje poanlatlmo žlvahrraost našega mesta in njegovo lepoto ob razvoju pomladnega
* GOSPA, mi a« a, želi namestitve za pomoč v gostilniški kuhinji aii tudi v gostilni. Naslor v Jutru pod »Začetnica«. 8678-1 » GOSPODIČNA, trgovsko naiobražena, spreime službo. Gre tudi kot prodajalka ali v skladišče. Ponudbe Jutru pod »Zanesljiva«. 87-19-1
*	FRIZERSKO pomočnico sprejmem v stalno službo ali samo kot pomoč. Salon »Ivanka«, Dunajska 15.
8676-1a
» DEKXE ts. vsa domača del,a sprejmem. Naslov v Jutru.	8748-la
» SNAŽILKO sprejme vec-restavracija. Naslov v Jutru.	8734-la
*	VZGOJITELJICO, 20 do 30 ietrto, spreimem k šestletnemu sinčku. Zna nie nemščine zaželeno. Ponudbe. ne brez referenc. Jutru ~xl »Ljubiteljica otrok«.
8779-la
NEMŠČINO m druge je zike poučujem. Naslov v
Jutru.
m
8836-3
Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«.
OPANKE št. 37, črne, ie-roiš, j polno peto, prodam. Naslov v Jutru. 8771 -6 ŠIV. STROJ za krpanje vreč prodam. Podbevšek Filip, Obirska 4, Šiška.
8737-6
PLAŠČ za kolo. nov, prodam. Kaian, Židovska 1 /II.
8735-6
ŠKORNJE št. 43 prodam
ali zamenjam za protivrednost. Nasiov v Jutru.
8736-6
SANDALE, ženske, št. 37, nove, 1 črne lakaste, 1 rjave usnjene, prodam. Pojasnila pri blagajni restavracije »Slon«.	8733-6 VOZIČEK, globok, prodam ali zamenjam za športnega, košaro' s stojalom pa prodam ali zamenjam za protivrednost. Kovač, Kettejeva 3. 8731-6 RADIOŽARNICE DK21 + DLI.21 prodam. — Dollar, Mestni trg 5/III. 8728-6 DARILO, lepo, moško, primerno za birmo, prodam. Jernejeva 8, priti., desno.
8770-6
VOZIČEK. športni, lep, zaprt,' prodam. Urankar, Vrazov trg 4.	8752-6
KOLO. moško, brez gum, proda salon »Genica«. Pug-lieva 15.	8722-6
PIS. STROJ, pisarniški, ugodno prodam. Naslov v Jutru.	8746-6
VOZIČKA, dva. otroška, globoka prodam. Medvedova 7/T.	' 8744-6 LUTKOVNO gledališče, kompletno, z vsemi rekviziti, prodam. Ponudbe Jutru pod »Viseče lutke«.
8741-6
HARMONIKO, klavirsko, 80 basov in register, ter odličen fotoaparat z etui-jem prodam. Nasiov v Jutru.	8739-6 BLAGO za bluze ali kom-bineže, predvojno, nekaj metrov prodam. Nasiov v Jutru. ' 8709-6 VOZIČEK, športni, otroški, in železno belo posteljo prodam. Krakovska ul. 29.
8755-6
PRODAM ali zamenjam: rjave čevlie št. 42-43, damske kožuhovinaste št. 38, črno volneno pelerino za predelavo, smoking, žaket, polcilinder, temnosiv mo-ški klobuk, pisalno mizo, sliko ter velik zlat ovalen okvir. Naslov v Jutru.
8753-6
GRAMOFON prodam aii zamenjam za protivrednost. Homan, Sv. Petra c. 81, dvorišče.	8710-6
PREPROGO, bosansko, cca 2X3 m, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v Jutru.
8780-6
BLAGO, voloeao, karo, za damski. plašč, bluzo ali krilo, prodam. Naslov v Jutru.	8800-6 VATO, 'fino. bedo, »n nekaj prvovrstne volne prodam. Vrhovčeva 12, dvorišče, levo. 8793-6 PERO, nalivno, primerno aa darilo, ugodno prodani. Naslov v Jutra, 87$M>
VAJENCA za mehanično delavnico m za trgovino tehnične stroke sprejmemo. Pooudbe Jutru pod »3006« 8766-44
FRIZERSKO vaienko, pridno io pošteno, sprejme sa-loo »Ivanka.«, Dunajska 15.
8677-44
Prodam
LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj Drogerija Antoo Kane, Židovska ulica 1. 8394-6 PREPROGI, dve, 2 X 3 m »Luxor« io 3X4 m »Pirot« proda Hvastja, Javorniko-va 13.	8760-6
SERVIS, hketski, brušen, za šest oseb, prodam, deloma zamenjam. Krasno darilo! NasUw V Jutra.
8759-6
BLAGO, boijše, za moške srajce, svileno blago za damsko perilo prodam ali zamenjam. Našlo* v Jutru.	8764-6 TOBRA1KO, predvojni, za kopalne oblekce, predpasnike (kambrikaste), predvojne, prodam ali zamenjam. Nasiov v Jutru.
8763-6
KAMGARN, 3 m, za moško obleko, s tompletno podlogo prodam ali zamenjam. Našlok v Jutru.
8772-6
HLAČKE, deške, kratke, zgornje, pistoe&e, predvoj-ne, za 2—5 letne, pcodam. Naslor v jote*. WÜ-6
OBLEKO, moško, sivo, za manjšo postave* prodam. Naslov v Jutru. 8833-6 SVEČNIK, dekorativen, m pisalno garnituro prodam. Cesta na Rožnik 43. 8835-6 ŽIMNICO za otroški voziček, lepo ohranjeno,, prodam. Naslov v Jutru.
8838-6
KOSTUM, temnomoder. damski, za vitko, postavo, in igralno pupo prodam. Naslov v Jntiu. 8843-6 PSA, lovskega, prodam zaradi odpotovanja. Simončič, Pred škofijo 20/II. 8846-6 VOZIČEK, globok, krem, avtomodel. prodam ali zamenjam dobro damsko kolo. Razliko doplačam. Javomikova 3/III, desno.
8847-6
BLAGO za moške srajce in nekaj metrov kambrika prodam. Naslov v Jutru.
8801-6
POHIŠTVO, staro, posamezne komade, ugodno prodam. Naslov v Jutru.
8777-6
PREPROGO, perzijsko, kupim brez posredovalca. — Resne ponudbe Jutru pod »Perzer«.	8508-7
SLOV. KNJIGE, dobre, kupim. Ponudbe lutru pod »Bibliofii«	7216-7
HLADILNIK (Frigidaire), električni, nov aii dobro ohranjen, kupim a>li dam Drotivrednost. Prešernova ulica 44.	8374-7
»HITROST«, nova trgovina," kupi jedilne servise, vinske servise, jedilne pribore in posamezne nože, vilice, žlice in vse različne steklene predmete. Plača takoj Stritarjeva ulica 2.
8390-7
LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in meseč nike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«.
7217-7
POZOR! Kupujem m prodajam rabljene čevlje. Zamenjam večie in manjše številke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4.	8418-7
NAKUP in prodaja vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.
8142-7
FOTOAPARATE »n pribor kupuje Parfumerija Venus, palača Bata.	8579-7
SLIKE, samo boljših slovenskih slikarjev, kupi zasebnik. Ponudbe Jutru z navedbo slikarjev pod »Slike«.	8543-7 DARILO, dragoceno, za damo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Uho«. 8740-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi razne umetnine in radične boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2.
8391-7
ČEVLJE, moške, nizke, št. 43, kupim, škafar Peter, Borštnikov trg. 8634-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	8141-7
ZNAMKE, kompl. 2birko ali posataezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«.	7218-7
PREDPOSTELJNIKA, dva, bosanska, kupim. Naslov v Jutro.	8761-7
KLOT sli svilo za halje kupim 3Ü zamenjam. Pooudbe Jut"» pod »Klote.
aa»-7
SLADKOR, nečisti, sipo, za krmljenje čebel, zamenjam za protivrednost. Po. uudbe Jutru pod »Med«.
8649-8
ZAMENJAM dve skoraj novi obleki za 12—14 letnega dečka, fino predvojno blago, za protivrednost. — Povfetova 45.	8537-8
ZAMENJAM otroško stajico z žimnico in damske modre semiš čevlje št. 39 za protivrednost. Ing. P., Prečna 3/1.	8769-8
ČEVLJE, moške, ime. nove, št. 43, zamenjam za prav take čevlje štev. 45. Naslov v Jutru. 8762-8 KRZNO, rjavo (konj), zameniam za temno blago s podlogo za moško obleko. Dollar, Mestni trg 5/III.
8729-8
KURJAVO dam za protivrednost oz. jo prodam. Ponudbe Jutru pod »Kurivo«.	8727-8 OBLEKO, birmansko, roza, dolgo, za do 16 letno, zamenjam. Naslov v Jutru.
8745-8
ČEVLJE, nizke, moške, št. 40. in domske sandale rz plutovine št. 36 zameniam Za plašč za kolo. Zvezna ulica 8.	8756-8
ČEVLJE. otroške. zamenjam. Naslov v Jutru.
8788-8
ČEVLJE, damske, modre, št. 36, s prosto peto, skoraj popolnoma nove, zameniam Za čevlie ali san-dalete št. 37. Moste, Poljska pot 31.	8789-8 ČEVLJE, visoke, št. 43. v zelo dobrem stamu. zameniam za nizke čevlje št. 43! Ogled v nedeljo od 8—10 pri g. Čimpu, Celovška 4}.
8790-8
OBLEKO, žc-nsko, svileno, črno, skorai novo. zamenjam za damsko perilo ali moške srajce oz. blago za damsko perilo ali moške srajce. Naslov v Jutru.
8815-8
ČEVLJE, salonske, dva para, nove, damske. št. 36 in 37, zamenjam za protivrednost. Naslov v lutru.
8816-8
Za BLAGO, predvoino. za moško obleko, svetlejše barve in dobro ohranjeno, dam protivrednost. Naslov v Tutru.	8907-8
KÜRIVO dam za semenski krompir. Naslov v Jutru.
8811-8
ČEVLJE. salonske, sive, dobro ohranjene, št. 39. zamenjam za športne čevlje št. 39. Parmova ul. 4?. stopnišče 5 /II. 8824-8 BLAGO, svileno, za prvo-obhajanko ali birmanko, zamenja«. Naslov v Jutru.
8839-8
KOLO, moškov rabljeno, zamenjam aii prodam za nizko ceno. Naslov v Jutru.	8840-8 KOLO, damsko, močno, dobro ohranjeno, stoječo uro in moške čevlie št. 42 prodam ali zamenjam. Naslov v Jt^ru. 8825-8 PROTIVREDNOST dam za pravi čaj. Ponudbe Jutru pod »Zdravila«. 882C-8 ČEVLJE, semiš. rjave Hi sive, dobro ohranjene, št. 43, zamenjam za protivrednost, Ponudbe Jutru pod: pČCBim. 8823-8
PARCELO v izmeri 1400 kv. m, za vilski sistem, v bližinj pokrajinske uprave in' na vzhodni rtraoi, prodam. Rea;itetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10.	8732-20
PARCEIO, primerne velikosti, v Mostah ali na Fuži-I nah, kupim. Ponudbe Jutru pod »Plačam takoi«.
8718-20
PARCELO v Ljubljani, najraje na Kodeljevem ali v Mostah, kupim. Ponudbe Jutru pod »Moščan«.
8715-20
SODAVIČARSKJ obrat ku-
pim. Ponudbe z navedbo pogoiev Jutru pod »Soda-vičar«.	8725-20
STANOVANJE, komfort-no, dvosobno, v mestu, iščem. Odkupim tudi celotno pohištvo. Ev. bo na razpolago stanovanie treh sob s kopalnico. Ponudbe Jutru pod »Mala' stranka«.
8713-2H
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, takoj oddam čez drr. večjidel odsotni osebi. Naslov v Jutru.	8711-23
SOBO, opremljeno, iščem proti plačilu v blagu. Ponudbe Jutru pod »Mirna«.
8747-2?a
GOSPOD, osamljen, soliden, domačin v stalni službi, želi primerno sobo pri boljši obitelji ali samostojni gospe. Posteljno perilo in posteljnino ima sam. Prispeva h gospodinjstvu v naturalijah. Najraje v oko-Icii sv. Jakoba, magistrata, Resljeve in Poljanske ceste. Ponudbe Jutru pod »Košček doma«.	8754-23a SOBO. opremljeno, s šte-dil nikom ali souporabo, išče miad zakonski par brez otrok za takoj ali s 1. majem. Naslov v Jutru.
8812-23a
SOBICO kjer koli išče gospodična. Ponudbe Jutru pod »Nujno«. 8720-23a SOBO, opremljeno, išče gospodična. Plača tudi v natoraliiah. Pooudbe Jutru pod »Odsotna«. 8818-23a GARSON1ERO aii sobo s kopalnico, v središču, išče mlaid poročni par. Točno plačam, ev. odkupim tudi dobro ohranjeno pohištvo. Naslov se izve pri blagaj-oičarki buffeja »Slon«.
8844-23*
LEGITIMACIJO, osebno, št. 010160 in druge dokumente sem izgubil. Najditelj, ki vse odda na vpisani naslov, prejme dobro nagrado.	8697-37
JOPICO, rdečo, volneno, sem izgubila 18. aprila od zaklonišča v Tivoliju do Tržasške ceste. Ker je to moja edina jopica, prosim najditelja, da jo proti dobri nagrabil izroči v mlekarni Türk na Tržaški cesti.	8781-37 PRSTAN, zlat, sem našel na Sv. Petri cesti. Lastnik ga dobi v Delovnem uradu pri g. Pavliču. 8776-37 ROKAVICE, moške, sem izgubil na poti z Rožnika. Dam 500 lir nagrade. Vrniti v ogi. odd. Jutra.
8813-37
DRUŽABNIKA sprejme večje podietje aH damo podjetje v najem. ev. ga tudi prodamo. Mesečni zaslužek 50.000 lir. Naslov v Jutru.	8830-37
OBVESTILO! Gospod, po izjavi doma it Šiške, ki je bil minuli torek popoldne na Poljanah v cukrami pri moji svakinji oz. gospodinji Elizabeti Petkovšek zaradi fižolovib prekel, naj se čimprej zglasi istotam od 11—14 »H od 17—20. Zamudo časa pla^atn. Prijatelj Karel, Poijaoski nasip št. 40.	8826-37
ZLATA DODIGOVIč iz Banja Luke. Hrvatska, iSče gospodično Jožo. ki je bila v Banja Luki pri svoji sestri gospe Markič. Prosim, naj iskana pusti svoj naslov v Jutru pod »Joža«.
8762-37
K^EMATOGRAFI
KINO SLOGA: »Noč v Benetkah«. Ob IT. tn 19.
KINO UNION: Mala prestolnica. Fritz Odemar,
Lil Dagover. Predstave ob 17. in 19. uri. KINO MATICA: Žena mojih sanj. Ob 17. ln 19.
VEČJA USTANOVA
St. Petra cesta 2/n, t Ljubljani
išče za takojšen nastop
4 tolmače,
kateri obvladajo nemščino ln slovenščino v besedi ln pisavi ter strojepisje.
cvetja. Nö-vaja, teko bunH 9emAd svet prinaša k amagovanju vojnah bremen. Vse» povsod vidliš brhka deseto v hlajčafa in č»-jxicah, ki gredo na deto ali se vračajo v mesto. ölankar opisuje iep _o ,	- ■: na Rožnik z njegovim široJkim raz^Ledonj, Kmalu bo spel odprta terasa n»i iNebotič-niku, spet bodo šumljaH vodometi po mestu, palme bodo znova na svojh poietr.fli prostorih, četudi z nekaterimi sencami vojne, ki pa ne morejo skvariti pesstre življenjske stike.
u— Ne sadite prezgodaj paradižnikov! Sedaj še ni čas za saditev na piano, ampak šele okrog 10. maja.
u— Na našo beležko v torek, da je tramvaj začel spet voziti, smo prejeli včeraj dopisnico, s katero nes hudomušnež opoKar-ja na kronistično dolžnost zabeležiti, da tramvaj od torka naprej počiva. Naj mu bo ustreženo! Potnike pa obveščamo, da po začela električna železnica takoj spet obratovati, ko bo na razpolago dovolj toka.
u— Darovali so: za oškodovance po letalskem napadu mladina z Brezovice 2100 lir od svoje prireditve na materinski dan. tvrdka Intra 2.000 l r, Elza Lenščak 1000 lir in Ivan Roje 2000 lir; za Socialno pomoč rodbina dr. Antona Ur ban ca 300 lir namesto cvetja na grob dr. Franca Viranta, neka četa Slovenskega domobranstva 1505 lir in Ivan Roje 20Ö0 lir; Društvu slepih delavstvo tovarne perila Triglav 1.46o lir namesto venca na grob Marije J er r: .sove in Helena Pajnič 500 1 r v počastitev spomina dr. Franca Viranta. V včerajšnji objavi so darovalci ob priliki 25-letnioe službovanja prokuristke Anice škufca izročili po 500 lir za gluhonemo mladino in enak /jiesek za slepo mladino, ne pa 5000 lir. kakor je zapisal tiskarski škrat.
u— Žele/.nU-ju-ji aktivni, upokojenci ln vdove, člani železnic ar.ske nabavi jalne zadruge v Ljubljani, naj cd 20. aprila dalje dvignejo v prodajalni Ljub'jana. 'glavni kolodvor. Cesta 800 let Ljubljane«.." obvestila o povračilih za leto 1944. s seboj naj prinesejo nakupovalne knjižice.
u— Obiščite Kogovškov« ra.»Havo slikarskih del v galerij; Obeisnel, Gosposvetska cesta 3-11. ki bo od 22. t. m. do nadaljnjega odprta vsak dar. od 9. do 19. ure.
Obvestila „PREVODA"
PRODAJA MESA V soboto dne 21. t. m. oddajamo od 6. u^e dalje 10 tlkg govejega	na odrezek
»št. 36 Apr.« aprilsko živilske nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada.
BELEŽMICA
KOLKDAK
Petek, 20. aprila: V.ky. r. Sulpioij. Marcel.
HEZURNE I.EKARNE Danes: Mr Sr.šnik. Alarijtn trg 5: Deu-Kianj-šcek Dfa, Gosposvotsiia 4; Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Zatemnitev r»d 30.45 do 5.50!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMSKO GLEDALIŠČE Petek. 20. aprila: Zaprto.
Sobota. 21. .i.pr„ ob 17.: F. Grlllparzer: Ljubezni
in morja valovi. Red fcobota. Necie ja, 22. apr., ob 17.: P Schiller Marija Stuart. Izven Ceno od 40 lir navxiol. Igrata ga. Mila šarifeva .n Mira Danilova.
OPERNO GLEDALIŠČE Petefc. 20. aprila: Zanrto
Sobota. 21. npr., ob 17.: R. Wagner: Tannh&asrr. Gostovanje tenori a dr. Pčiserja Julija in basista Bete t,ta Jullia. Nedelja, 22. apr.. cb 17.: Dežela smehljaja. Izven. Cene od 60 iir nav-dol.
Oddajnika skupina Jadransko Pri morje
RADIO L J U E L J A N A
P"TEK. 20. APRILA
7.00—7.10: Poročila v nemščin-j. 7.10—?.00: J«, tranjl koncert. — Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v n?tr,šftir 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato prenos Osre.-: nJega nemškega sporede. — Vmes od 12.S0 do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Porv« la v nemščini. 14.10—15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00—16.00: Osrednji nemš: i spored. 16.00—17.00: Radijski orkester vodi D. M filjanec: sodeluje violinist Albert Derme'.-. 17.00 do 17..15: Poročila v nemščiiv in sloverfičinl. 17.10—17.30: Glasb. roeiUpra. 17 30—13..00: Kmečki trio. 18.00—1? 45: Ljudski na evi. 18.45-19.0f> Iz našega leposlovja — Janez Jalen bere !r svoje novele »Nsjasno pismo«. 10.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Preno«; branja članka ministra r<r. Göbbelsa ix tednika »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročila v nemšMni. 20.15—21.00: Osrednji nemški spored. 21 00—22.00: Dunaj po'drrvlja Ltab-Ijano. 22.00—22.15: Poročila v ruščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: G'asba pr^xj pn;-nočjo (prenos).
t Kot žrtev letalskega na-iada nas je nenadoma zap-jstil r 43 'etu r.aš dobri s"prr>? KRAJNIK CIRIL Pogreb bo v pet?k. dne 20 t. m., ob pol K. z Zai, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. LJubljana, 19. aprila 1945.
Stalnjoča soprosa in ostalo^ sorodstvo.
t Danes nam je v starosti 52 let umrl naš ljubi sin. brat, stric in svak. gospod
FRANC C A R M A N Pogreb bo v soboto, 21. t. m., ob po? devetih lz kapele sv. Ja-neza na Žalah, k Sv. Križu. LJubljana, IS. aprila 1945.
Žalujoči ostali
t Zapustila nas je v 35. letu po dolgem trpljenju zlata majkica in pre«J-.br«i žena gospa
T IVA GREGORKA. roj. Zastavnikovič Spremili jo bomo na njeni zadnji poti v petek, dne 20. t. m., ob pol 10. uri z Zal, kanslice sv. Jožefa, k Sv. Križu. — Večna ia nam jat!
Ing. Dušan, soprog: Brr.nkira hčerka, ter rodbine Momčilovič, Zastavnikovič, Gregorja
mmmammmmmmmmsmm

Kot žrtev letalskega napada nas je v 54.
letu, v izvrševanju svoje službe, za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, svak. P brat ln stric, gospod
MARTIN MESEC strojevodja dri. železnic Pogreb bo dne 20. t. m. ob 10. «rl 8 kapele sv. Antona X Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1945. ž ilujcči: Angela, soproga: Martina, Marijan, Jor i-ca. Marija, otroci; družine: Mesec, Kocjantic. Va. nclli. Spacapan, Vldergar, Hribernik, Oblak, Molk.
t Globoko potrti sporočamo, da je danes, zadet od sr. ne kspi. v tarosti 83 let, nenadoma tunrl naš ljubi oče
FRANC S V I G E L J bivši posestnik in trjovf-c ca Brcgn pri Borovnici. Pokopali ga bomo v soboto 21 t. m., »hrtrp.i ob 7. na borovniškem pokopališču.
Breg. Ljubljana. Praga. 19. aprila 19*5.
Sin Franko s roproiro Ivanko in hčerko AJenčico: rodbine OgTirova. dr. Hufccva, Kappv.sova. Jer-šetova in Kvasova.
sssa^mrm
S«*"»
f Dolgoletni zaslužni naš uradnik ln tovariš, gospod
JANEZ TRILER
pooblaščeni aktuar Vzaj. zavarovalnice ne je po sklepu Eožje Previdnosti nepričakovano preselil v boljše življenje.
Pogreb bo v petek, dne 20. t. m., ob no! 9. trri iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Svojega zvestega in požrtvovalnega sodelavca borna ohranili trajno v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 18. marca 1945.
Nadzorstvo, ravnateljstvo in nameščenci Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
ZAHVALA. — Na.lprisrčnejša zahvala vsem, Iti so v tako častnem številu spremili na zadnji poti našega dragega gospoda
Dr. ANTONA ŠAPLO Posebno zahvalo izrekamo g. šefu Pokr. uprave in ostalim darovalcem cvetja, stanovskemu tovarišu za poslovilne besede in pevskemu zboru za ganljive žalostlnke.
Ljubljana. 19. aprila 1945.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo
Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: "Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jcran. — Za inseratni del: Ljubomir Volčič.