Stev. 41. (Postno tek. rilee. - C. t. trn ta Pesta). V Trstu, petek 10. oktobra 1924. WwUWJfWPtl^ L* Uhaja vaak petek opoldne. Naalof : Tr»t-Trie»te Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. /tdaja: konsorcij Malega, lista MALI Leto II. rJ^KKKK\^\X)^J^ AAAAW^^ • Številka 20 atotink. Ciino lato 8 ih TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. i__^ties£;2^Mi^^iMaseaaAac£a£23fatieaft£-Si—i Hale novice Hali koledar. Petek, 10. oktobra : Frančišek Bor-gija. — Sobota, 11.: Firmin. — ~Nede-lia, 12.: Maksimiljan. — Pondeljek, 13.: Edvard. — Torek, 14.: Kalist. — Sreda, 15.: Tereza. — Četrtek, 16.: Posvečenje cerkva. — Petek, 17.: Marjeta Alakok. Napredek Mohorjeve družbe. Goriška Mohorjeva družba ima letos vpisanih članov 12.500, knjig bode Pa natisnila za 16.000. Ljudstvo se je oprijelo Mohorjeve družbe, ker njena Pravila jamčijo, da ostane vedno v Pravih rokah, dočim so privatna knji ževna podjetja podvržena privatnim špekulacijam. Ljudsko štetje v Italiji je zaključeno in objavljeno v uradnem listu. Po tem štetju je največje mesto v državi Neapel, ki ima 770.000 ljudi, za njim je Milan, ki jih ima 701.000; tretji šele je Rim, ki jih ima 663.000. ^a njim slede Turin (500.000), Palermo (393.000), Genova (304.000), Floren-ca (247.000) in naš Trst (240.000). — Vseh državljanov Italije so našteli 39 miljonov 943 tisoč in 500. Za davke Plačevati, vojake dajati in jezik za zobmi držati, smo v to število sprejeti tudi Slovenci in Hrvatje. Prerok nesreče. Japonski profesor in učenjak Senta-re Kagejama je mnogo potoval po Ev-topi in popisal, kar je videl. On je dobil vtis, da se pripravlja nova svetovja vojna. Londonska konferenca da bo le za malo časa pomirila Evropo. Ko si bodo narodi nekoliko opomogli v gospodarskem in denarnem oziru, bodo spet z orožjem planili eden tpo drugem. Val nacionalizma da je le za začasno uplahnil in bo z novo močjo butnil kvišku. — Tako sodi Japonec. pa kličemo: Kuge, lakote in voj-ske, reši nas, o Gospod ! Gad v želodcu. V bolnišnici v Davosu je te dni u-JPrla neka bolniška strežnica pod znajdi težke bolezni v prebavilih. Pri raz-■elesenju so našli zdravniki v njenem Zelodcu živega gada, ki se je zagrizel v želodec. Nenavadni slučaj si razlago na ta način, da je strežnica kdaj Srkala vodo naravnost iz kakega stu-^Pca na polju in pri tem požrla mla-6&a gada. Pozdravi iz tujine. Slovenski bersaljerji pri 7. polku v resenzano pozdravljajo vse domače vabijo letnik 1905., da kmalu pride, er jim «pašte» ostaja. Lipovec Leo-Batuje; Andrejašič Fran, Pod-surje; Breščak Anton, Brišče; Bon I-|Pacij, Borjana; Blaganja Svitoslav, ' tharje; Berce Ivan, Dornberg; Česnik p,°žef, Zagorje; Čeligoj Polde, Topolec; kaSanel Josip, Vrtojba; Furlan Stan-3 JPrvačina; Fatur Fran, Zalog; Gu-I^Pčič Fran, Jezero; Kravos Jožef, p ate Žablje; Kavčič Karel, Trst; Suša Suhorje; Samsa Ivan, Slavina; ‘ tefančič Ivan, Podkraj; Višnevič I-V Trst. Lepe reči I ^trvatski listi pišejo, da je angleški slanik v Beogradu dal te dni spo-he i anf?leškim velikim firmam, naj * sklepajo trgovskih pogodb s Paši' ker da ni zanesljiv. »Edinost* pa kisala, da je to «oče naroda.* Najstarejši ljudje ne pomnijo takega zločina, da bi domačin domačina ubil toliko manj, da bi žena ubila v spanju svojega moža. Poldo Rebula in Beta sta imela v Nabrežini prodajalno estvin. Njih imetje oziroma vrednost blaga se je cenila pred dvemi leti na 250.000 lir. Z neumnim življenjem, pijančevanjem, kupčijami, prepirom v družini se je pa ta vrednost izgubljala vedno bolj. Zato pa je rastel v hiši prepir. Poldo je včasih že obetal, da se mora ubiti ali utopiti, Betka pa je včasih tekla od hiše, in več dni je ni bilo na spregled. Ko sta s takšnim življenjem in gospodarjenjem — ona je gospodarila tudi zase in si je baje naredila denar — spravila srečno svojo prodajalno na boben, v konkurz, tedaj je tudi prepir prišel do vrhunca. Beta je skrila renčelico. Ali jo je prej nabrusila? To bi ona najbolje znala povedati! In po noči. ko je Poldo spal, ga je Strašen zločin v Nabrežini (Izviren dopis.) Betka usekala za tilnik, tako da mu je kost presekala. Pa menda še ni bila gotova. Cesnila ga je še po čelu- Najbrže se je z rokama hotel kaj braniti, nasekala mu je obe roki prav pošteno. Pustila ga v krvi in šla mirno počivat k neki sosedi. Čudno je to, da stranke ki stanujejo v isti hiši. niso nič slišale. Še le na ječanje ranjenca so postali pozorni in prišli gledati. Seveda so takoj klicali orožnike in zdravnika, ki je Poldeta za silo obvezal in odredil, da se odpelje v Trst. Ali bo kaj iz njega, danes še ne vemo. Verjetno pa je, da ozdravi. Imel je trdo čelado. Orožniki so Beto iskali najprej v kalu, misleč da se je v obupu vrgla v kal. Mesto obupa pa je kazala vsedrugačno čuvstvo. Še nekam zadovoljna, vesela je bila, da je naredila tako žalostno dejanje. Peljali so jo v Tržič. Mi pa pomilujemo obeh. In obenem obžalujemo da se je tak zločin mogel izvršiti v naši občini. uli List« ‘n Punt,, i Četrt ict> 3 lir« Odg. urednik Ivan Prešel m IHEC JAKEC JAKEC Hrvaška tisočletnica. Ko se je pisalo leto 925 po Kristusu, je hrvaški vojvoda Tomislav dobil od papeža kraljevo krono. V Davno na bosenskih tleh je bil z n,o okronan Prihodnje leto bodo Hrvatje sUv.ti t:-sočletnico svojega kraljestva. Popravljajo se velike slovesnosti. V Duvnu se gradi veličastna spominska cerkev Sv. Očetu v Rimu bodo poklon,:i dragocen zlat kelih z napisom »Hrvaški narod Svetemu Očetu Piju XI., Jcsu-sovemu Namestniku na zemlji, ob pri-1925.» Hrvaški škofje so izdali tudi liki tisočletnice svojega kraljestva — posebno pastirsko pismo. Staroslovenski misal. V Rimu se tiska velika mašna knjiga (misal). v staroslovenskem jeziku, katera ima služiti namesto latinske tam, kjer je to v navadi. Za stroške tega dela je plačala jugoslovanska vlada 120 tisoč lir. Namesto starih glagolskih črk bodo moderne črke. Knjige se tiska 3000 izvodov. Majhna zanimivost. Prejeli smo te-le vrstice: Stanovski opravki so me napotili v Bočen. Tam me je nanesel slučaj v stik z nekim javnim delavcem. Govorila sva tudi o poslancih. Dejal sem: «Al i bi ne bilo mogoče doseči, da bi se vsi štirje poslanci, oba nemška in slovenska, združili v en klub? Delo bi razdelili in krepkejši bi bili.» Nemec je odgovoril: «Ich glaube kaum. Naša dva poslanca imata isti program; poslanec Besednjak se s tem strinja; kakor pa čujem, je dr. Wilfan čisto drugega programa; in program je, ki ljudi druži ali pa loči«. Premišljujmo in uvažujmo te resne besede tirolskega Nemca. Čiščenje. Nova jugoslovanska vlada je izdala obtožnice proti bivšemu ministru — Pašičevemu pristašu — Lazi Markoviču, da je grabil državno premoženje. Skupščina ali državni zbor v Jugoslaviji se zbere zopet na sejo v Belgradu dne ii. t. m. Večne konierence. Dne 8. t. m. se je začela v Benetkah konferenca med zastopniki Italije in Jugoslavije, da se urede razne zadeve med obema državama. ■ Vse narobe gre na sveti, • težko bode nam živet). , Spet so kruh nam podražil), ■ žepe so si napolnili. SLAVA KREKOVEMU SPOMINU. Dne 8. oktobra 1917 je umrl dr. Janez Evangelist Krek. Sedem let je minilo od njegove telesne smrti, njegovo delo pa med Slovenci živi in prospeva. Krek je najbolj globoko posegel v kulturno življenje slovenskega naroda izmed vseh sodobnikov, obenem pa je gradil temelje državi Južnih Slovanov. Dve sta bili osnovni ideji njegovega kulturnega dela: katoliška vera, pa edinost kmečkega in delavskega ljudstva. Bil je oster nasprotnik liberalnega slogaštva, ki drži vedno dve sveči prižgani: eno Bogu, drugo satanu. Krek je vedel, da je tako slogaštvo ovira pravega napredka. Tudi njemu so očitali, da je narodni izdajalec, pa je bil rešitelj in pomočnik Danes mu vsak pošten Slovenec priznava nevenljive zasluge. Kaj general pravi. General Suhomlinov je bil ruski vojni minister, ko je izbruhnila svetovna vojna. Suhomlinov je izdal sedaj v Berlinu knjigo, v kateri popisuje vzroke vojne. General piše : «Jaz sem trdno prepričan, da sta se francoski ministrski predsednik Poincarč ter veliki knez Nikolaj Nikolajevič dogovorila, da vse storita, da se mirna poravnava ne bi izvršila. Ta dva sta razpihala baklo svetovne vojne». Spis generala je tudi v toliko zanimiv, da očitno kaže, da je Suhomlinov nasprotnik narodno-napredne ruske inteligence ter da oči-tuje simpatije za boljševike, ki imajo — kakor piše general — več smisla za pravičnost kakor caristični naprednjaki. Največje podjetje na svetu. Nemške železnice, ki so bile dosedaj državna last, postanejo last zasebne delniške družbe. Iz dohodka železnic mora namreč Nemec plačevati vojno odškodnino. Zato pridejo železniške obligacije v znesku il milijard zlatih mark v roke Francozov in drugih zaveznikov. Poleg teh obligacij znaša pa še prava delniška glavnica 15 miljard zlatih mark. Družba bo imela uslužbencev 685 tisoč. Dolžina nemških železnic znaša v eni črti 53.000 kilometrov. Predsednik nove delniške družbe bo Nemec Siemens, poleg njega bodo v upravnem svetu imeli veliko besedo en Anglež, en Francoz, en Belgijec in en Italijan. Sedemdesetletnica- Prevzvišeni goriški nadškof dr. Fran Borgija Sedej praznuje 10. t. m. svoj sedemdeseti god. Naj ga ohrani božja previdnost še mnogo let zdravega in čilega ! Katere banke so zadaj ? Tržaško politično društvo ((Edinost« ima celo vrsto agitatorjev za svojo stranko: v Trstu v uradu so kar trije uradniki, med temi Gabršček, o katerem smo dobili popis, kaj po deželi dela, v via Ijavatoio imajo tudi tri osebe, v Gorici kar dve. Ker pa vem,o, da imate obe društvi le toliko članov, da plačujeta kvečjemu le enega agitatorja, je jasno, da mora nekdo zalagati. Dndanes pa — kakor je to znano — zalagajo take reči le banke. Vprašanje je, katera? Ali Jadranska, da se zanjo agitira? Ali druga? To bomo korenito zasledovali ter poročali o pohujšlji-vem delu novega, gori imenovanega tajnika po deželi. Delo v novi vladi. Radič je izjavil, da bodo tudi Hrvatje stopili v vlado. Radič je povedal, da se bo vse drugače delalo kot doslej. Rekel je : «Mi bomo spremenili način dela v naših ministrstvih. Pri nas re bo nobenih intervencij, nobenih privatnih strank, nobenih črnih kav, nobenih gospodičen. To bo delavnica. Ministri bodo morali bivati vsaj polovico časa zunaj, da ne postanejo birokrati. Nihče se ne bo sprejemal, pa naj bo kmet ali gospod. Pritožbe se bodo lahko oddajale direktno ministru. Ministri so zato tu, da delajo, ne pa, da sprejemajo de-putacije. Da se pa spoznajo s stanjem v državi, morajo iti med ljudstvo. Ministri morajo tekom meseca pospraviti vse zaostanke, nato pa mora vsak akt biti rešen v 48 urah. Vsak akt mora priti do ministra v treh dneh in mora se delati hitro kakor na Angleškem in v Ameriki.« Zakaj ? Zato 1 Glavno glasilo vladne stranke «11 Po-polo d’ Italia« toži, da je število čita-teljev snoparskih listov vedno manjše. In res. Listi, ki pišejo v prid kapitalistične klike, splošno v državi padajo. Protivladni listi pa pridobivajo simpatije. Zakaj? Ker so ljudje odprli oči ! — Pred par dnevi je neki znan tržaški slovenski narodni prvak, ki si je med vojna zaslužil milijone, vprašal nekega črkostaven, koliko naklado ima «Mali list»; sam je menil da 500, 600. Ko pa jo čul odgovor, da več ko 10 krat toliko, mu je zašumelo po glavi ter je vzkliknil: «IIudič', kako je to? Saj ni pred vojno imel noben list, ki ga nismo mi ustanovili, tisoč naklade. In še vsakega smo vničili. In vendar smo ustanovili Novice«, črkostavec mu je odgovoril : «Ja, gospod, ljudje odpirajo oči. Niso več tiste ovce izpred vojne«. Napredek v Gorici. Dne 25. septembra se je vršil v Gorici zelo važen sestanek. Zbrali so se naši pevci in glasbeniki ter se posvetovali o načinu, kako naj bi se povzdignila ter med narodom razširila pesem, narodna, cerkvena ter umetna. Sestanku, ki se ga je udeležilo 56 pevovodij s Tolminskega, Bovškega, Kobariškega, iz Brd, z Goriškega, z Vipavske doline, s Krasa ter Notranjske, so prisostvovali skladatelji; Vinko Vodopivec, (Kronberg pri Gorici), Janez Laharnar (Št. Viška gora), Ivan Grbec (Skedenj), Emil Komel, David Doktorič iz Gorice. Pozdrave so poslali glasbeniki Stanko Premrl, Srečko Kumar ter dr. Evgen Bunc ter glasbeni kritik dr. Mirko Brumat. Sestanek je trajal od 9 zjutraj do 5. ure zvečer. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba krasna, razpoloženje kar najboljše. O čem so razpravljali? Poročevalcev je nastopilo devet, med drugimi so govorili član goriške Glasbene Matice Josip Bratuž o ((Glasbenem inventarju«; dal je pevovodjem ter organistom program ter oceno za izbero pesmi za vse leto ter vsako priliko. Pevovodja Franc Bratuž je govoril o reorganizaciji pevskega gibanja. Skladatelj Vinko Vodopivec je poročal o načinu, kako naj narodno pesem cenimo, pojemo in širimo. Skladatelj David Doktorič je obdelal cerkveno umetno pesem1. Absolvent dunajskega glasbenega konservatorija Tone Sever je predaval o napakah zborovega petja. Pevovodja Giril Zamar je razpravljal o potrebi ustanovitve osrednje pevske in glasbene šole na Primorskem, o tečajih za pevovodje ter o orglarski šoli. Skladatelj Ivan Grbec je govoril o moderni umetni pesmi, kako se je razvijala iz stare. S svojim izvajanjem je poslušalce naravnost očaral. Vobče so vsi poročevalci stvarno, temeljito in poljudno predavali ter želi zasluženo odobrenje. Po vsakem poročilu se je vnela plodovita debata, katere se niso udeleževali samo predavatelji, ampak prav živahno tudi slušatelji. Sklepi in volitve. Sestanek je sklenil različne resolucije ter ustanovil Pevski oddelek za Primorsko, ki - bo prevzel izvedbo sprejetega načrta. Goriški mesečnik «Naš čolnič«, ki je glasilo »Prosvetne zveze za Primorsko«, bo prinašal z novim letom mesečno glasbeno prilogo (doslej le 4 krat na leto). V načelstvo Pevskega oddelka so bili izvoljeni: D. Doktorič, Fr. Bratuž, Josip Bratuž, Tone Sever. Za cenzorja so izvolili Ivana Grbca ter V. Vodopivca. Tako se za narod dela ! Reka umira. Kaj pravi Šušmelj. Profesor Šušmelj, starodaven Italijan, kakor njegovo ime kaže, pa dober fašist, kakor se sam pohvali, toži nad propadom mesta Reke, kakor je tožil nekoč Jeremija nad razvalinami Jeruzalema. Takole beremo v tržaškem «Piccolo» : «Reka umira. Ne razdeva je več politična strast, ki jo je pet trdih let razde-vala in uničevala : razdeva jo žalost, ko vidi, da je od vseh zapuščena in prepuščena svoji usodi, in njena usoda se zdi da je propad in smrt. To niso zgolj besede, ampak preprosto in kruto spoznanje žalostne resnice, na katero je že kapitan Venturi opozoril vlado in javnost.» «Ze deset let Reka nima ne dela' ne zaslužka- V teh letih so se použili vsi mali in veliki prihranki, razdejala so se mala in velika gospodarstva, prišlč so v nič male in velike glavnice. V takih razmerah je bila Reka priključena Italiji. Ta srečni dan bi moral biti začetek novega reda za prospch Reke. Toda vesele nade so bile vnovič ogoljufane.)) Kdo je kriv? Profesor Šušmelj trdi, da je kriva državna meja. K Reki je pripadlo prav malo ozemlja, vzeli pa so ji Sušak, Delto in še celo del lastnega reškega pristanišča. Jugoslavija je navrnila ves svoj morski in suhi promet na svoj Sušak. Sušak naglo raste, zidajo se palače, naseljujejo se uradi in banke, vedno se vrše posvetovanja, kako bi se dvignilo pristanišče. A reške trgovce je Jugoslavija spodila z Delte v odrešene zidove mesta. Da Reka trpi, kriva je po Šušmeljevem mnenju torej na eni strani Jugoslavija s svojim ((peklenskim načrtom gospodarskega umora«. Vendar Jugoslavija dela le to, do česar ima pravico; to pripozna tudi učeni profesor sam. Toda večjo krivdo ima Italija, ki je vse tako napeljala in ki pusti, da Jugoslavija davi Reko- Pravijo, da je Italija žrtvovala za Reko celo miljardo. Kje se kaj pozna? Nikjer 1 Obetali so velika javna dela ih zaslužek : most na Sušak, cesto iz Opatije, velika dela v pristanišču. Vsega tega nič ! Sušak cvete pod Jugoslavijo, Reka pod Italijo gine. Ljudstvo godrnja. Slepi profesor. Nam se zdi nespametno, da se prof. Šušmelj ali kak drugi nacionalist hu- duje na italijansko vlado. Prepričani smo, da je italijanska vlada storila vse, kar je mogla, da reši italijanstvo Reke. To so reški kričači zahtevali in to so dobili. Da bi morala vlada skrbeti tudi za gospodarstvo Reke, na to prismode niso pravočasno mislile. Gospodarstvo Reke je v rokah Hrvatov, to vedo ženske na trgu, samo veleučeni profesor je šele zdaj odkril to čudovito resnico. Pljuvati na Hrvate v Reki, se pravi pljuvati v svojo skledo. Če bi bili na Reki Hrvatom dobri, bi danes gradili palače na Reki, ker so jih pa ven izbrcali, se grade palače na Sušaku. Tu ne more pomagati noben Mussolini. Ali misli Šušmelj, naj bi se naredila nova vojska zaradi Reke? Tudi vojska ne bi pomagala. Kar je, to je ! Če bo Reka res umrla, naj ji napiše učeni profesor na grob : Uničil jo je nacionalizem. Kdo je še kriv? Da Reka nima trgovskega prometa, kriva je tudi konkurenca drugih pristanišč. Italija ima polno obmorskih mest: Napoli, Taranto, Rrindisi, Ancona, Genova, Benetke in še Trst povrhu. Razume se, da eno drugemu odjeda, če le more. Ko sta Trst in Reka cvetela pod Avstrijo, so Benetke slabo služile. Sedaj si skušajo pomagati. Vlada ima že tako dovolj truda, da bi rešila vsaj v Trstu, kar se da rešiti, toda Reka je preveč od rok. Italija ji ne more dati morskega prometa. Zato je Reka obsojena na propad. Jugoslovanska trgovina gre in bo šla čez Sušak, italijanska pa nima po kaj hoditi na Reko : še dobro, da se Trsta ne ogne. Zato trdimo mi, da je reškega zla kriva slepa nacionalistična strnsit, ki ni. pustila pametnih ljudi do besede. Zdaj je, kar je, in nacionalisti lahko zlagajo ža-lostinke. Pojasnilo. Prejeli smo in objavljamo: Uredništvu «Malega lista» v Trstu. Z ozirom na članek «Dvoboj Wil-fan-Ekar« v zadnji številki »Malega lista« pojasnjujem, da se moj «poziv» v «Orjuni« od 22. septembra t. 1., kakor je razvidno iz njegovega besedila, ni nanašal na kako določno osebo in torej še tem manj na gosp. dr. Josipa VVilfana, katerega smatram za visoko vzvišenega nad takimi načinom boja, temveč splošno na tiste tržaške kroge, v katerih se je spočela obrekovalna gonja proti meni. Vobče moram le obžalovati, da se je stvar sprožila v primorski javnosti, dokler ni izrekel o njej svoje, zaijie izključno veljavne sodbe edini pristojni činitelj, ki je Oblasni odbor v Ljubljani. Obžalujem to še tem bolj, keV ni bil nikdar moj namen, da bi se moje osebne stvari izrabljale v katerikoli strankarski namen. Z odličnim spoštovanjem Anton Ekar, novinar V Trstu, 7. oktobra 1924. DELAVSKI VESTNIK. Delavske strokovne zveze so v drža- vi social-komunistične, krščansko-so-cialne in fašistovske. Zadnje imajo svo svobodo, prve nobene. Delavci na Bolonjskem, ki se hočejo sestati in razpravljati o svojih stanovskih vprašanjih, se shajajo po tri do štiri ure daleč r gozdovih. V Trbiž sta šla dva socialistična organizatorja strokovnih zvez. Tam ju je marfcal aretiral. To nasilje ne bo rodilo uspehov. Ne z orožjem, ampak z naukom se pridobijo ljudje ! Živila dražijo, delavci trpijo. V naši državi je krepka vrsta ljudi, ki ne delajo, ki le veseljačijo, a razmetavajo denar ko pesek; delovno ljudstvo pa živi v stiski. Leta 1923. je vlada imenovala komisijo z imenitnimi plačami. Ta komisija naj bi pre-gruntala cene živil, nakar da bo vlada znižala cene. To pa je bil le pesek v oči. Komisija se je shajala, cene pa rastejo. — Ko je Mussolini! prevzel vlado, je razglasil, da bo lira zrastla tako, da bo v marcu 1923. vredna 50 stotink. V resnici pa pada in pada. V juniju 1923. je veljala lira 18.63 stotink, v juliju 18.35, v zadnjem avgustu pa 18.31 stotink. Kako je do tega prišlo? Ljudstvo dela, produkcija raste leto za letom; državna bilanca je izenačena. Kako torej rastejo cene življenjskih potrebščin? Ni treba, da je človek advokat, da ugane, za katerim gnmom da tiči zajec. Denar davkoplačevalcev se trosi v patriotične namene, slavnosti, v pustne obhode ; dežele in občine vrtijo stiskalnice ter nalagajo nove davke in doklade in užitnine; občinski gerenti stanejo strahovita Milica stane miljone in miljone. Zato rastejo cene. To bo trajalo, dokler ne bodo vzpostavljene redne razmere, zakon, mir in svoboda. PODLISTEK Popotna torba strica laka. III. Milano. (Nadaljevanje) Prihodnji dan sva bila že ob zgodnji uri na trgu pred stolnico. Trg pred stolnico je središče milanskega mesta. Sko-ro vsi tramvaji se tu križajo. Nasproti stolnice je velik kip kralja Viktorja Emanuela II. Okoli doma pa stoje naj-lepše palače. Toda midva se nisva dosti ozirala na druge stavbe; stolnica naju je čisto prevzela. Nekaj posebnega je ta stavba. Zamišljena je bila kot največja cerkov na svetu; res jo je pozneje presegla ki g°- tekom večletne in krat° rasče zaduši, oziroma se z več-pr n° Košnjo zatre. Porezanje osata ker ^°dai Pa navadno no koristi mnogo, Poženejo korenike nove poganike, gla^apravij° še v tistem letu seme. Eno dlji 111,1 I10^0!0^ Pri zatiranju tega ško-i»ko da mu ne pustimo to- KShj da bi napravil seme. Tudi po žetvi po strnišču je še vedno čas, da se rešimo tega plevela, in sicer z najcenejšimi delavnimi silami: to so prašiči. Kjer je namreč to sploh mogoče se naj na stmišče, kjer je veliko osata, naženo prašiči, ki zeto radi žro korenine osata. Ti bodo sicer njivo grdo razruva-li, toda očistili jo bodo tudi teda škodljivega plevela, pa tudi marsikaterega črva in hrošča, ki so nam na njivi nedobrodošli. Pa tudi za prašiče same je zdravo in koristno, če si lahko poljubno poiščejo krmo, ki jim najbolj prija, ter se gibljejo v svežem zraku. Deseti brat v Slivju In v Brkinih. Cene oglasov v «Malem listu«. Za 1 centimeter višine v eni koloni L. Pri 5 kratni objavi 10% popusta. Pri 10 kratni objavi 15% popusta. Pri 25 kratni objavi (pol leta) 20% popusta. Pri 50 kratni objavi (celo leto) 30% popusta. Mali oglasi 20 stotink beseda. Za večkratno objavo enak popust. Naslov : «Mali list«, Trst, Via Geppa, štev. 17., III. Kmetijsko poučno potovanje. Od ura da za kmetijski potovalni pouk smo prejeli v samolaškem jeziku obvestilo, da se ta mesec priredi poučno potovanje za kmetovalce. Ogledovali bodo drevesnice, hleve, zaloge strojev in orodja itd. Potovanje bi trajalo en dan ali dva, kakor bi želeli udeloženci. Priglasiti se je na dopisnici na naslov «Urad za kmetijski potovalni pouk. Ajdovščina.« Želeti bi bilo, da bi se razlaga vršila v slovenskem jeziku, ker drugače je škoda časa in denarja. Cene v Trstu na debelo. Krompir 40— 60, repa 20—25, zeljnate glave 50—60, karfljol 130—160, paradižniki 50—100, čebula 60—65, češen 220—300, kostanj 70 —120, jabolka 50—140, orehi 220, grozdje 100—260, fige 80—100, limon 10—13.40. Kruh podražen. V Trstu so podražili kruh za 20 oziroma 10 stotink pri kilogramu. Beneške obligacije od vojne odškodnine imajo borzno ceno 82.75 za sto. Z lenim korakom sem stopal oni dan proti Slivju (bilo je opasilo in jaz se rad «divertiram»). Prav počasi sem pomikal svoje dolge noge, kot da bi metle upal tržaškim pometačem. Pa čemu bi neki hite'l? Zamudil ne bom, ker je šele sobota. Sploh pa je moj «Feldruf»: komur se mudi, naj si kupi avtomobil; tega se zvesto držim vsak dan. Torej ko sem se bližal Slivju, je bila že noč. Tami pod Hotiškim borštom mi je ugasnila fajfa in trebuh me je pričel boleti. Da bi mi odleglo, sem zatrobil v gluho temo: Temna je noč — le luna blešči. Sam brigadir mi dekle zabava. Tiho je vse —■ še ona molči, v sladki ljubezni srce ji spava. Raj ji obljublja in paradiž, bele gradove in širne poljane : vse na široko so obsejane.... Ti boš kraljica, če me poročiš ! $ Torej jaz šemi šel v Slivje na opasilo. Drugod po Brkinih so že končala. Ples je bil po vseh vaseh, izvzemši Javorje, kjer niso hoteli plesa ravno na obletnico, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Pregarcem pia oblastva niso dovolila. To je res velik škandal za Pregarce, da niso dobili licence... Tukaj se Vidi, koliko marajo oblastva za tiste fašiste, ki so v vojnem času nosili na junaških prsih kakšno avstrijsko »broncelno« ali kakšen «kri pel-krajc». Opasila tedaj so končala. In kot sem zvedel, ni bilo nikjer pravega navdušenja in veselja. Kar se tiče fantov, jim je bil ples deveta briga: parkrat so se zavrteli, ko so ga imeli že pod klobukom, in domov so šli brez običajnih ceremonij. Še celo Javorci, ki so znani kot parfumirani kavalirji, so se vedli letos naravnost vzorno. Bravo, Javorci, tako je prav ! — Z ženskami je bilo pa vse drugače. One so šle na ples, da bi dobile «preljubga šocel na« in če ni bilo takega, da bi jo spremljal ob svitu blede lune, je mo rala sama poslušati pesem zaljubljenega slavčka, kako jo je cvrčal ob potoku menda z vse drugačnimi občutki v srcu, kakor jih je imela ona. Seveda pred polnočjo niso šle domov, ker v poznih urah se fantje lažje vjamejo kot muhe: ali sreča je včasih hudomušna; ko človek najbolj misli, da jo že drži pod klobukom., takrat ga naj raje ogoljufa. Tako je bilo tudi s «šo-celni». Kaj je grdo? Grda je mutasta žlahta. To se pravi če se Brkin in čička poročita v Trstu potlej pa njuni otroci ne znajo doma čega jezika, tako da se vnuki s starim očetom in materjo in straniči med se boj ne razumejo. Če je kaj bolj grde ga na svetu, nam sporočite, smo rado vedni. Mutasta žlahta je gnusoba pred Bogom in pred ljudmi. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem llstuf Po čem je lira? Dne 8. oktobra si dal ali dobil: aa 100 dinarjev — 33.25 L. za 100 C. kron — 68.30 L. aa 100 avstr, kron — 3’20 st. za 1 dolar — 23.— L. za 1 fnnt — 103.— L. aa 100 fr. frankov 120.— L. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist a baleznl v ustili in na abfe strti ena za vsa zabeztbavniika in zatatebnilka ipravfla v &orici. oa TravnUtn 20 (Piana della Vittoiii) o«l 9*12 in od 3-3. A. DELLA SAVIA & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka z otoka LAST0V0, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih ln pletenkah. Za preprodajalca znižane cena. Dajajte prednost • »44 Zaloga v Solani pri g. Aate Staio Dr. Ettore D’ Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. 9999999999999999999999999999 Zobazdravnlškl ambulatorl) Zobotehnlk M. Godina Via Genova it. 13 prvo nad,. TRST od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 - MALI OGLASI UMETNA GNOJILA: Tomasovo žlindro in kalijevo sol oddaja Kmetijsko druitvo v Vipavi. ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbeia vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—. Kal nam s dežele pišejo KRAS. Kako imajo magnatje urejene svoje tvrdke, da izkoriščajo ubogega kmetiča, priča naslednji dogodek s Krasa: Ob cesti med Tomajem in Križem stoji mlin, žaga in mlatilnica, last dveh zasebnikov. Na žago je pripeljal kmetič hrastovo deblo, približno 1 Vi m dolgo, katero je imelo v premeru okoli 35 cm-Na vprašanje, koliko bo treba plačati od žage, dobi odgovor: liro za pot. Kmetič se je začudil, kajti vedel je, da tudi deblo, ki je 4 m dolgo in naj bode kolikor hoče debelo, stane liro za pot. Magnati vedo dobro, da ubogi kmetič nima debel, ki bi imela denimo 70 cm. v premeru, zato pa vozi na žago le mala debla za svojo rabo. Za deblo, ki ima 2.70 m3 vsebine plača magnat ravno toliko, kakor ubogi kmetič za deblo, ki ima samo 0.523 m3 vsebine. Mali kmet mora po tem računu plačati, če hoče peljati na to žago, približno krat več, kot pa magnat. Ali ni to krivica ? Kmetje, vzdramite se! Le s pomočjo organizacije se boste mogli uspešno zoperstaviti izkoriščevalcem. Združite se v »Kmečko-delavski zvezi«! SKOPO na Krasu. Povedali smo že, kako ni pri nas vse prav, toliko glede župana, kakor tudi glede starešine. Ko je bil tu škof, je nagel nered v cerkvi in v kaplanišču. Starešina Gaser starešini že več let, a od tega se v cerkvi prav nie ne pozna; samo to vemo, da se starešina vedno baha, da je on gospodar od cerkve, on da ukazuje, koliko sveč sme goreti, kakšen plašč sme gospod obleči in take reči. Lahko rečemo, da je ravno uprava naše cerkve ena najbolj zanikamih. Medtem ko imajo v sosedni koprivski cerkvi, ki je bila še pred 50 leti podružnica skopeljske, vsega v izobilju — kako se se postavili na dan birme ! — je pa pri nas grozna revščina in zapuščenost, da vse propada. Šjor šindako Ferdinando in starašina Gaser, ali se Vama ne zdi, da bi bilo bolje, ko bi po vasi manj šarila in razdirala, pač pa bolj skrbela. Govorili smo odkrito, upamo pa, da bomo z obema kmalu pomeli. — Skopeljc. STUDENO pri Postojni. Pred 25. leti, na dan sv. Mihaela, so pogorele v Strmci razven ene hiše vse druge, 25 hiš. Čez 25 let, na obletnico, so pogorele v Bukovju štiri hiše. Pogorelci so : Fran Mrhar št. 2, Ivan Lekšan št. 3, Ivan Požar št. 4 in Fran Požar št. 7. Pogorela so vsa gospodarska poslopja, razno orodje, seno in drugi pridelki, prvemu pa še štiri goveda in 12 prašičev- Škoda je velika. Kako je nastal ogenj, ni znano. V nevarnosti je bila cela vas, posebno še sosednje hiše, ker je pihala močna sa--pa. Prihiteli so na pomoč gasilci. iz Landola, Hruševja in Studenega, pozneje še iz Postojne. Pomoč je nujno potrebna in se priporočamo našim poslancem, da izposlujejo vladno podporo. KOBARID. (Nadobudna deklina). Pri nas imamo neko gospodično, ki se piše Ribičič. Bila je za učiteljico v Brdih v Ilruševju. Pred par leti je bila to vrla punčka in nadobudna sokolica. «Vse za svobodo in napredek«, to je bil njen program. Ko pa je prišel v Brda za komisarja neki gospod Cavallotti, po domače šjor Kobi-lovič, je vrla punčka dejala, da ni več sokolica. In tedaj ata «svoboda in napredek« delala nagle korake. Nekega dne je dobil gospod Cavallotti pasuš iz Brd, koder se je bil združil z zdravnikom Otone-tom, ki je nešteto naših ljudi pretepel do svetega olja. V zahvalo za svoja dobra dela je bil dični Kaval, o, ti! povišan za komisarja v Kobarid. In glej ! Z njim vred je prišla tudi neka dična gospodična, o kateri sme kasneje doznali, da se piše Ribičič'. V družbi z jako častitim gospodom Cavallottijem ter spoštovano gospodično Ribičič hodi kratkokril deček, ki gospodično kliče «zia, zia», to je tetka, tetka. Ljudje, to je «ta gmajn fulk, ki takih reči ne za-stopi, pravijo, da se imata močno rada. O tem govorijo ne le vsi Kobaridci, ampak že na videmski prefekturi. Govorijo celo, da bo zastran velikih zaslug za ljudstvo gospod komisar poklican v odlikovanje v Rim; ker pa je on silno zaposlen v občinski pisarni, pojde kar gospodična Ribičič' zanj v Rim po me-dajlo. NABREŽINA. Trgatev v Nabrežini je bila nad vse pričakovanje dobra. Vino je izborno. Cena gre za belo vino po 2.50 liter. Drugi pa niso s tem zadovoljni in trdijo, da bo še višja. Nad postajo stanuje neka italijanska železničarska družina ki ima več otrok. Fantič' je bil posebno živahen in razposajen. Pri bližnji apnenici je vzel veliko kepo apna in hotel poskušati, kako se bo gasilo v mali luži, ki jo je našel v hrastovem štoru. Kepal je v vodi razpoknila in živo apno mu je zletelo v oči. Revček bo popolnoma oslepel. Ubogi stariši! Ubogi fantič! Sta-riši pazite na otroke! HRUŠICA pri Podgradu- Dopisniku, kateri se v zadnji štev. «Novic» pritožuje čez mene in cerkveno petje v Hrušici, v odgovor to-le: V Jelšane so bili povjihljeni o priliki birmovanja pevci iz Podgrada, ne pa iz Hrušice. Le v izpopolnitev zbora so šle tudi nekatera dekleta iz Hrušice zraven. Da je zgoraj omenjeni dopisnik res velik ljubitelj cerkvenega petja, je pokazal zraven drugih letos na dan sv. Rešnega Telesa s tem, da je prav krepko zabavljal čez organista zato, ker so pri celi slovesnosti zraven vseh hrušiških pevcev sodelovali tudi učitelji in učiteljice iz Podgrada, Pregarja in Hrušice s svojimi izbornimi glasovi. Glede večje obzirnosti in potrpežljivosti s pevci omenjam samo to, da nobeden pevovodja ne bo pustil med petjem smeha in govorjenja, tako tudi jaz ne. Želeti pa bi bilo, dal bi imeli dečki od 13-16 let več spoštovanja do starejših ljudi, katerega pa ne morejo imeti, dokler doma drugega ne slišijo kot zabavljanje in preklinjanje čez «farja» učitelja in organista. Mart. Planinšek, organist. Sv- IVAN pri Trstu. Nad vse pričakovanje je uspel sv. mi-sjon. Že početkoma je bila vdeležba jako obilna, a proti koncu je bila ogromna. Cerkev, krasno ozaljšana s svežimi cvetlicami in zelenjem, je bila natlačeno polna. Množica je z veliko pazljivostjo poslušala v srce segajoče pridige č. g. misjonarjev Klančnika in Zdravljica, lazaristov z Mirna pri Gorici. Oba gospoda misjonarja sta se radi svoje ljubeznjivosti in uljudnosti vsem zel6 prikupila; tudi mladeniči in možje so radi prihajali k pridigam- Nad vse ganljiva je bila «sprava» pred Najsvetejšim, ko je vsa zbrana množica prosila odpuščenja za toliko ra-zžaljenj, in ko je ubrano pritrkovanje zvonov vabilo vse farane k «spravi.» Sv. obhajil je bilo med sv. misjonom kakih 2700. V nedeljo pri skupnem sv. obhajilu jih je bilo nad 900. Popoldne je bila cerkev natlačeno polna. Kar je še povzdigovalo službo božjo, je bilo krasno ubrano petje domačega cerkvenega zbora, ki zasluži vse priznanje. Kako sta se g, misjonarja tukaj priljubila, dokazuje dejstvo, da vsi farani obžalujejo njun prerani odhod. Dal Bog, da bi ta sv. misjon obilno sadu prinesel v našo župnijo. Plafait« naročnine! Kaj pravi Švicar. Motta, predsednik pravi to-le: Zveze narodov Naia poita. ŠtanjeL Objavo o prireditvi 5. oktobra smo prekasno prejeli. Vsem. Dopisi in objave za «Mali list» morajo priti uredništvu v roke vsaj do srede dopoldne. «Miljoni». Vprašajte pri Sv. Ivanu, via S. Cillino 395. PODPIRAJTE, NAROČAJTE «MALI LISTU Trdno upam, da bodo ljudje vseh dežela, plemen in jezikov končno prišli do prepričanja, da je materinski jezik sam po sebi tako duševno bogastvo, tako živ vir srčnega življenja, tako sveta vrednota, — da zasluži, da ga branimo pred zatiranjem. Tiskarna Spazzalr JMIUUIIlIlHIIIIIHHIIMimtlllHmiinnHIiniHUmHIUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIllllIllHllIllilllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIimillllllllllll^ Kovaiki mojster 0 TRST IZVCSllffi Vta Medla it. 6 Vsakovrstna stavbena dela. - - železne serafe In omrežja . Takojinja izvršitev. I Poprave Itedllnlkl vseh vrst. Izdelufe tudi = spopotnMve železne rolettes. ^litfiHiiiiimiiiiiMFmrniiiiirnmitHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiil ■ananmi Andrej Purič s Čevtfarnica FORCESSIM Je najboljša zaloga z dobrim blagrom. Trst via Caprtn 5 vri Sv. Jakobu list a a 2 « rt -s 80 B > ® .» s N O -2. ** 1 a ,0 Htt CQ M A £ > A 0 ® •2 rt ° p« - 0 M a .m 3 * 'm Ul * S •a M > ► d u s * a & S n rt M ° p« ja 3 -g oj tU > Čevljannica FORCESSIDf Zobotehnični ambulatorij TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno EGIDIJ SCHIFFLIN, koneesijonirani zobotehnik. PODRUŽNICA »Ljubljanske kreditne banke“ v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom“ Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA Delniška glavnica: Din 50.000.000. Rezerva: Din 10.000.000. PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in predaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —. najkulantneje. —