Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 7. MAREC 1963 Leto XV. — Štev. 9 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-ZALOZNISKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK — JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 189
V težkem boju zoper izkoriščanje
in zapostavljanje delovnega človeka je
8. MAREC
pomemben mejnik
Komaj 53 let je preteklo, odkar so socialistke na II. med narodni konferenci v Kopen-hagnu razglasile 8. marec za mednarodni borbeni ženski dan. Danes je zahteva po volilni pravici žensk postala e-no vodilnih načel OZN in jo podpirajo njene številne članice.
Pri doseženih uspehih pa ne gre samo za formalno pridobitev političnih pravic, ki odpravljajo neenakopravnost in zapostavljanje žena, problem je v tem, ali je žena vselej tudi materialno in moralno povsem samostojna.
Jugoslavija je ena tistih držav, v katerih so napredne sile delavskega gibanja sprejele ta praznik za svoj politični praznik z zavestjo, da je rešitev ženskega vprašanja sestavni del boja za socialno osvoboditev proletariata in da morajo v tem boju sodelovati tudi ženp.
Iz naše ljudske revolucije vemo, da je bil delež jugoslovanskih žena med vojno neprecenljive vrednosti. »Ženske se danes bojujejo za neodvisnost svojih narodov, toda ta boj je del velikega boja za enakopravnost. Zenske so položile zrelostni izpit, da so sposobne ne Samo gospodinjiti, temveč tudi bojevati se s puškami v rokah, vladati in držati oblast v svojih rokah«, je dejal tov. Tito na 1. državni konferenci AFZ Jugoslavije decembra 1942. leta.
Od omenjene konference je poteklo 20 let aktivnega udejstvovanja žena. Po podatkih iz lanskega leta je bilo v soboški občini zaposlenih 2.491 žena na novo pa se je zaposlilo 246 žensk. V svetih ljudskega odbora je 21 odst, v šolskih odborih 25 odst, v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij 23 odst, v zadružnih svetih 10 odst. žena itd. Podobno je v vseh ostalih pomurskih občinah. Nove investicije pri ČZP »Pomurski tisk«, v tovarni mesnih izdelkov, tovarni mlečnega prahu itd., bodo dale nove možnosti tudi za zaposlitev žena.
Ko ocenjujemo ob praznovanju letošnjega 8. marca položaj ženske v naši socialistični skupnosti, ko ugotavljamo, do kod smo prišli in kje moramo nadaljevati, nam uspehi nakazujejo hkrati nove naloge. Se se je treba bojevati za to, da bi popolnoma odpravili zastarele odnose do žene in moralne poglede nanjo, ki izvirajo iz primitivnih in nazadnjaških nazorov, iz podedovane morale razredne družbe. Spreminjanje družbenega položaja žensk ni le akcijska naloga. to je daljši družbeni proces, v katerem se prepletajo vsi družbeni odnosi in napori. Konkretizacija ukrepov kot so varstvo mater in otroka je stvar občinskih statutov in statutov delovnih organizacij, ki morajo skrbeti za obstoj in delovanje vseh tistih ustanov, služb in servisov, ki so potrebni za uspešno varstvo mater in otrok v takem obsegu. da bo lahko vsaka žena i-stočasno tudi poklicna delavka, ne da bi bila prizadeta družina in ne da bi bila ovirana poklicna usmerjenost in družbena aktivnost žena. Družbene organizacije naj uresničujejo te naloge po zborih volivcev. stanovanjskih skupnostih, ljudskih odborih, predvsem ob sodelovanju občanov samih.
Položaj žene v naši deželi, ki se je v povojnih letih iztr-
gala iz polkolonialnega priveska Evrope se je močno spremenil. O tem govore dejstva Zato je nujno potrebno, da ob tem prazniku pogledamo v svo« jo revolucionarno preteklost
in si začrtamo, naloge, ki iz te preteklosti nujno slede za našo socialistično sedanjost in prihodnost, naloge, ki naj do kraja zgrade gospodarske temelje in izoblikujejo napred no socialistično miselnost, kar je nujno potrebno tako za resnično žensko enakopravnost kakor za resnično socialistično družbo.
V	STOGOVCIH KLUB MLADIH
PROIZVAJALCEV
Nedavno tega je bil v Stogovoih sestanek aktiva, na katerem so v glavnem razpravljali o ustanovitvi kluba mladih kmetijskih proizvajalcev. Sklenili so, da se bodo v ta namen povezali s poslovno enoto domače kmetijske zadruge, od katere bodo dobili pol hektarja zemlje v obdelavo. Zemljišče bodo še predhodno pregledali strokovnjaki zadruge ter jim svetovali, kaj bi na njem najbolje uspevalo.
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE
TUDI NA SOBOŠKI ESŠ
Sredi marca bo pričela z delom Sola za življenje tudi na ESS. Sprva (bodo imeli preda vanja le dijaki obeh razredov četrtega letnika, pozneje pa tudi ostali. Dijake šole nenavadno zanimajo predavanja ki jih bodo poslušali v tej potrebni šoli.	Fr. R.
OTVORITEV RAZTAVE KARIKATUR L. KONDORJA
V	ponedeljek je bila v Mladinski sobi v gimnaziji svečana otvoritev razstave kari-katur Ladislava Kondorja. Ob prisotnosti dijakov in profesorjev je ravnatelj gimnazije tov. Liška povedal nekaj besed o karikaturistu, ki ni poznan samo pri nas, ampak tudi v svetu. Nato je otvoril razstavo in povedal še nekaj besed o posameznih karikaturah
-mv-
INFORMATIVNA POSVETOVANJA O IZVOZU V PROIZVODNJI NAFTE IN KIK »POMURKA«
LETOS POVEČANA PRIZADEVANJA
V torek je bilo v lendavski Proizvodnji nafte in na sedežu Kmetijsko-industrijske-ga kombinata Pomurka v Murski Soboti informativno posvetovanje o letošnjih možnostih za še intenzivnejša izvozna prizadevanja. Poleg predstavnikov obeh podjetij so se ločenih posvetovanj udeležili tudi član Izvršnega sveta LRS Jože Tramšek in predstavniki republiških sekretariatov za industrijo in kmetijstvo.
Informativni razgovori so bili vsekakor zelo koristni, saj so poleg možnosti in predvidevanj za letošnji povečan izvoz nakazali tudi niz aktualnih
vprašanj, ki se porajajo na relaciji proizvodnja — predelava in jih bo potrebno reševati v sklopu širših družbenih prizadevanj. V KIK Pomurka so na posvetovanju dali poseben akcent na potrebo po utrjevanju poslovne zanesljivosti.
V lendavski Proizvodnji nafte predvidevajo; da bedo letos izvozili okrog 5.000 ton metanola v vrednosti 275 milijonov deviznih dinarjev. Prvotna izvozna prizadevanja so zmanjšana, ker se je proizvodnja v Metasnolki iz objektivnih razlogov precej zakasnila. Po se-
danjem proizvodnem zagonu, v tej tovarni sklepajo, da bodo pridobili iz proizvodnega postopka čisti metanol koncem tega meseca, potem pa bodo vzorce poslali uvoznikom na z nanj a tržišča, kjer sicer že sedaj zadevajo na dokaj ostro konkurenco tamkajšnjih domačih tovarn. Razen strokovnih uslug pri vrtanju za nafto v Siriji (potekajo ustrezni razgovori tudi z Indijo. In notranja usmeritev: še nadaljnje sodelovanje z uslužnostnim vrtanjem s podjetjem Nafta-plin (Nadaljevanje na 2. strani)
TUDI LETOS NA TRASO
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos pomurska mladina prispevala svoj delež k izgradnji ceste Bratstva in enotnosti.
Letošnja zaključna dela bodo na 60 km dol gem odseku med Beogradom in Osipaonico. Na traso bodo iz Pomurja odšle tri skupine; prva v juniju, ki bo štela 30 srednješolcev, druga julija, v njej bo 70 srednješolcev, v septembru pa bo odšla na traso skupina 30 mladincev in mladink, iz vrst delavske in kmečke mladine.
Omenjene skupine se bodo priključile enotnim brigadam mariborskega okraja.
TA TEDEN V LENDAVSKI OBČINI
O statutu razpravljajo
KOMISIJA IN PODKOMISIJE ZA OBČINSKI STATUT V LENDAVI SO ZAKLJUČILE PRVO FAZO SVOJEGA DELA. OSNUTEK OBČINSKEGA STATUTA JE SESTAVLJEN. PRED DNEVI SO GA RAZMNOŽILI IN PREVEDLI V MADŽARSKI JEZIK.
V osnutku statuta ObLO Lendava so zajeta tudi- nekatera temeljna načela, ki se na-
našajo na tod živečo madžarsko narodnostno manjšino in dvojezičnost. Po sedanjem
predlogu naj bi delovalo v občini štirinajst krajevnih skupnosti.
Razprave o statutu so se pričele ta teden. Prizadevajo si da bi v razpravo vključili čim-več članov SZDL in občanov na območju vseh podružničnih odborov SZDL. Pričakujejo, da bo javna razprava prinesla tudi nove predloge in pripombe k osnutku statuta. Te predloge bo komisija za statut proučila im jih vnesla v dokončen predlog, o katerem bo potem ponovno razpravljal občinski ljuldski odbor.
Izpolnjena zahteva občanov
Lani decembra so na zborih občanov v lendavski občini razpravljali: o delovanju krajevnih odborov in urejanju vaških komunalnih vprašanj.
Razprava je že takrat postavila v ospredje zahtevo, naj ljudski odbor sprejme enoten odlok za ves občinski okoliš za krajevni prispevek v korist urejanja poti, mostov in drugih vaških objektov. Tako bi bil do-sežein tudi neogiben pogoj za večjo disciplino pri izpolnjevanju teh obveznosti, predvsem pri tistih občanih, ki so se že doslej ra-
di izmikali skrbno dogovorjenim namenskim akcijam.
Občinski ljudski odbor je tej zahtevi občanov ustregel in na zadnji seji sprejel odlok o 2-odstotnem namenskem krajevnem samoprispevku, ki ga lahko občani poravnajo z delom, uslugami, materialom ali denarjem. Tako bodo predvidoma zbrali okrog 10 milijonov din. Pričakujejo, da bo okrog 90
odst. občanov izpolnilo -obveznosti z delom ali materialom pri urejanju skupnih komunalnih objektov.
DOBRA IZBIRA NOVIH VODSTEV
Minuli teden je Občinski odbor SZDL Ljutomer sklical posvetovanje s predsedniki in sekretarji KO SZDL s področja ljutomerske občine.
Na posvetovanju so razpravljali o organizacijskih zadevah, o bodočih nalogah, o sta-
tutih komune, o Ustavi FSRJ in o minulih letnih konferencah SZDL pri krajevnih odborih. Ugotovili so, da so nova vodstva KO SZDL resno pristopila k prevzetim nalogam. Da je zagotovljena aktivnost teh odborov, nam potrjuje dobra kadrovska izbira v odbore.
Dogovorili so se tudi za seminar za vodstva odborov ter o programu dela. V programu bo občinski odbor SZDL upošteval predvsem nadaljnjo pomoč m krepitev KO SZDL v komuni.
Ugoden povpreček: 64 ljudi na enem predavanju
Letošnja kmetijska predavanja, ki jih ob neposredni pomoči SZDL prireja občinska Ljudska univerza v Lendavi, so po udeležbi povsem izpolnila pričakovanja.
Ugotavljajo namreč, da je med kmečkimi ljudmi veliko zanimanje za ta predavanja celo v manjših krajih (Žitkov-
ci, Pince, Strehovci), saj odpade doslej na eno predavanje povprečno 64 ljudi. Predavanja koristno povezujejo tudi s predvajanjem strokovnih filmov s posameznih področij kmetijskega gospodarjenja. V zadnjem času so vrteli filme o pridelovanju krompirja ter
o krompirjevih škodljivcih in bolezni
Cesto se predavanja prelevijo v čisto strokovne delovne razgovore z navzočimi kmetovalci, kar še občutno poveča njihovo aktualnost in koristnost. Taka usmeritev pa je naijičešče odvisna od samih predavateljev.
TUDI POŠTA VŠTRIC Z GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM RAZVOJEM
DA BI HITRA BILA KOT PTICA
30 MILIJONOV DIN ZA NOVE KABLE IN REKONSTRUKCIJO MEDKRAJEVNIH TELEFONSKIH LINIJ — TELEFONSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA—MARIBOR »OZKO GRLO« V TELEFONIJI — ZDRUŽEVANJE OSNOVNIH ENOT AKTUALNO TUDI V OKVIRU SOBOŠKEGA PTT PODJETJA.
V Pomurju sta se v preteklosti močno razhajala splošni gospodarski in družbeni razvoj na eni in razvoj ptt prometa na drugi strani. Razvoj ptt prometa je močno zaostajal, zato tudi ni bil vedno kos potrebam po opravljanju vse bolj kakovostnih tovrstnih uslug. V zadnjem času pa je ob razumevanju ljudskih odborov in prizadevnosti ptt delavcev dosežen ugoden napredek na tem področju, saj se tudi Pomurje po urejenosti ptt službe že postopno približuje razvitejšim okolišem v Sloveniji.
Posebno vprašanje so telefonske linije, ki so še vedno daleč za potrebami po tovrstnih uslugah, telefonsko-tele-grafsko omrežje pa je razen tega že tudi tehnično močno zastarelo. Zaito bodo za kabli -ranje mestnega omrežja v M. Soboti in Lendavi ter za rekonstrukcijo medkrajevnih te-
lefonskih linij izdali predvidoma 30 milijonov dinarjev. Montažna dela na avtomatskih centralah v Murski Soboti in Ljutomeru naglo napredujejo. Del sredstev si je podjet je že zagotovilo pri Splošni gospodarski banki v Ljubljiani. nekaj sredstev pa bo potrebno še poiskati. Ozko grlo« v te-
lefoniji so zlasti nezadostne telefonske zveze med Mursko Soboto in Mariborom. Potrebe že sedaj narekujejo nujno vključitev 12-kanalnega VF sistema na telefonskih relacijah Murska Sobota—Maribor in Murska Sobota—Ljutomer.
Izkušnje dveletnega poslovanja štirih šibkih osnovnih enot
v administraciji za potrebe prometa. Sedanje osnovne e-note so tudi ozemeljsko zelo v okviru PTT podjetja Murska Sobota narekujejo že v bližnji bodočnosti ustrezne integracijske ukrepe, ki naj bi prispevali predvsem k zmanjšanju poslovnih stroškov in sprostitvi strokovno dobrifi uslužbencev (Nadaljevanje na 2. strani)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 17. marca
Okrog 7. in zlasti okrog 11. marca ponovne ohladitve s snežnimi padavinami. Po 11. marcu pretežno jasno, vendar hladno vreme z ostrim mrazom ponoči.	Dr. V. M.
LENDAVSKI INDUSTRIJSKI CENTER V ZNAMENJU NADALJNJEGA RAZVOJA
PO METANOLKI:
NOV BAKELITNI OBRAT
Vrtanje in proizvodnja nafte kot osnovni dejavnosti podjetja Nafte v Lendavi kažeta v zadnjem času tendenco padanja. Razumljivo, da so se kot posledica tega pojavili pred vodstvom podjetja novi problemi, katere odklanjajo z ustreznimi gospodarskimi ukrepi.
Poleg velikih investicij, ki jih že izvaja (tovarna metanola, izgradnja petro-kemične, industrije itd.), je podjetje Nafta začelo razmišljati o ustanavljanju nekaterih dopolnilnih industrijskih dejavnosti, ki so v povezavi z osnovno dejavnostjo Proizvodnje nafte in z njenimi proizvodnimi izkušnjami, s sposobnostjo njenih kadrov itd. Ustanavljanje dopolnilnih dejavnosti pa zahteva že samo stanje in dejstvo, da se v zadnjem času pojavlja odvečna delovna sila zaradi zmanjšanja vrtanja in eksploatacije nafte.
Prvi korak za rešitev tega problema predstavlja brez dvoma že ustanovitev tovarne metanola, čeravno ne moremo trditi, da je bila tovarna zgrajena izključno zaradi rešitve tega problema. Posredno pa je kljub temu ugodno vplivala tudi na rešitev tega vprašanja.
Nadaljnji korak podjetja v tej smeri pomeni investicijski program za nadaljnjo predelavo metanola v formalin, katerega ima podjetje že narejenega. Potemtakem metanol za podjetje ne bi predstavlja! koočnega produkta, temveč bi služil za nadaljnjo predelavo kot surovina.
Zadnje čase pa so začeli v podjetju razmišljati še o na-aaljni predelavi teh surovin v Lendavi. S tem v zvezi so se
Iz ljutomerskega MLEKOPRO-
META: z modernimi stroji in napravami opremljena sirarna
pričeli pogajati z »Elmo«, tovarno elektromateriala v Črnučah o skupnem vlaganju o-snovnih in obratnih sredstev V nov Objekt v Lendavi. Po tem dogovoru naj bi pristopili k adaptaciji prostorov butanskega podmšča za nov bakelitni obrat. Po predvidevanjih naj bi bil obrat usposobljen za obratovanje že v tem poletju Podjetje Nafta bo pri novem obratu udeleženo s 150 milijoni dinarjev v obliki osnovnih sredstev.
Ugodno pri ustanovitvi novega samostojnega obrata »Elme« je to, da je potrebna de-
lovna sila na razpolago pr. Nafti in v bližnji okolici, tako da pomanjkanja delavcev ne bo Občutiti. Zanimivao pri tem primeru je to, da je v tem okolišu to prvi tovrsten način skupnega vlaganja dveh podjetij, kar prinaša obema partnerjema določene koristi.
Vsa vložena osnovna sred-
V radgonskem ELRAD-u
PRENOSA S PRVE STRANI
Letos povečana proizvodnja
raizširitev zmogljivosti tovarne metanola in njegova nadaljnja predelava v formalin in bake-litkot končno finalno maso iz plina.
Precejšnje povečanje izvoza predvidevajo letos v Kmetijsko-industrijskem kumbinat. Pomurka v Murski Soboti. Po sedanjih ocenah naj bi dosegel vrednost 2,5 milijarde dinarjev. Tako bodo pošiljali meso predvsem v Italijo. Anglijo in ameriškim uvoznikom, jajčni prah v Zapadno Nemčijo, v I-talijo živo živino, les in nje gove izdelke pa v Italijo in Avstrijo. Za izvoz pripravljajo nekatere nove dobrine. Svoje izvozne možnosti močno povezujejo tudi z izgradnjo novega obrata, v katerem bode predelovali perutnino, divjači-
no, zelenjavo itd. Precejšnje težave se jim obetajo pri nabavi prašičev, saj imajo trenutno zagotovljenih okrog 45.000 prašičev od 60.000, kolikor jih bodo lahko predelali v tovarni mesnih izdelkov. V tej tovarni bo potrebno čim-prej povečati tudi zmogljivost hladilnih naprav.
Živahno so razpravljali zlasti o tehnologiji prehrane goveje živine in prašičev, ki zah teva določene preusmeritve in usklajevanja z zahtevami kupcev na inozemskem tržišču. Trenutno je najbolj pereče vprašanje bekonov. ker so mož nosti izvoza na londonsko tržišče znatno zmanjšane spričo konkurenčnega nastopa izvoznikov iz drugih zapadnih držav in padca cen.
Da bi hitra bila ko ptica
majhne. Tako na pr. poslujejo v Slovenijli že enote z več poštami, kot jih je v celotnem okolišu soboškega podjetja. Od združevanja manjših enot v večje si obetajo predvsem izboljšanje kakovosti strokovnega sestava uslužbencev in tudi boljši gospodarski uspeh podjetja kot celote.
Ob že znanem dejstvu, da imajo ptt uslužbenci v Pomurju opravka s pretežno ročnim, nemehaniziranim  poslovanjem, torej, da delajo ob težavnih delovnih pogojih, so tudi njihovi osebni dohodki najnižjti v Sloveniji. Izhod iz sedanjega stanja je možen predvsem z
odkrivanjem notranjih rezerv in z izboljševanjem organizacije celotne ptt službe. Ob takih prizadevanjih bo moč povečati tudi osebne dohodke poštnih uslužbencev, zlasti še nižjiih.
Pri podjetjih so imenovane komisije za sestavo statutov. Pri skupnosti ptt podjetij Slovenije že tudi deluje taka komisija, ki bo sprejela okvirni statut za ptt podjetja naše republike. V njej sodeluje tudi predstavnik soboškega ptt podjetja. Okvirni statut bo delavski svet ptt podjetja predvidoma sprejel že na prihodnji seji.
UGODEN START
PO OCENI SAMIH PODJETIJ SO LAN! POVEČALI VREDNOST PROIZVODNJE V LENDAVSKI OBČINI ZA 7 ODST. V PRIMERJAVI Z LETOM 1961 — UGODEN START V LETOŠNJEM JANUARJU, KLJUB DELNEMU IZPADU ZARADI OSTRE ZIME — OPEKARNA IN GRADBENIK SE ZDRUŽILA V ENO PODJETJE.
Lanski gospodarski dosežki v lendavski občini — upoštevani so samo industrija, obrt, trgovina in gostinstvo socialističnega sektorja — so dokaj ugodni, če jih primerjamo z rezultati, doseženimi v letu 1961.
Po oceni samih gospodarskih organizacij je doseženo 7 - odstotno povečanje vrednosti proizvodnje, čeprav sicer lan ski letni načrti po vrednosti ni povsem izpolnjen, tudi zaradi objektivnih vzrokov. Tako je bila že za lansko leto predvidena proizvodnja v novi tovarni metanola; izgradnja te tovarne pa se ni samo za vlekla, marveč je prišlo do za stoj e v tudi zaradi sedanje o-stre zime, zato bo tovarna začela polno obratovati šele v tem mesecu.
Tudi začeten gospodarski start v letošnjem januarju je ugoden, če izvzamemo škodljive vplive letošnje ostre zime. Fizični obseg proizvodnje so v nekaterih podjetjih celo pre-
segli. Tako so v Proizvodnji nafte pri nekaterih izdelkih prekoračili plansko obveznost v vrtanju in v Obratu metanola pa načrta iz Objektivnih razlogov niso izpolnili. Dobro izpolnjujejo planske obveznosti zlasti v tovarni dežnikov in pletenin. V turniški tovarni čevljev so malce pod planom zaradi naročil v manjših serijah za lizvoz, kar negativno vpliva na produktivnost. V Mehaniki so zaostali pri proizvodnji paragonskih šipk spričo pomanjkanja plina. V vseh podjetjih pa se očitno trudijo da bi. januarske zaostanke, ki so predvsem rezultat neugodnih vremenskih razmer, nadoknadili že v februarju in marcu.
V preteklih dneh je prišto v Lendavi do združitve Len -davslkih opekarn in gradbenega podjetja Gradbenik v eno podjetje, ki se bo imenovalo Gradbenik. Z združitvijo obeh podjetij hočejo doseči predvsem rentabilnejše izkorišča nje osnovnih sredstev, uskla-
jevanje proizvodnje gradbenega materiala z gradbeno ope-rativo in zmanjšanja proizvodnih stroškov. Za združitev so se že odločili tudi organi u-pravljanja v obeh podjetjih.
LENDAVSKI KOT
PRED MELIORACIJO
Po dolgih lotih čakanja so končno le pričeli z akcijo, ki so jo narekovale že nujne potrebe. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Lendava je dal pobudo, naj bi končno pristopili k melioraciji lendavske ga okoliša. Znano je, da je svet na tem območju močvirnat in da ima visok stoj talne vode. Tako bi na eni strani to odvečno vodo odvodnjavali, na drugi strani pa bi lahko ta voda služila tudi za namakanje.
ObLO Lendava je prenesel več površin pašnikov v skupn: površini okrog 250 ha v upravljanje Kmetijski zadrugi Lendava. Omenjeni pašniki so raztreseni po vsej občini. Ponekod imajo opravka z majhnimi pašniki, drugod pa zavzemajo travniki velik obseg. Tako obsega, recimo, dobrovniški kompleks 90 ha, najmanjši pa
6 ha. kar je še vedno precej.
Da bi dela v zvezi z melioracijo kar najhitreje stekla, je
Iz radgonskega ELRADA: ročno delo se vse bolj umika strojnemu; ta stroj, ki ga vidite na sliki, je nadomestil deset delavcev
bila na pobudo ObLO Lendava sestavljena posebna komisija, ki si je takoj ogledala teren, katerega bi naj zajela melioracija. Pri pregledu je bil navzoč tudi strokovnjak iz Zavoda za pospeševanje kmetijstva in melioracije iz Ljubljane.
Sklenili so, naj bi prišla specialna ekipa, ki bo snemala teren brž ko bo skopnel sneg. Tako pričakujejo, da bodo s prvimi melioracijskimi deli začeli že poleti.
Območja, ki bi prišla prva v poštev pri izvajanju meli-oraciljškega programa, bi bila; dotorovmiško z okrog 90 ha, la-koško z okrog 68 ha in gaber-sko s približno 40 ha površin. Ti okoliši bi prišli prvi v poštev zaradi zainteresiranosti zadruge, saj združujejo največje komplekse.
Stroške melioracije bosta predvidoma nosila kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo iz Lendave, ker sta ti organizaciji tudi najbolj zainteresirani za izboljšanje fizikalnih. kemičnih in strukturnih lastnosti zemlje.
BR
Predavanja o političnih dogodkih
Političniaktiv pni ObO Socialistične zveze v Murski Soboti, si je med drugim zadal nalogo tudi organiziranje razprav na terenu o aktualnih
zunanjepolitičnih vprašanjih. Predavnja so namenjena predvsem vodstvom krajevnih organizacij SZDL. članom ZK. prosvetnim delavcem in ostalim občanom, ki jih podrobneje zanimajo omenjena vprašanja.
Do sedaj so bila predavanja izvedena že na področju sed-miih krajevnih organizacij.
V 10 letih:
280 ha novih gozdov
Občinski ljudski odbor v Lendavi je na zadnji seji potrdil gozdnogospodarski načrt za del družbenih gozdov v občini in izven nje, za kar je dobil tudi pooblastilo soboškega ObLO.
V načrtu je zajetih okrog 2.400 ha gozdov na malo višjih legah z enotnim sestavom trdih listavcev in iglavcev. V desetletnem obdobju predvide. vajo načrtno sečnjo, nego in obnavljanje gozdov.
Načrt so pripravili gozdarski strokovnjaki, njegov naroč-nik in uresničevalec pa je Kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka iz Murske Sobote.
predvidoma pa bodo do 1.
marca organizirana še na preostalih 13 področjih krajevnih organizacij SZDL.
MEDOBČINSKA SLUŽBA
PRAVOBRANILSTVA
Občinski ljudski odbor Lendavi je že dal soglasje za formiranje medobčinske službe pravobranilstva za Pomurje. Sedež pravobranilstva, ki bo opravljalo posle s svojega področja za Štiri pomurske ob čine bo v Murski Soboti. Za javnega pravobranilca bo pre-dvidloma imenovan dosedanj okrajni pravobranilec dr. Mar jam Stupica.
Katera bo obveljala ?
Razprava o bodočem urbanističnem urejanju Lendave in večjih krajevnih središč v lendavski občini je na zadnji seji ObLO nakazala, dve smeri: ali ostati pri 30 gradbenih okoliših zaradi razmeroma zamotanega reševanja gradbe nih zadev izven uzakonjenih gradbenih okolišev, ali pa se odločiti za drugo varianto osmih do desetih gradbenih o-kolišev, kar bi vsekakor bolj ustrezalo splošnim družbenim načelom, ki jih je glede bodočega urbanističnega urejanja mest in podeželja sprejela v svojem priporočilu tudi republiška Ljudska skupščina.
Kaže. da so se odborniki tokrat ogrevali za prvo zamisel, morda celo zaradi trenutno bolj praktičnih rešitev in ozkega lokulističnega pojmovanja urbanistične problemati-
ke, ki že tudi pri nas vse bolj glasno trka na vrata dolgoročnejšega reševanja.
Vsekakor bodo morali v Lendavi še dodobra premisliti in proučiti realne možnosti za dolgoročnejše formiranje, za okroževanje in tudi določeno koncentracijo gradbenih okolišev, preden se bodo dokončno odločili. Naglica ali pa samo enostransko upoštevanje trenutnih ugodnosti, ki govore morda celo v prid formiranja gradbenih okolišev v malo večjih krajih, se lahko v bodočnosti maščuje tudi na tem področju.
Izhodišče za formiranje bodočih gradbenih okolišev je namreč treba iskati v sedanji ali bodoči gospodarski razvitosti in zaokroženosti posameznih krajev, ki naj bi bili proglašeni za gradbene okoliše.
Glavni smoter - izboljšan je učnega uspeha
Pretekli teden je imela gimnazijska Šolska skupnost krajše zborovanje, na katerem je tov. ravnatelj seznanil dijake z doseženim učnim uspehom v I. polletju tei ga primerjal z uspehom prejšnjih let. Procent izdelanih je kar dober, saj je soboška gimnazija najboljša v mariborskem okraju Se veda je treba uspeh še izboljšati, kar je mogoče. K dvigu učnega uspeha bodo morale precej doprinesti razredne skupnosti z raznimi krožki, ki jih bodo obiskovali predvsem slabši dijaki. Poleg tega je itov. ravnatelj omenil tudi, da dijaki ne bodo smeli, prav tako kot na drugih srednjih šolah v M.
Soboti, zahajati v javne lokale ter obiskovati večernih filmskih predstav, ker bodo organizirane posebne mladinske matineje.
Nato so predsedniki razrednih skupnosti poročali o delu le-teh in o tem, kaj so in bodo storile za izboljšanje učnega uspeha. Pose-
bej velja izboljšati uspeh v obeh četrtih razredih, kjer naj bi že po tradiciji bil stoodstoten.
Dijaki so tudi sklenili, da bodo še ta mesec dokončali z gradnjo košarkarskega igrišča, katerega svečana otvoritev bo na Dan mladosti.
Razglas
Občinski ljudski odbor  Murska Sobota, obvešča državljane na območju občine, tla se bo do 31. marca 1963 popravljal volilni imenik in poziva, da se priglasijo za vpis v volilni
imenik:
tisti, ki so ali bodo do 15. maja 1963 dopolnili 18 let, ki so se doselili na območje občine, in vsi drugi, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenik.
V splošni volilni imenik se lahko vpišejo tudi vsi tisti, ki se več kot šest mesecev mudijo na območju občine, čeprav tu stalno ne živijo, pa je verjetno, da bodo ostali na območju občine do 15. maja 1963. če Izjavijo, da želijo biti vpisani v splošni volilni imenik tu in izbrisani iz splošnega volilnega imenika v svojem stalnem prebivališču. Take osebe in vse druge osebe, Id so se v letu 1962 ali prej doselile v občino pa niso prinesle s seboj potrdila, da so izbrisane iz splošnega volilnegla imenika v kraju, kjer so prej prebivale, se vpišejo v splošni volilni imenik na pismeno Izjavo, da so vpisane v splošnem volilnem imeniku v kraju, kjer so prej prebivale.
Državljani lahko vsa opravila v zvezi z volilnimi ime-n:k: opravijo v Murski Soboti pri referentu za prijavno- odjavno službo in pri matičarjih na krajevnih uradih ob četrtkih od 7. do 12. in 15. do 18. ure, ob drugih dnevih pa od 7. do 14. ure.
Murska Sobota, dne 5. marca 1963.
Usklajevanje dela v mladinski organizaciji
S spojitvijo petrovske s soboško Občino, se je pojavilo tudi vprašanje medsebojne po vezave mladinskih aktivov in povezave aktivov z občinskim vodstvom v Murski Soboti.
Da bi bila medsebojna povezava in delo čimtesnejše in pristnejše, so na zadnji seji članov bivšega občinskega komiteja ZMS Petrovci sklenili da bodo formirali dva krajevna komiteja, ki bi ju tvorili predsedniki in sekretarji mla dinskiih aktivov na določenem področju. Krajevna komiteja bosta v Petrovcih in Šalovcih
ter bosta ustanovljena takoj, ko bodo zanju pripravili ok-vrni delovni program.
POKONGRESNE MLADINSKE
KONFERENCE
Vsa občinska mladinska vodstva se z naglico pripravljajo na pokon-gresne občinske delovne konference, na katerih bo mladina razpravljala o nalogah s VII. kongresa LIVIJ.
Ena prvih tovrstnih konferenc bo v nedeljo v Murski Soboti; prisostvovalo ji bo okoli 150 delegatov iz vseh mladinskih aktivov. Istega dne tudi v Radgoni.
V Soboti je na dnevnem redu razprava o vključevanju in uveljavljanju mladine v našem družbenopolitičnem življenju in izobraževanju mladih proizvajalcev.
Zasnežen breskov nasad pod turističnim domom »Goričko«
POMURSKI VESTNIK. 7. MARCA
2
stva bodo v tem primeru ostala v lasti vlagatelja, kateri bo prejemal zanje odškodnino v višini amortizacije, zavarovalnine in obresti na osnovna sredstva.
Nov obrat bo predvidoma začel poslovati že letos kot samostojen obrat »Elme« v Lendavi.
Ob 8. marcu - prazniku žena — številne
PROSLAVE PO VSEM POMURJU
V vseh pomembnejših krajih Pomurja se žene zadružnice z vso vnemo pripravljajo na proslavitev letošnjega Dneva žena. Ponekod pripravljajo proslave tudi mladinski aktivi in organizacije SZDL, v več krajih pa so proslave imeli že prejšnjo nedeljo.
Žene zadružnice na Gorici so svoj letošnji praznik proslavile bolj svečano kot ostala leta, saj so se za njega tudi dalj časa pripravljale. Prejšnjo nedeljo so doma u-prizorile dramo v treh dejanjih "Svet brez sovraštva", po predstavi pa so poskrbele za prijetno razpoloženje. Na svečanost so povabile tudi žene iz sosednje pucon-ske vasi in jih ob tej priložnosti primerno pogostile. Prihodnjo nedeljo jim bodo Goričanke obisk vrnile. Prireditev je zelo dobro u-
spela, o čemer je pričala tudi nabito polna dvorana.
Kakor vsako leto, tako tudi letos pripravljajo žene-zadružnice v Moščancih obširen kulturni program. Proslavo nameravajo izvesti v soboto, 9. marca v prostorih tamkajšnje šode. Občinstvu se bodo predstavile s tremi enodejankami in sicer s "Politiko", "Sestankom" in "Vrnitvijo", poleg tega pa imajo na programu več deklamacij in pevskih to-6k. Za proslavo se pripravljajo že tri tedne.
V Adrijancih bo za proslavo tega praznika poskrbel mladinski aktiv. Čeprav je bil ustanovljen komaj pred nedavnim, so mladinci zelo zavzeti za svojo dejavnost, pomaga pa jim tudi organizacija SZDL. Aktiv je namreč še mlad in večjih nalog še ne more samostojno reševati. Proslavo bodo obogatili s krajšo igro, pevskimi točkami in deklamacijami, izvedli pa jo bodo v soboto.
Tudi Salamenski mladinski aktiv bo imel v nedeljo proslavo za Dan žena. Nanjo se že dalj časa pripravljajo. Tudi v Puconcih mislijo na primemo proslavitev tega praznika. Tako bodo v nedeljo žene-zadružnice izvedle obširen kulturni program, poskrbele pa bodo tudi za razvedrilo, ki bo v drugem delu programa.	-do-
"Vijesnik" o Kreftovi televizijski igri
»UMRL JE PESNIK«
Zagrebški »Vijesnik« z dne 23. febr. t. I. je objavil o uprizoritvi Kreftove televizijske igre naslednje poročilo svojega stalnega kritika za film in televizijo M. Bogliča :
V okviru Prešernovega memoriala je pokazal ljubljanski studio dramo "Umrl je pesnike, v resnici dramatiziram del biografije Prešerna, ki jo je oskrbel dr. Bratko Kreft. Tako smo videli tragično pesnikovo smrt in njegove zadnje dni, zagrenjene s spletkami in nerazumevanjem okolice, ki ga je dušila in celo dovolila delno uničenje njegove pesniške zapuščine.
Delo je napisano po zgodo-
vinskih dejstvih in tako imamo v drami mnoga znana imena iz Prešernovega časa. Dr. Bratko Kreft je pristopil k slikanju okolice in ljudi z veli-kim poznavanjem ter mu je uspelo oživeti okolje, v katerem zrači Prešernov lik skozi tragične aspekte njegove usode Ta biografska drama je imela tudi v televizijskem tretmamu plastično in poetično živost, s čemur je zelo veliko pripomogla kreacija Staneta Severa v
liku Prešerna. Prolog in epilog predstavljata dejansko Prešerna kot pesniško vizijo, medtem ko je vse vmes realistični historična igra, v kateri šele pesnikovi sanjski prividi pred smrtjo dajo dimenzijo vračanja v preteklost. Vse skupaj je impresivna podoba časa in oseb ter predstavlja v tej zvrsti dramskega izraza uspelo realizacijo.
Studio Ljubljana je dal z izvedbo Kreftove TV-drame Umrl je pesnik« lep prispevek k Prešernovemu memori alu. Delo sta na TV postavila H:mkio Košak in Mire Kragelj.«
PRED DNEVOM ŽENA V LJUTOMERSKI OBČINI
V KOLEKTIVIH - MESTIH - IN VASEH
Pred nedavnim se je v Ljutomeru sestalo predsedstvo konference žena pri Občinskem odboru SZDL. Na posvetovanju, ki so mu prisostvovale žene in predstavniki iz KO SZDL, so obravnavali vprašanje priprav za proslavo Dneva žena.
V zadnjem tednu je v vseh krajih ljutomerske občine po sebno živahno, saj se žene in drugi Občani pridno pripravljajo, da bi čim lepše proslavili 8. marec. V vseh večjih centrih občine bodo na predvečer imeli akademijo. V praz. ničnih govorih bodo govorili o delu žena pred vojno, v času NOB in o delu žena danes v socialistični stvarnosti. Pro gram akademij bodo izvajala
prosvetna in druga društva, mladina in pionirji.
Tudi v manjših krajih bodo proslave. Skoraj povsod pa po kulturnem programu žene pri. pravljajo tudi družabni večer za vse prebivalce svojega kraja. Posebne proslave in počastitev žena pa bodo tudi v delovnih organizacijah in zavodih. po katerih je zaposlenih več žena.
DAN ZENA V LENDAVSKI MEHANIKI
MLADINA PRIPRAVLJA PROSLAVO
Pri industrijskem podjetju "Mehanika" v Lemdavi je zaposlenih nad sto žena, ki želijo, da bi svoj praznik, 8. marec, proslavile čim-lepše.
Mladinska organizacija v podjetju je sklenila, da bo tega dne

V MURSKI SOBOTI AKADEMIJA v počastitev Dneva žena
Občinski odbor SZDL v M. Soboti bo praznik naših žena počastil s slavnostno akademijo, ki bo drevi ob 20. uri v kinu »Park«.
Spored akademije je nenavadno bogat, saj bo mo poleg Internacionale in slavnostnega govora poslušali partizanske pesmi in odlomke iz oper, ki jih bodo zapeli solisti l jubljanske opere. Sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Ra jko Koritnik in basist Lad-ko Korošec nam bodo ob spremljavi Andreja Jarca zapeli partizanske pesmi in odlomke iz o-per:	Rusalka, Pikova
doma, La Boheme, Prodana nevesta, Don Ki-hot, Seviljski brivec in i Madame Butterfly.
priredila proslavo z zelo pestrim programom, v katerem bodo poleg mladih iz podjetja sodelovali tudi cicibani iz otroškega vrtca pod vodstvom tov. Lindičeve. Po končani proslavi bo sindikalna podružnica pogostila delovne žene in prireditelje proslave.
Proslava je prva tovrstna prireditev v podjetju in bodo delovne žene ob tej priložnosti imele tudi skrajšan delavnik, kar naj bi omogočilo resnično praznovanje.
FS
PETROVCI: CENTRALNA
PROSLAVA 8. MARCA
Na letošnji praznik žena, 8. marec, so se tudi v Petrovcih dobro pripravili«
Na nedavnem posvetovanju s predstavniki iz gospodarskih organizacij so sklenili, da bodo praznovanje letos organizirali centralno, za vse zaposlene žene, v Petrovcih. Seveda pa bodo praznovanja tudi na območju posameznih krajevnih uradov in v kmetijskih zadrugah Petrovci in Šalovci.
Šolska skupnost - drugi profesor
V soboto je bilo v sejni dvorani SZDL v Murski Soboti posvetovanje mladinskih organizacij ekonomskih srednjih šol iz vise Slovenije. Pobudo za to posvetovanje je pred leti dal CK LMS. organizacijo pa je prevzela mladina ESŠ v Soboti. Namen posvetovanja je bil pregledati delo šolskih skupnosti na posameznih ESŠ v Sloveniji in določitev letošnje Ekonomij ade.
Iz poročil je bilo razvidno, da so šolske skupnosti na posameznih šolah premalo delavne. Predstavniki šol so v svojih poročilih nakazali probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in uspehe, ki so jih dosegli. Na splošno so šolske skupnosti posvečale premalo pozornosti dijaškemu samoupravljanju na šolah ter izvenšol-skemu izobraževanju. Veliko so go vorili tudi o učnem uspehu na posameznih šolah. Ce glede tega primerjamo ESS z ostalimi šolami,
vidimo, da so prve precej slabše. Zato bodo šolske skupnosti v prihodnje morale posvečati več pozornosti učenju, iskati vzroke, zakaj je uspeh bil slab, odvajati dijake od "špricanja", obiskovanja javnih lokalov idr. Skratka, šolske skupnosti morajo postati drugi profesor, pripravljati dijaka na življenje ter ga vzgajati v vrednega člana naše družbe.
Posebno pozornost so posvetili tudi letošnji Ekonomijadi. Lansko leto bi morala biti v Novem me-
stu, a je zaradi zdravstvenih razlogov odpadla. Za letošnjo so predlagali, naj bi bila v Kranju ali Novem mestu, vendar bodo mesto določili pozneje.
Na koncu so se dogovorili za posvetovanje vseh ravnateljav ESS v Sloveniji, na katerem bodo raz pravi ali o novem učnem načrtu in pripravili izdajo novih učbenikov, ki jih trenutno najbolj primanjkuje.
Po posvetovanju so si delegati v spremstvu domačinov ogledali mesto, zvečer pa so v Klubu pionirjev in mladine imeli družabni večer.
DPD Svoboda Tišina: TRI SEKCIJE
Preteklo soboto je bil na Tišini na pobudo KO SZDL obč zbor KUD »Svoboda«. Zbora
so se udeležili v glavnem prosvetni delavci osnovne šole in mladina, na njem pa so raz pravljali o delovanju društva v preteklem leto. Ugotovili so da ni bilo zadovoljivo, predvsem zaradi nezanimanja vodstva.
Izvoljen je bil devetčlanski Upravni odbor, katerega naloga bo, da poživi delovanje na kulturno prosvetnem pod ročju. Ustanovljene so bile tri sekcije: dramska, folklorna in pevska.
Govora je bilo tudi o vasic, knjižnici, ki razpolaga s štiri sto knjigami in ima v zadružnem domu ustrezen prostor Urediti pa bo treba še čas za izposojanje knjig.
Odrska uprizoritev v Zenavljah
Kultumoprosvetna skupina G. D. v Zenavljah je v nedeljo, 24. februarja zaigrala igrico »Pogumni Tonček«. To prijetno petdejiamko so nastopajoči uspešno zaigrali, na domačem odiru pred številnimi gledalci, ki so bili navdušeni nad ganljivo socialno vsebino igre in laporni kostumi igralcev. Z igro bodo gostovali po okoliških vaseh.
Na soboški I. osemletki je zelo razvito delovanje v pionirskih interesnih krožkih. Na sliki:
folklorna skupina
»M Mišolovka« potuje po Pomurju
Kriminalna igra »Mišolovka« angleške pisateljice Agata Christie v nadvse uspeli igralski realizaciji soboških gimnazijcev potuje po Pomurju.
Za Radgončani so ji preteklo soboto v Domu kulture z
TUDI LJUTOMERSKA »SVOBODA« PRED SOBOŠKO PUBLIKO
Soboški srednješolci ter o-stala mladima in odrasli so imeli pretekle dni priložnost ogledati si kar dve gledališki predstavi. Celjsko SNG je namreč gostovalo z izredno uspelo uprizoritvijo »Odkritosrčne lažnivke«, ljutomerska Svoboda pa se je soboškemu občinstvu predstavila z Mirka
Zupančiča dramo »Hiša napolni mesta« v režiji Staneta Kralja.
Poleg »Mišolovke«, ki so jo pod vodstvom prof. Vlada Sagadina naštudirali gimnazijci pomenita ti dve gledališki predstavi pomembno poživile v kulturnem življenju Murske Sobote.
zanimanjem sledili tudi Ljutomerčani. Polna dvorana je kot en mož (hlastno sledila vznemirjujočemu dogajanju na odru in detektivskemu predstavniku ter ostalim žrtvam po-sivno vneto pomagal odkrit med seboj ubijalca. Na koncu so oboji bili hvaležno poplačani: gledalci za svojo pozornost z nepričakovanim, a zato tembolj poslastnim odkritjem morilca, igralci pa z navdušenim aplavzom prijetno presenečenih gledalcev.
»Mišolvka« bo v naslednjih dneh obiskala še druge večje kralje Pomurja in kajpak povsod poizkušala ujeti med svoje »žice« čim več gledalcev, nji
hove pozornosti in hvaležnosti. To si njeni prizadevni izvajal, ci nedvomno tudi zaslužijo.
J. T.
VSE VEČJE ZANIMANJE ZA PUBLIKACIJE
POMURSKE ZALOŽBE
O delih, ki jih založi Po murska založba, poroča precej redno slovenski tisk, o pomembnejših celo v obširnih cenzijah.
Tudi v beograjski in zagreto, skl »Borbi«, v »Primorskem
dnevniku« in celo v informacijskih biltenih so bila poročna o delih, ki so izšla pri Pomurski založbi. Mimo priznanj, izrečenih Pomurski založbi, niso mogle celo nekatere knjigarne, ki doslej niso pokazale potrebnega zanimanja za publikacije drugih založb. Sedaj skoraj ni večje slovenske knjigarne, ki, ne to;
vandi«, Trieste, Via St. Francisco 20 v ameriški knjigami .1. Perlstein«, New York 4. Av in celo v nemških »Sudo-stbu-chimport«, Miinchen Eliza-bethstrasse, »Kubon et La-gnar«, Miinchen, Hesstrasse 39—41 in »Hans Hardinger«, West Berlin, Xantenesstrasse. najdemo knjige Pomurske založbe.
LJUBITELJE DOBRE KNJIGE OPOZARJAMO, DA JE PRI POMURSKI ZALOŽBI IZŠEL ROMAN
Miško Kranjec: Mladost v močvirju
Roman Mladost v močvirju je v bistvu umetniška izpoved pisateljevega otroštva im deških let; to je iskrena izpoved mladosti, ki sredi poljanskih močvar v revščini zori za življenje. Ob spretnem prepletanju globoko doživetih podob iz narave se pred našimi očmi razraščajo usode Kranjčevih malih ljudi, ki jih poznamo že iz pisateljevih predvojnih del.
V ospredju stoje Miškovi najbližjii: oče, mati, brat Lojz — takoj za njimi se zvrste poljanski reveži ter žan-dar, grof, župnik in madžarski učitelji, ki jim vbijajo v glavo madžarsko domovino in nepotrebno učenost, zamočvirjeni Poljanci pa so kljub svojemu težkemu življenju še dovolj pametni in vedo, da jih pozna tuja domovina le takrat, ko je treba umirati za njo, gospoda pa vedno, ko potrebuje moč n j ihoViih delovnih rok. Zgodilo pa se je tako, da je vojna viihra zaorala s poslednjimi uničujočimi sunki prav čez glave tistih, ki so jo izzvali. Poljanski reveži so zaslutili, da je prišel njihov čas, zato se dvigajo iz dušečega močvirja, da si poiščejo prostor na soncu. Hudournik pritajenega ljudskega besa in gneva je planil čez svoje včerajšnje tlačitelje, potem pa se je raztekel po vabljivih rokoviščih koristoljublja in po jarkih podedovane pohlevnosti, ker ni bilo nikogar, ki bi mu bil pokazal, kam pelje njegova pot.
Kranjčev roman Mladost v močvirju je na razpolago v vseh knjigarnah, naročila pa tudi sprejema založba — naslov: ČZP Pomurski tisk, Pomurska založba, Murska Sobota, Kocljeva 7.
Knjigotržna cena: ppl. 2.000 din, cpl. 2150 din in pu. 2.400 din.
Bralcem dobre knjige priporočamo tudi ostala knjižna dela, ki so še na zalogi :
Bratko Kreft: Kalvarija za vasjo, ppl. 1540 din, cpl. 1680 din, pu. 1800 din.
O. Hudales: Med dvema svetovoma I. del, ppl. 1350, cpl. 1450, pu. 1600 din.
K. Čapek: Navadno življenje, kart. 660 din.
Gy. Illyes: Ljudstvo s puste, ppl. 1540, cpl. 1660, pu. 1850 din.
Regent — Kreft: Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu, kart. 950 din.
Dr. Bogo Grafenauer: Prekmurski Slovenci v zgodovini, broširano 680 din.
Pri založbi naročene knjige lahko plačate tudi v mesečnih obrokih, v najmanjšem znesku 600 dinarjev mesečno.
Tudi zimski sprehodi so lahko zanimiv in koristen "hoby"
imela na svojih policah knjig Pomurske založbe. Najdemo pa jih tudi v nekaterih drugih jugoslovanskih knjigarnah, n pr. v »Antikvariatu poljopri-vredmog nakladnog zavoda Zagreb-Zrinjevec, v večih poslovalnicah »Kulture« v Beogradu in drugod.
Pa tudi v inozemskih knjigarnah na primer v »Libreria L. Taramtola«, Udine, Via Vit-torio Veneto 20, »Libreria Ci-
GLAVNI DOBITEK v Martinju
Gasilsko društvo v Martinju pa je v nedeljo, 17. februarja v lastnem domu zaigralo Li-pahovo veseloigro »Glavni dobitek«. Nastopajoči so zaigrali doživeto, kljub temu, da jih je večina tokrat prvič nastopila na odru. Talcih šaljivih iger si vaščani Martinja in sosednjih vasi še žele.
POMURSKI VESTNIK, 7. MARCA f
3
PRIDOBITI ČlMVEČ OBDELOVALA ZEMLJE
Težave in načrti beltinskega posestva MIK "Pomurka"
V KMETIJSKO-INDUSIRIJSKEM KOMBINATU »POMURKA« SO PLANIRALI, DA BI BELTINSKO POSESTVO V LETOŠNJEM LETU ODKUPILO OD ZASEBNIKOV NADALJNJIH 100 HA ZEMLJE. V TA NAMEN SO POSESTVUŽE TUDI ZAGOTOVLJENA INVESTICIJSKA SREDSTVA. MOŽNOST ZA ODKUP ZEMLJE PA JE NA OBMOČJU OBRATA V GLAVNEM LE V OKOLICI MOTVARJEVEC IN ŽITKOVEC. V OKOLICI BELTINEC TEH MOŽNOSTI ZAENKRAT SE NI, SAJ JE TU GOSTA NASELJENOST IN PRIVATNIKI PLAČUJEJO ZEMLJO DOKAJ DRAŽJE KOT POSESTVO.
Ker je odkupljena zemlja razmetana na različnih krajih v malih parcelah, je obdelovanje otež-kočeno, razen tega pa razkosanost tudi podražuje strojne storitve. Zato je takoj po odkupu prva naloga posestva, da to zemljo arom-dira. Tako so 32 ha zemlje, ki je bila razkosana na 120 parcel, prejšnji teden v okolici Motvarjevec že
Zazidalni načrt za Lendavo
Potem, ko so občani Lendave na svojem žboru razpravljali o osnutku zazidalnega načrta za del mesta in ga potrdi-li, je ta načrt sprejel tudi občinski ljudski odbor. Z zazidalnim načrtom hočejo doseči načrtno urbanistično in komunalno urejanje Lendave, ta pa bo tudi sestavni del osrednjega mestnega urbanističnega načrta, katerega že pripravljajo.
arondirali. Zemljo so spravili v večje komplekse z zamenjavami, brez nasilnih arondacij ali posegov kakšne občinske komisije. Arondacijo so v glavnem izvedli tako, da so si zasebniki izbrali parcele posestva po svojem preudarku.
Obrat Motvarjevci ima veliko perspektivo, da na območju od Kobilja proti Pordašincem, Prose-njakovcem in Cikečki vasi, torej v celotni dolini, razvije močan po-ljedelsko-živinorejski rajon. Dose-daj se ta razvoj že lepo kaže, saj so od 75 ha zemljišč, ki so jih imeli leta 1955, prišli do sedanjih 165, številka pa še stalno narašča. Zemljo so pridobili v glavnem z odkupom in krčenjem. Za odkup so tu velike možnosti predvsem zato, ker je zemlja zasebnikov zaradi pomanjkanja delovne sile in raz-sežnih posesitev dokaj slabo obdelana. Razvoj obrata Motvarjevci bo tako potekal na ta način, da bodo zasebniki imeli posestva v glavnem desno od ceste Kobilje-Motvarjevci, na levi strani, proti državni meji, pa bo arondirana zemlja posestva.
V obratu Žitkovci je z odkupom in arondacijo podobno kot v Motvarjevcih. Tu bodo v marcu z arondacijo združili zemljišča v okrog 25 ha kompleks. Razmetane parcele bodo skušali združiti v e-
no samo veliko parcelo, tak> da bo zemljišče posestva izven vasi, v bližini vasi pa bi bile parcele zasebnikov. So pa v Žitkovcih za odkup zemlje ugodnejši pogoji kot v Motvarjevcih. V tem okolišu imajo namreč dosti zemlje zasebniki iz oddaljenih vasi, Bukovni-ce, Strehovec, Kobilja in Dobrovnika. Ti so zemljo dobili z agrarno reformo, pa se zaradi oddaljenosti ne zanimajo posebno za njeno obdelovanje.
Z odkupom zemlje ima posestvo tudi nekatere težave. Plan jim predvideva, da bi od sedanjih 593 ha v 7-letni perspektivi svoja obdelovalna zemljišča povečali na 1.500 ha. Pri tem se pojavljajo težave zaradi tega, ker imajo premajhno območje za možnost odkupa zemljišč. Ce hočejo doseči planirano površino, bo nujno potrebno razčistiti nekatera vprašanja v zvezi s kmetijskimi zadrugami na tem območju. V tej smeri je že bilo nekaj razgovorov s predstavniki občinskih (Ljudskih odborov v Murski Soboti in Lendavi.
Glede obdelave odkupljenih zemljišč predvidevajo spomladi razme-ritve in uporabo tistih parcel, ki so prazne, za setev silažne koruze
in ostalih krmnih rastlin. Na parcelah, katere imajo kmetje zasejane s pšenico, pa bodo s setvijo začeli jeseni, tako da bodo tem kmetovalcem še pustili pospraviti pridelek.
V glavnem bo posestvo skušalo dobljeno zemljo maksimalno izkoristiti za pridelovanje krme, ki jo bodo potrebovali za prehrano predvidenih 600 glav goveje živine in 15.000 bekonov.
Vsi ti plani so nujno vezani na pridobivanje novih parcel obdelovalne zemlje. Tako bodo morali pridobiti zemljo tudi od kmetijskih zadrug v Beltincih in Prosenjakovcih.
POENOTITI TRSNI IZBOR!
Na letnem občnem zboru podružnic kmetijskih inženirjev in tehnikov v Lendavi so mnogo razpravljali o post študijskem izobraževanju zlasti mlajših strokovnjakov. Tako so ugotovili potrebo, da bi se od slej bolj redno udeleževali strokovnih predavanj na sedežu KGS v Rakičanu.
Občinskemu ljudskemu odboru so posredovali tudi u-strezne predloge za nekatere ulkrepe v vinogradništvu. Tako se bo potrebno odločneje zavzeti za pridelovanje kakovostnih vin tudi s poenotenjem trsnega izbora. V prihodnje naj bi forsirali izključno trsni material, ki je pogojen z rajoni-zlranimi sortami grozdja v lendavskem pridelovalnem okolišu.
Dokajšen problem v vinogradništvu in sadjarstvu je neizpolnjevanje občinskega odloka o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni. Ugotavljajo Zlasti, da so pri teh ukrepih
najbolj nedosledni lastniki sadovnjakov in vinogradov iz oddaljenih krajev v občini, ki ne zanemarjajo zgolj predpisanih varstvenih ukrepov, marveč tu -dii ne sodelujejo pri urejanju poti in drugih objektov, ki jih sicer uporabljajo. Tako je v Lendavskih goricah na pr. nad 500 hišnih številk, vendar pa se pri kakšnem skupno organiziranem delu zbere komaj do petdeset vaščanov. Od drugih ni nikogar, ko bi prišel poma gat! Pomanjkljiva je tudi evidenca nad temi lastniki.
Kaže, da se bo pri reševanju tega problema morala bolj
angažirati zlasti domača kmetijska zadruga, predvsem z u-strezno kadrovsko rešitvijo, ki bo sprostila edinega strokovnjaka za večjo skrb v vinogradništvu in sadjarstvu.
OB SLABEM VREMENU ALI...
4973 šoloobveznih otrok nima kje telovaditi
V šolskem letu 1962/63 je na območju Zavoda za prosvetno-tpedagoško službo Murska Sobota 41 polno razvitih osnovnih in 7 drugostopenljiskih šol, skupno število vpisanih učencev pa znaša 21.142. Ugotavljamo, da je bila doslej skrb za njihovo telesno zmogljivost in razvoj premajhna, kar nam dokazujejo tudi zdravniški pregledi in analize,
Za potrebe šolske telovadbe je na našem območju na razpolago le 10 šolskih in 13 društvenih telovadnic, kar pomeni, da lahko le okoli 47 odst. šol izvaja pouk telovadbe tudi ob neprimernem vie-menu, medtem ko 11 odst. šol v ta namen uporablja le majhne prostorčke ali učilnice. V takih pogojih telovadi okoli 4616 učencev, medtem, ko jih 4973 ob slabem vremenu sploh ne more.
Tudi v sami Soboti stanje ni najugodnejše kljub 4 telovadnicam, saj odpade na posamezen telovadni prostor 734 učencev. Poleg tega pa moramo še upoštevati, da učiteljišče, gimnazija, ESS in Sola za zdravstvene delavce, ki štejejo skupno 1244 dijakov, sploh nimajo pokritega telovadnega prostora in morajo gostovati v tujih šolah. Podobno je tudi v Lendavi, kjer prav
tako nima nobena šola lastne telovadnice, medtem ko so v Ljutomeru in Radgoni nekoliko na
boljšem.
Tudi kadrovska zasedba je posebno vprašanje, saj poučuje šolsko telovadbo le 10 strokovnih moči, medtem ko ostali več ali manj poučujejo iz osebnega nagnjenja do telesne vzgoje ali pod pritiskom razmer.
Kljub tem težavam pa uspešno deluje na našem območju kar 27 šolskih športnih društev, v katera je po dosedanjih podatkih vključenih nad 3760 ali 5,6 odst. vseh u-čencev in dijakov.
Njihov obstoj in delovanje sta popolnoma upravičena, saj pridobi mladina tako poleg redne šolske telovadbe še mnogo več Iz splošne telesne vzgoje in športnega usmerjanja.
Ob vsem tem bi morali upoštevati, da so danes materialne možnosti že tolikšne, da več ne bi smeli graditi šol brez telovadnic, kajti izvajanje modernega reformiranega pouka še posebej nagla-ša načelo po harmoničnem vzgoj-no-izobraževalnem procesu, torej po ravnotežju med umsko in telesno vzgojo.	SH
POPESTRITI
DEJAVNOST
V	ponedeljek je bil na Tišini letni občni zbor TVD "Partizan", katerega se je udeležilo lepo število članov in zastopnik občinske zveze za telesno kulturo. Na občnem zboru so ugotovili, da so bili v preteklem letu premalo aktivni, saj so gojili le nekatere panoge, čeprav so bili dani vsi pogoji za pestrejšo dejavnost.
Vzrok prešibke aktivnosti je v glavnem pomanjkanje vodstvenega kadra, ki že nekaj let tare društvo.
V	pretekli sezoni so v glavnem gojili namizni tenis, šah in nogomet, deloma pa tudi ostale panoge, vendar z njimi niso aktivno posegli v tekmovanja.
Trenutno šteje društvo nekaj nad 80 članov.
Da bi delo v društvu poživili, so sklenili, da bodo vzpostavili tesne stike s strokovnimi odbori občinske zveze za telesno kulturo v Murski Soboti, sestavili delovni program in bolje organizirali delo zlasti rokometne, šahovske, odbojkarske, namiznoteniške, košarkarske, nogometne in strelske sekcije.
Pomagali pa bodo tudi pri gradnji športnega stadiona in povečali število članov .	F. M.
Marijan Dolinar
DRUGIČ V RAKIČANU
Prejšnji teden je na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu že drugič v letošnji sezoni gostoval član Celjskega gledališča Marijan Dolinar. Tokrat se je dijakom predstavil z deli francoskega književnika Alphonsa Daudeta s črticami "Iz mojega mlina". Gostu, ki je poznan že s prejšnjih gostovanj, so se dijaki prisrčno zahvalili za njegova izvajanja in ga zaprosili za večkratni obisk.
Društvo Ljudske tehnik«-KSS v Rakičanu je letos že organiziralo več tečajev. Obiskovalci foto tečaja so že predelali snov, ki je bila predvidena za A tečaj in bodo v kratkem opravljali izpite. Pravkar pripravljajo tečaj za radioamaterje. Ta bo trajal okrog tri mesece, predavanje pa bo dvakrat tedensko v popoldanskem času.
V petrovski kmetijski zadrugi :
LASTNI MEHANIČNI OBRAT
Kmetijska zadruga v Pe-trovcih se v polni meri zaveda pomena mehanizacije, zato
tudi neprestano širi svoj, že dokaj dobro izpopolnjen strojni park. Ker pa so imeli s tem
v zvezi tuldi precejšnje težave, predvsem glede popravil strojev in naprav ter njihovega vzdrževanja, so s prvim januarjem sprejeli pod svoje okrilje mehanično delavnico, prej obrat Agroservis, ki sedaj posluje kot ekonomska enota KZ.
In še to: KZ Petrovci je ena izmed prvih, ki je prešla na rovo organizacijsko obliko, na formiranje ekonomskih in obračunskih enot po posameznih vejah dejavnosti, ki v mnogo večji meri omogočajo enostav nejše in točnejše ugotavljanje uspeha delovne organizacije ter obenem tudi neposrednejše odločanje proizvajalcev.
Poskus plantažnih nasadov
Ker so sadovnjaki na Goričkem že zastareli in degenerirani ter v glavnem rodijo starejše sorte in manj kvaliteten sad, so v KZ Petrovci začeli urejevati poizkusno plantažno
Osnovna skrb razvoju travništva
Na Goričkem obstojajo še vedno premalo izkoriščene možnosti za kakovostno in količinsko izkoriščanje živinoreje, zato si je zadruga prav na tem področju zaupala v letošnjem letu svojo osnovno nalogo, posvetiti živinoreji na posreden in neposreden način največ pozornosti.
Ker ugotavljajo, da je ravno pomanjkanje kvalitetne krme vzrok za nezadostno izkoriščanje zmogljivosti v živinoreji, bo pretežen del prizadevanj usmerjen k urejanju odnosov na področju travništva, 'ki zajema okoli 900 ha. Prvi del na tem področju, to je urejanje posebne kartoteke, ki ho omogočala pregledno evidenco nad posameznim s kooperacijo vezanimi lastniki, bo v kratkem zaključen. Sledilo mu bo sklepanje pogodb, nabava umetnih gnojil in na nekaterih zamočvirjenih področjih tudi melioracijska dela.
Cilj je: z napredkom proizvodnje ustvariti korist privatnemu proizvajalcu neposredno in posredno širši skupnosti.
pridelovanje nekaterih kvalitetnih sort, predvsem jabolk in hrušk, pa tudi breskev in kot podkulture — ribeza.
Trenutno imajo zasejanih 6 ha hruška, 2 ha breskev, ki so v preteklem letu že prvič obrodile, na treh hektarih pa uvajajo novi sorti jablan — Jonathan in Zlati Delicius — ki ju bodo, če se bosta dobro obnesli, uvajali v opešane goričke sadovnjake.
enotna akcija: GRADNJA PRALNEGA SERVISA
POROČILA IN RAZPRAVA NA ZANDJEM OBČNEM ZBORU AMD RADGONA KAŽEJO, DA Sl TO DRUŠTVO KAR V NAJVEČJI MERI PRIZADEVA IZPOLNJEVATI NALOGE, KI JIH PRED ŠOFERJE AMATERJE POSTAVLJA NAŠA DRUŽBENA SKUPNOST. MED PETIMI KOMISIJAMI, KI SO V LANSKI SEZONI SODELOVALE V OKVIRU DRUŠTVA, JE OBČNI ZBOR OCENIL ŠPORTNO KOMISIJO KOT ENO NAJBOLJ DELAVNIH. TO PRIZNANJE JI VSEKAKOR GRE, SAJ JE DRUŠTVO ZARADI DOBRE ORGANIZACIJE IN IZVEDBE I. EXTRA NACIONALNIH MOTO DIRK V RADGONI PREJELO POSEBNO PRIZNANJE TUDI OD AMD SLOVENIJE.
Vso priznanje gre društvu tudi za dobro izvedbo meddruštvenih moto dirk v Radgoni, ki so jih organizirali lani v okviru Pomurskega sejma. V okviru novega programa društva namerava športna komisija letos organizirati II. extra 
nacionalne moto dirke v Radgoni, na katerih naj bi poleg dirkačev iz Slovenije in Avstrije sodelovali tudi dirkači iz Hrvat-ske in Madžarske.
Turistična komisija pri AMD Radgona, ki je lani sicer organizirala razne izlete, naj bi se letos po mnenju udeležencev občnega zbora bolj študijsko poglabljala v probleme turizma na področju radgonske občine. Zaradi tega bi se morala turistična komisija vse bolj povezovati s turističnimi društvi in s temi društvi skupno reševati razne probleme s področja turizma.
Čeprav je bila komisija za vzgojo in varnost v prometu lani delavna, bi morala nova komisija v novi mandatni dobi posvečati vse več
skrbi poglobljenim vzgojno-izobra-ževalnim smotrom šoferjev amaterjev. Zato bi kazalo poleg raznih filmskih predstav uvajati v izobraževalno delo tudi več raznoraznih predavanj s področja varnosti v prometu, raznih meddruštvenih tekmovanj v znanju prometnih predpisov, več koristnega sodelovanja z Združenjem šoferjev in avtomehanikov itd. Vsekakor pa bodo morali v mnogo večji meri skrbeti za vzgojo mlajšega
kadra; predvsem pa bodo morali v mnogo večji meri kot doslej najti torišče dela med šolsko mladino. Občasne filmske predstave in predavanja ne bodo dovolj. Šolsko mladino bo z ozirom na vedno bolj naraščajoč promet na našib cestah potrebno nenehno in načrtno vzgajati.
Lani je imela lepe uspehe tudi šolsko-tehnična komisija zaradi dobro izvedenih tečajev za šoferje amaterje.
Na občnem zboru so se šoferji amaterji posebno zavzemali za gradnjo pralnega servisa in garaž. Gradnjo takega objekta narekuje vse večje naraščanje števila motornih vozil, vse večji cestni promet in bližina meje ter zdravilišča Radenci zaradi vedno večjega domačega in tujega turizma. Tudi nad 400 šoferjev amaterjev, ki so vključeni v AMD Radgona bi ta servis nad vse koristno uporab-ljalL
Občnemu zboru AMD Radgona so prisostvovali tudi člani AMD Videm ob Ščavnici, ki so se odločili, da se bodo priključili AMD Radgona. Poleg ostalih gostov so občnemu zboru prisostvovali tudi sekretar ObK ZKS Miro Zupančič, predsednica ObLO Radgona Marija Levar in podpredsednik AMD Slovenije tov. Zupan.
Z letnega občnega Ebora sindikalne podružnice TEHNOSTROJ v Ljutomeru
MILIJARDNA VREDNOST PROIZVODNIE
Ljutomersko kovinsko podjetje TEHNOSTROJ zaposluje trenutno 254 ljudi, od katerih sodeluje 113 v organih delavskega upravljanja: v centralnem delavskem svetu, obratnih delavskih svetih in upravnih odborih štirih ekonomskih enot. Po oceni letnega občnega zbora sindikalne podružnice, ki je bil preteklo nedeljo, so organi upravljanja kljub
nematerim težavam uspešno 
Proizvodni načrt za preteklo leto so celo presegli. Samo v tretji ekonomski enoti so bili pod planskimi obveznostmi zaradi zmanjšanja delovne sile in pomanjkanja materiala iz uvoza. Ustvarili so nad 680 milijonov din bruto prometa in izpolnili plan s 103 odst. Med drugim so v lanskem letu proizvedli 1072 nosilcev poličk in 20 avtomobilskih in traktorskih prikolic. predvsem za Egipt in Indijo. Za letos predvidevajo že milijardno vrednost proizvodnje: precej izdelkov bodo tudi izvozili. Do leta 1965 nameravajo zaposliti' še okrog 140 delavcev.
V podjetiju se srečujejo tudi s stanovanjsko krizo, zato bodo letos sodelovali pri gradnji 32-stanovanjskega bloka v Ljutomeru. V novih stanovanjih bodo prebivali predvsem novi strokovnjaki in proizvajalci,
ki morajo sedaj tudi po vec ko 10 km na delo.
Aktivnost mladinske organizacije se očituje predvsem v
klubu mladih proizvajalcev. Organizirali so že poučno potovanje v Ravne na Koroš-
kem. Tudi v Ljudski tehniki so mladi podjetni; v dobro organiziranem društvu LT ježe 105 članov, od tega 85 odst.
mladih. Letos bodo poživili tudi delovanje strojniškega krožka LT.
Lepo se razvija športna dejavnost. Najbolj aktivni so kegljači v okviru svoje sekcije, njim pa sledijo šahisti in odbojkarji. Letos bodo ustanovili še strelsko društvo. Na številnih tekmovanjih so dosegu ugodne rezultate, tudi več prvih mest in praktičnih nagrad.
Nagrajevanje v podjetju pa še ni do kraja izpeljano. Lani je znašal povprečen neto zaslužek na posameznega zaposlenega 24 tisoč din. V prihodnje bodo, kot so se dogovorili tudi na občnem zboru, še natančneje proučili merila za nagrajevanje in dali poseben poudarek nagrajevanju po delovnem učinku. Govorili so še o izobraževanju in strokovnem usposabljanju zaposlenih, družbemi prehrani, razvedrilu in skrbi za človeka, še prav posebno pa o bolezenskih izostankih; to pa tudi ni zgolj naključje, saj so lani zaradi bolezenskih izostankov izgubili nad tisoč delovnih ur v proizvodnji.	S. F.
Ze sedaj je treba misliti na spomladansko setev
POMURSKI VESTNIK, 7. MARCA
4
Prejšnji teden so si dijaki Da razreda ogledali Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti. V okviru poučne ekskurzije so si ogledali potek predelave mleka in ostale značilnosti tovarne. Direktor tovarne inž. Deškovič jih je seznanil s tradjcijo tovarne od ustanovitve do danes, s procesom ugotavljanja tolščobe v mleku in drugem.
-do-
Tedenski koledar
Petek, 8. marec — Janez Sobota, 9. marec — Frančiška Nedelja, 10. marec — Viktor Ponedeljek, 11. marec — Krištof Torek, 12. marec — Gregor Sreda, 13. marec — Kristina Četrtek, 14. marec — Matilda
Zdravstvena dežurna služba
e. marca — dr. Hajdinjak
9. marca — dr. Gruškovnjak
10.	marca — dr. Gruškovnjak
11.	marca — dr. Sedlaček
12.	marca — dr. Gregorc Anica
13.	marca — dr. Gruškovnjak
14.	marca — dr. Sedlaček
KINO
MURSKA SOBOTA — od 8. do 10. marca ameriški barvni kinema-skopski film: »Na muhi«; od 11. do 12. marca jugoslovanski barvni film: »Izbirijivka«; od 13. do 14. marca francoski barvni kinemaskopski film: »Potovanje z balonom«.
GORNJA RADGONA — 9. in 10. marca ameriški vistavisionski film: »Presenečenje minulega«; 13. in 14. marca italijansko-španski film: -Preiskovalni sodnik«.
LJUTOMER — 9. in 10. marca angleški kinema. film: »Ključ«; 13. in 14. marca film: »Rdeči krog«.
KRIŽEVCI PRI L JUT. - 9. in 10. marca francoski film: -Dolgo, toplo leto«.
VIDEM OB ŠČAVNICI 9. in 10. marca ameriški kavbojski film-»Zveza za Tucson«.
VELIKA POLANA — 9. in 10. marca francoski barvni film: »Črni Orfej«.
KROJAŠKI STROJ »Faf« v dobrem stanju in radioaparat »Grotz« UKW prodam. Stefan Barbarič, Lončarovci 14, p. Križevci v Prekmurju.	M-lll
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Vprašajte pri »Slje-me« Maribor, Vetrinjska 10 Pismene ponudbe pod Jože Elč-nik, Malečnik 17, Maribor.
M-137
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3.5 ha zemlje v Kamnici pri Mariboru ugodno prodam. Ignac Polič, Rošpoh 71, p. Kamnica.	M-151
MOTORNO KOLO »Vespa«, ugodno prodam. Staneta Rozmana 6. Murska Sobota.	M-152
HIŠO z gospodarskim poslopjem primemo za dve družini, z živino in vsem inventarjem ter 7 ha zemlje (gozd, vinograd), v bližini Ptuja, ob glavni cesti, ugodno prodam. Interesenti naj se javijo na naslov: Franc Stepanovič, Mlajtinci 10.	M-152
SVINJAK nov in žensko športno kolo »Rog«, ugodno prodam prodam. Naslov v upravi lista.
M-154
HlSO z gospodarskim poslopjem, krilo z opeko in 2 ha zemlje u-godno prodam. Ludvik Temlin Kuštanovci 76, p. Mačkovci.
M-155
SPALNICO, kompletno, ugodno prodam. Informacije v podružnici »Delo«, kiosk. M. Sobota.
M-156
Prazno sobo išče pošteno dekle v Murski Soboti. Naslov v upravi lista.	M-167
GUMO. kompletno z »felno« iz tovornjaka znamke Tiger štev 62233375 in 10 27, dim. 7.5x20, sem izgubil 11. februarja na cesti med Lendavo in Beltinci. Poštenega najditelja prosim, da sporoči proti nagradi na ime Franjo Bratinščak, Transportno poduzeče, Čakovec.	M-157
Sod 550-literski za zrnje ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-168
Obveščam cenjeno občinstvo, da ponovno izvršujem usluge za žaganje lesa. Ob žaganju je treba predložiti potrdilo od ObLO. Se priporoča Mauko, žaga, Videm ob Ščavnici.
M-171
ČESTITKA Diplomirali so:
LASBAHER FRANČEK — na filozofski fakulteti,
ŠUMAK JOŽE — na medicinski fakulteti,
ALATIČ ERIK — na strojni fakulteti.
Iskreno čestitamo!
Prleški študentje
PREKLIC, 
ki je bil objavljen v PV št. 7 na ime Marije Kos, dij. ES S Murska Sobota, dopolnilo doma iz Vanča vesi št. 41.	D-115
Kmetijska zadruga Grad razpisuje delovno mesto komercialista
z ustrezmo kvalifikacijo in šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na upravo KZ Grad.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kmetijska zadruga Grad proda
tovorni avtomobil znamke »Pionir«
3 tone, generalno popravljen, po ugodni ceni. Kot kupci lahko nastopajo gospodarske organizacije. Ponudbe naj pošljejo na upravo KZ Grad.
Komisija za usluižbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravnih organih ljudskega od bora:
1.	referenta za plan in analize iz obrti, industrije
in investicij
Pogoj : višja strokovna izobrazba (višja komercialna šola) z nekaj let prakse na sorodnem delovnem mestu.
2.	Pisarniške uslužbenke pri sodniku za prekrške
Pogoji: nižja strokovna izobrazba (administrativna šdla) in opravljen strokovni izpit.
3.	strojepiske
Pogoj : strojepisec Ib ali II razreda.
Pravilno kolkovane  prošnje s kratkim življenjepisom im opisom dosedanjih zaposlitev je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Murska Sobota v roku 15 dni po tej objavi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Komisija za uslužbenske zadeve
Gradbeno podjetje »OBNOVA« Ljubljana, Vilharjeva cesta 33, sprejme v začetku letošnje gradbene sezone za svoja gradbišča v Ljubljani, Smledniku, Ihanu, Poreču in Škofji Loki večje število kvalificiranih
tesarjev
zidarjev
železokrivcev
Prav tako sprejme večje število nekvalificiranih delavcev, ki imajo veselje za priučitev tesarskega in zidarskega poklica.
Hrana in stanovanje je za samske delavce zagotovljena Osebni dohod ki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in po učinku. Pismene ali ustne ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja.
VABILO
Na osnovi 14. člena pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti sklicujemo IX. redni občni zibor delegatov Vodne skupnosti, ki bo v torek, dne 19. marca 1963 Ob 8. uri v sejni dvorani ObLO Murska Sobota (prej okraj pritličje).
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev organov: delovnega predsedstva, zapisni kar ja, dveh overovateljev in verifikacijske komisije,
2.	Poročilo upravnega odbora,
3.	Poročilo verifikacijske komisije,
4.	Razprava o poročilih, sklepanje o potrditvi dela in zaključnega računa,
5.	Razprava in sprejem delovnega /rrograma za leto 1963 ter sklepanje o višini vodnega prispevka za leto 1963,
6.	Razno.
V primeru nesklepčnost olb napovedanem času se bo vršil zbor pol ure pozneje pri vsakem številu prisotnih delegatov, delegatov.
Delegate prosimo za točnost in polnoštevilno udeležbo.
Upravni odbor
D-16S
UPRAVNI ODBOR VZGAJALlSCA VERŽEJ
razpisuje
za dine 16. marca 1963 ob 8. pri predp. v prostorih Vzgajališča
JAVNO LICITACIJO
naslednjih vprežnih vozil in predmetov:
1.	Kočija z gumikoleši
2.	Konj »Pelko«
3.	Lahki voz — španik
4.	Srednji voz
5.	Lahke sani
6.	Koimot komplet
7.	Konjska prsna oprema komplet
8.	Razne druge predimete
Vprežna vozila,, kakor vsi ostali predmeti so še v uporabnem stanju. Ogled za prodajo predvidenih predmetov je možen vsak dan na upravi Vzgajališča od 10.—12. ure, vse do dneva razprodaje. Licitamti plačajo na blagajni pred pričetkom licitacije 5% kavcijo od izklicne vrednosti posameznih predmetov.	D-163
ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta:
3 medicinske sestre za patronažno službo 1 bolničarja za splošno ambulanto M. Sobota
Pogojni za delovna mesta pod tč. 1 se zahteva višja ali srednja šola za medicinske sestre, pod tč. 2 šola za bolničarje.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi. »Ledavski dol« Cankova, razpisuje delovno mesto
govedarja
na Poslovni enoti Cankova.
Pogoji : praksa na delovnem mestu pri pitani živini Družinsko stanovanje preskrbljeno. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v zadrugi. Nastop dela takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor Zdravstvenega doma G. Radgona razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	medicinsko sestro za sploš. ambulanto v Vidmu ob Šč.
2.	medicinsko sestro za pomožno ambulanto v Negovi
3.	babico pri splošni ambulanti Videm ob Šč.
Pogoji:
pod 1. in 2. opravljena šola za medicinske sestre pod 3. opravljena šola za babice in nekaj prakse Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku Zdravstvenega doma. Samska stanovanja na razpolago (tudi v Negovi).
Pravilno kolkovane ponudbe pošljite upravi Zdravstvenega doma G. Radgna.
Raizpls velja do zasedbe delovnega mesta.
0-170
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri svetu ekonomske enote kartonaže v CZP »Pomurski tisk« Murska So-bota
SPREJME V ZAČASNO DELOVNO RAZMERJE 5 POMOŽNIH DELAVCEV
Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite kadrovsko-socialni, službi podjetja.
0-169
WHIT MASTERSON
ŽENSKE
v njegovem življenju
(Nadaljevanje)
Teresa je nejevoljno našobila ustnice. »No. mislim, da se je izravnalo — 1:1. Ali torej lahko vidim gospoda Merrimama?«
»Gospod Merriman je na lovu v Kanadi. Ne vem za gotovo, kdaj se vrne. Jaz sam se ravno vrnil s počitnic pred nekaj urami, da bi prezračil stanovanje. Mislil sem, da ste od dekoraterja.«
Če Otta Merrimana mi v mestu, je že razloženo, zakaj je pismo Lewisa Cilmara brez posledic ... »Najbrž pošte niso pošiljali za gospodom Mernmanom? je vprašala z novim upanjem.
»Ne, sploh ga ni mogoče dobiti — zato ramo rad odhaja zdaj pa zdaj. Hotel jo zadrži zanj v blagajni. Malo prej sem jo ravno prinesel gor.«
Teresa je hitro pogledala naokrog po predsobi, v kateri sta se pogovarjala in srce ji je nenadoma poskočilo. Na mizi pri vratih v omaro je ležal debel kup pisem, zavitkov in časnikov. »Ne zanima me nič drugega,« je rekla, »kakor neko pismo, ki bi moralo biti v kupu tam. Gospodu Merrimamu ne bi bilo nič hudega, če bi ga lahko samo pogledala.«
»Ste ga vi napisali, gospodična Tolan?«
To ravno ne. Napisal ga je moj prijatelj.« Približala se je
mizi. Vem. da gospod Merriman ne bi imel nič proti, če bi jaz to ...«
Oprostite.« Calvin ji je zastavil pot. »Ne morem vam ga
dati.«
»A silno je pomembno! Zgodil se je umor in v tem pismu so nemara kaki podatki...« Spričo njegovega prizanesljivega smehljaja je zardela. »Resnico vam govorim! Če ne verjamete meni, odprite pismo sami.«
»Ne gre za to, kaj verjamem, gospodična Tolan. Kratko malo ne morem prevzeti odgovornosti. Bojim se, da boste morali počakati, dokler se ne vrne gospod Merriman.«
Teresa je prosila, rotila, se mu laskala. A čeprav je uporabila zadnjo trohico svoje zapeljive prepričljivosti, ni in ni mogla omajati starega hišlnega gospodarja. Calvin je vzbujal občutek, kakor da je že vajen ostati neomajen pred prilizovanjem lepih žensk. Glede na finančni in samski položaj njegovega go
spodarja je bilo to prav verjetno. Ko je videla, da je pred to skalo vse skupaj samo bob ob steno, se je naposled vdala. »No, prav,« je rekla utrujeno. Počakala bom na gospoda Merrimana. Mu boste povedali, da ga čakam, takoj ko se vrne?
Calvin si je zapisal njeno ime in številko sobe in položil list na kup pošte. Teresa je pomislila na zadnjio rešilno bilko. »Ali bi mi hoteli pogledati vsaj to. če je pismo, ki ga iščem, sploh v kupu? Ne bi rada zapravljala časa.«
Obotavljal se je, potem pa prelistal kup pisem, tako da je gledal na odpošiljateljev naslov. Ko je zastal, da bi odmaknil ovitek, je Teresa presenečeno zamižala. Bilo je debelo rjavo pismo, skoraj bolj zavoj kakor pismo, ki ga je bila pričakovala. A tudi čez predsobo je lahko razločila krepko Lewisovo pisavo. »Je to?« je vprašal Calvin in ga podržal kvišku.
Tereso je kar zasrbelo, da bi zagrabila zavitek in pobegnila. A vedela je. da bi bila ta dirka preveč predrzna, zato je potlačila razburjenje, ki jo je bilo prevzelo. »Hvala lepa. Čakala bom gospoda Merrimana, da me bo poklical.«
Ko se je vrnila v svojo sobo, je dala duška svojemu razočaranju s tem. da je krepko brcnila škatlo za klobuk. »Vražje, vražje, vražje!« je tarnala. »Zakaij ne more biti dvajset let mlajši ta gospod Calvin? Kaj bom pa zdaj?« A saj je že vedela, kakšen bo odgovor. Kakorkoli ji je bilo to zoprno — morala bo telefonirati Meg in ji sporočiti, kako se ji je ponesrečilo.
Meni se ne zdi, da bi se morala jeziti,« je rekla Meg, ko je Teresa povedala do konca. »Sijajno si ravnala.«
Lepo. da tako rečeš, srček, ampak...«
Nič ampak. Potrdila si domnevo, da je Lewis res pisali Merrimanu, o čemer nismo bile čisto prepričane. In dejstvo, da mu je poslal zavitek pisma, me strašno mika raziskati. Ali misliš, da mu je poslal kake risbe? No da, ko se Merriman vrne, bomo za gotovo zvedeli, naj je že karkoli.«
»Imela sem občutek, da ga vsak hip pričakuje.«
"Prav, ostani pri telefonu im mi sporoči, ko kaj odkriješ."
Teresa se je zdaj počutila bolje. Ko je zadevo premislila, sc je tudi sama zavedela, da je vendarle nekaj dosegla. Zdaj je bilo vse, kar ji je treba storiti, da mirno čaka na nadaljevanje.
Vendar je čez nekaj minut že začutila, da čakanje slabo vpliva na njene živce. Njena moč je bila v družbi, ne pa v samoti in premišljevanju. Hrepeneče je sedela pri oknu in strmela dol v pare na jezeru. Čisto mogoče je bilo, da se Otto Merriman vrne nocoj — ali jutri — ali, da, ali čez nekaj tednov. Zdaj si je očitala, zakaj ni bila ubogala nagona in vzela zavitka s silo. Ječa ne bi bila nič hujša od te prisiljene brez-'delnosti.
Pičlo uro po tistem, ko je poklicala Meg, je telefon tiho zabrnel, a Teresa je planila z vnemo odpuščenega jetnika .»Da?«
»Gospodična Tolan?« Glas je bil moški, nizek in prijeten. »Tukaj Otto Merrimajn. Pravkar sem prišel domov in Calvin mi je povedal precej zmedemo zgodbo — o nekem pismu ...«
»Tako me veseli, da ste me poklicali,« je rekla Teresa in s težavo dosegla, da ni zavriskala v telefon. "Zelo pomembno je, da se z vami pogovorim čimprej. Če bi lahko prišla zdaj gor k vam . . ."
»Se bolje bi bilo, če mi dovolite, da se oglasim pri vas, ker ravno odhajam ven. Recimo čez pet minut?«
»Pet minut,« je privolila Teresa. Odložila je slušalko in pohitela k omari. Po strahotnem trenutku neodločnosti je segla po nabrano, dekoltirano obleko, svetlomodro, in začela naglo lesti vanjo. To je tisto, si je rekla; tokrat ti ne more spodleteti. Planila je v kopalnico, zgrabila z desnico ščetko za lase, z levico ličilo. Za trenutek je študirala svoj razburjeni obraz v ogledalu to se začela smehljati. »Navsezadnje,« je zamrmrala naglas, »je to samo moški.«
Njeno upanje za prihodnost se je s tem spet povečalo. Ko je pet minut kasneje potrkalo v njeni veži, je Teresa šla odpret obiskovalcu s hladnokrvno zbranostjo. Opogumilo jo je, ko so se mu oči nehote nekoliko razširile, kar je pomenilo, da ni čisto ravnodušen do njenih čarov.
»Otto Merriman,« je rekel, dasi brez potrebe, saj se je Te-resi kar zdelo, da mora 'biti Otto Merriman natanko tak. Bil je velik, eleganten mož, precej vitek, 'četudi ne koščen. In čeprav so mu lasje na sencah siveli in so kazali sivino tudi njegovi brki. ni bil posebno star. mogoče zavoljo gladke rjave kože, ki ni bila niti najmanj nagubana, le ob temni črti, kjer so se začenjali lasje, se je vlekla skoraj neopazna brazgotina«
»Ali ne boste vstopili, gospod Merriman? Jaz sem Teresa Tolan.«
»Hvala.« Sedel je na stol, ki mu ga je ponudila, in se pozorno zagledal vanjo. »Zdaj vem.« je rekel končno. »Videl sem vas že. Ne osebno, seveda. Vi ste Lewisov model — slovita Gil-morova tigrica.«
Da, sem,« je rekla Teresa in se počutila polaskano. »V nekem smislu je to tudi vzrok, da sem tukaj.«
»Kako je pa kaj z Lewisom? Ze leta ga nisem videl.«
»Lewis je mrtev. Zgodilo se je prejšnji teden, danes teden.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »pomurski tisk v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, Telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NE v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 7. MARCA
5
Naši kraji
Ljutomer
V	Ljutomeru so v minulem tednu pričeli graditi dvaintrideset stanovanjski blok na Ormoški cesti. Sedaj izvajajo sicer samo še zemeljska dela in navažajo gramoz ter ostali material, vendar sodeč po uspelem začetku, bodo ob ugodnem vremenu že v najkrajšem času vidni rezultati gradnje. Gradbena dela je prevzelo podjetje »IMGRAD« Ljutomer.
Beltinci
V	vaseh beltinske občine so bila pretekle dni predavanja; organizirala jih je občinska Ljudska univerza iz Beltinec.
Občinska Ljudska univerza v Beltincih je pripravila pester program predavanj s področja poljedelstva in veterinarstva. S področja poljedelstva je bilo največ govora o osnovnem in dopolnilnem gnojenju njivskim kulturam, o gnojenju travnikov in varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Razpravljali so tudi o pripravah na spomladansko setev. S področja veterinarstva pa so predavanja zajemala nalezljive bolezni, vzrejo in prehrano domačih živali.
HoščancI
Organizacija SZDL v Moščan-cih je prejšnji četrtek organizirala predavanje o zunanji politiki. V okviru Ljudske univerze je predaval tov. Sabjan. Predavatelj še je omejil na pregled političnih dogajanj v preteklem letu, potem pa pripovedoval o svojih vtisih s potovanja po deželah Amerike. Predavanje je bilo zelo dobro pripravljeno, medtem ko je udeležba bila bolj skromna. Predavanje je poslušalo le okrog trideset občanom, od tega le nekaj mladin-
Murska Sobota
Dijaki obeh četrtih razredov gimnazije so v zvezi s poukom (prirodopisa napravili ekskurzijo na Veterinarsko postajo. Seznanili so se z prednostjo umetnega osemenjevanja pred naravnim ter z načinom dela in uspehi zavoda. Predvsem so se zanimali za postopek odvzemanja, konser-viranja ter proučevanja semen.
Isti dijaki so si v okviru pouka fizike ogledali tudi obratne prostore podjetja »Blisk« v Murski Soboti, kjer so se seznanili s postopki izdelovanja raznih nadomestnih delov za radioaparate ter televizorje ter z opravljanji raznih drugih finomehaničnih del. -mv-
Gornji Petrovci
V	soboto je bila v Petrovdh seja občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev, na kateri so razpravljali predvsem o programu dela za tekoče leto. Sklenili so, da bodo letos največ pozornosti posvetili prav novemu na činu izobraževanja svojih članov, po izobraževalnih prilogah objavljenih v časopisu TV 15.
V	kooperaciji z zasebniki’ je letos kmetijska zadruga v Pe-brovcih sprejela dokajšnje obveznosti.
V	načrtu imajo, da bodo s kooperativnim odnosom vezali za odkup od privatnega sektorja 1700 bekonov. 330 glav goveje živine in 190 tisoč litrov mleka. Tudi plan odkupa zemljišč so si zastavili precej visoko, saj predvidevajo, da bodo letos odkupili okoli 75 hektarov zemljišč od privatnih kmetijskih proizvajalcev.
DVE STO IZGUBLJENIH MILIJONOV
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti so odborniki razpravljali tudi o precejšnjem številu bolniških izostankov od dela v gospodarskih organizacijah soboške komune.
Iz poročila inšpekcije za delo je ugotoviti, da je še vedno in v večini gospodarskih or-ganizacij kljub prizadevanju inšpekcijske službe, higiensko tehnična zaščita dokaj šibko organizirana ali pa jo jemlje-
jo vse preveč formalno. Temu primerne so tudi ugotovitve inšpekcije. V preteklem letu je bilo namreč zabeleženih nad 12.300 izgubljenih delovnih dni. kaT je za dobrih 2000 dni več kot v prejšnjem letu.
in to kljub temu, da se število poškodb iz prejšnjega leta ni bistveno izpremenilo. Toda, če preračunamo že omenjene šte-vilke v škodo, ki jo je naša družba utrpela, in vprašanje je, če smo jo zares upravičeno utrpeli, se lahko ob številki, ki se giblje okoli 200 milijonov, tudi zamislimo.
Ali se ne bi dala ta številka občutno zmanjšati?
Prav gotovo bi se, kajti u-gotovitve komisije so temeljite in se lahko nanizajo v dolgo kolono premajhnega upoštevanja preventivnih ukrepov za preprečevanje nezgod in obolenj v delovnih organizacijah. Če začnemo z neprimerno urejenimi delovnimi prostori, s slabo zaščito delovnih in pogonskih naprav in pomanjkanjem osebnih zaščitnih sredstev in končamo ob pol prazni h omarica h prve pomoči:, smo si na jasnem, da se da še marsikaj storiti.
RAZDROBLJENOST
- OVIRA HITREJŠEMU RAZVOJU
Iz poročila o delu okrajnega sodišča v Murski Soboti je zaslediti, da so kljub izdelavi nove zemljiške knjige, ki naj bi uredila dosedanje nemogoče stanje glede razdrobljenosti zemljišč, s tem v zvezi še vedno precejšnje težave, posebno na nekaterih Ravenskih in Dolinskih področjih.
Tu je namreč še vedno za-slediti težnjo, da se ob dedovanju taka zemljišča še nadalje delijo in s tem ustvarjajo smešno majhne parcele, ki so le idealne in se skoraj ne dajo obdelovati kaj šele na njih uporabjati modeme agrotehnične ukrepe. Ni redek pojav, dia se nekaj arov velika zemljišča razdelijo na 30 ali pa še več delov, ki jih potem posedujejo različni lastniki.
To je našemu gospodarstvu, posebno sedaj, ko posvečamo kmetijstvu vedno več pozornosti, izredno škodljiv pojav. Prav zaradi tega bo moralo sedišče v podobnih primerih češ če uporabiti tudi zakonsko določilo, po katerem se določeno zemljišče prepiše le na enega izmed dedičev, ki ga bo tudi obdeloval, deleže ostalim pa izplača.
Iz poročila okrajnega sodišča je tudi razbrati, da se število kaznivih dejanj v preteklem letu ni povečalo, kar
pripisujejo predvsem uspešnemu delu 40 poravnalnih svetov, ki obstojajo na področju tega sodišča, saj slo ti v preteklem letu obravnavali nad 1900 spornih vprašanj, ki so jih nad 60 odst. tudi ugodno razvozlali.
Nagrajenec na razstavi? Ne! Le križanec "Jurček" posestniku Janeza Očeka iz Moščanec. Dosegel je namreč svojevrsten rekord v teži: tehta nič manj kot 4 kg in 60 dkg.
ZA NEVESTNO GOSPODARSKO POSLOVANJE
TRI LETA ZAPORA
V torek se je pred Okrožnim sodiščem zagovarjal Franc Strah, trgovski poslovodja iz Gornje Radgone. Pod predsedstvom okrožnega sodnika Milana Regvarta je bil Franc Strah spoznan za krivega zaradi kaznivega dejanja poneverbe po členu 322/1 KZ, ker si je na škodo Trgovskega podjetja »Sloga« iz Gornje Radgone protipravno prilastil v trgovski poslovalnici 120.000 dinarjev.
Nadalje je bil spoznan za krivega zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 306/III KZ, ker je v dobi petih let ob vsaki inventuri potvarjal številke, nanašajoče se na količine in vrednost posameznih artiklov in si s pripisovanjem k Obstoječim Količinam lažno povečaval vred -nost zalog. In končno je bil »poznan za krivega zaradi nevestnega gospodarskega poslo-
vanja po členu 213/11 KZ, ker je vedama kršil predpise v poslovanju z družbenim premoženjem, čeprav je vedel, da lahko za gospodarsko organizacijo nastane znatna škoda s tem, ker je od leta 1955 do 13 maja 1961 prodajal v nasprotju s predpisi blago na up, pri čemer so dolgovi potrošnikov znašali 1,000.000 .dinarjev. Evidenco o teh dolžnikih je vodil v lastnih zapiskih in listkih.
ki jih je tudi izgubil, del dolžnikov pa je prikrival pri u-pravi.
Podjetju ni prijavil primanjkljaja, ki ga je opažal. Tako so 13. maja 1961 ugotovili primanjkljaj v znesku 1,955.699 dinarjev. Nadalje je prepuščal poslovalnico, kadar je odhajal na dopust ali na zdravljenje, brez primopredajne inventure in je zaradi tega nastala v tej poslovalnici škoda v vrednosti 1,955,699 dinarjev.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno o-kolnost obtoženčevo priznanje, težke družinske razmere in bo lezen, kot obteževatno Pa njegovo predkaznovanost. Ob u-poštevamju teh okoliščin je sodišče izreklo enotno kazen treh let zapora. V to kazen je vštet tudi preiskovalni zapor.
Sodišče je hkrati prepovedalo obtožencu opravljanje poklica, ki je povezan s samostojnim razpolaganjem z družbenim premoženjem za dobo 4 let. Sodba še ni pravomočna.
RADIO
Murska Sobota
spored od 9.—14. marca
SOBOTA, 9. MARCA
17.00—	17.20
Kje se bomo srečali danes in jutri;
17.20—	17.30
Zabavna glasba, obvestila in reklame;
17.30—	18.00
Želeli ste — poslušajte!
NEDELJA, 10. MARCA
12.00—	12.30
V nedeljo opoldne ((Tedenski feljton radia Murska Sobota);
12.30—	12.40
Zabavna glasba, obvestila in reklame;
12.40—	13.00
Oddaja v madžarščini;
13.00—	15.00
Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK, 11. MARCA
17.00—	17.15
Vsega po malem o športu in športnikih;
17.15—17.30
Mladinskih petnajst minut;
17.30—	18.00
Za vsakogar nekaj (Spored vedrih in plesnih melodij.)
TOREK, 12. MARCA
17.00—	17.10 Domača poročila;
17.10—17.20
Zabavna glasba, obvestila in reklame;
17.20—	17.30
Izbrali smo za vas;
17.30—	17.40
Oddaja v madžarščini;
17.40—	18.00
Želeli ste — poslušajte!
RESNICA O KULTURI NA GIMNAZIJI
Piseč članka »Dva svetova«, objavljenega v zadnji številki Pomurskega vestnika, trdi, da so kulturne prireditve v zadnjem času na obeh zavodih redke. Očitno se zelo slabo zanima za kulturo, da ne ve za niz prireditev, ki jih Je od marca lanskega leta, takrat so namreč MKUD gimnazije ustanovili, organiziralo MKUD »AH Kareloš«. Kaže, da na nobenih od teh prireditev ni bil, kajti sicer ne bi omalovaževal kulturnih prireditev gimnazijcev. MKUD »Ali Kardoš«, ki je lansko leto priredilo največ kulturnih prireditev, po njegovem
spi. Naj se nam ne zameri, če u-gotavljamo, da je javnost napačno informiral, če že ne celo nepošteno. Kdor hoče javnost informirati, mora bita sam informiran.
Lansko leto Je MKUD »Ali Kardoš« organiziralo: nastop pesnika Kajetana Koviča, ki je dijakom bral svoje pesmi, dva nastopa recitatorja Marjana Dolinarja, ki Je dijakom recitiral dela svetovnih klasikov in Cankarjeve črtice, dve predstavi SLG iz Maribora, ki se
je našemu dljaštvu in občinstvu predstavilo z Mrožkovo dramo »Policija«, nastop glasbene šole iz Maribora, ter naštudiralo dramo »Dobrodošla, Miss Agata«, s katero so dijaki gostovali v štirinajstih krajih Pomurja. Za kulturne praznike pa je MKUD priredilo proslave, na katerih so nastopile skoraj vse sekcije MKUD.
Letos je MKUD »Ali Kardoš« priredilo: predavanje Narodne galerije iz Ljubljane o razvoju slikarstva na Slovenskem od 15. do 20. siti. in o elementih grafike, razstavo Hinka Smrekarja, 4. t. m. pa je bila v mladinski sobi gimnazije otvoritev Kondorjeve razstave, ki bo trajala do 10. t. m.
V zadnjih dneh so se dijaki gimnazije že večkrat uspešno predstavili soboški publiki s psihološ-ko-kriminalno dramo »Mišolovka«, s katero bodo tekmovali na okrajni dramski reviji v Slovenj Gradcu.
Mislim, da ni treba poudarjati, da kultura na gimnaziji ne »spl« Za organizacijo kulturnih prireditev si je gimnazija za nekaj časa nakopala dolg, ki je nastal zaradi deficita pri gostovanju MNG Maribor in glasbene šole iz Maribora, pa čeprav so gimnazijci prodajali vstopnice po vsej Soboti. Hočem reči, da smo bili v času. ko Svoboda ni delovala, gimnazijci skoro edini, ki smo skrbel! za kulturne prireditve — ne le zase, ampak tudi za dijaštvo drugih šol in za soboško publiko.
PETER POTOČNIK
S skupnimi močmi — STROJ in LJUDJE
Bralci-bralcem v presoj
Kakšen sprevodnik je to ?
Dne 11. februarja avtobus, ki vozi na progi M. Sobota — Grad — Kuzma, ob 10. uri zjutraj ni vzel s seboj neke Ciganke z otrokom.
Avtobus je bil poln in je že čakal na odhod, ko je prišla Ciganka in je hotela vstopiti. Sprevodniku je rekla, naj izstopi, da bi sama lahko vstopila. Ta pa tega ni storil, ampak je dejal: »Torej naj jaz izstopim, da se bo Ciganka lahko peljala?« Po njegovi posmehljivi opazki se je oglasilo več potnikov, ki so vsi podprli »kulturnega« sprevodnika. »Jaz plačujem davek v cestni sklad, o-na pa ne!« je dejal nekdo. »Naj gre peš!« Drugi pa: »Jaz moram na cesti metati sneg, ona pa ne! Naj gre peš!« In tretji: »Jaz delam, ona pa ne! Naj gre peš!« Tako se je zvrstilo še nekaj podob-
nih »pametnih« pripomb. Nazadnje je sprevodnik zaprl vrata in avtobus je odpeljal brez matere z otrokom.
Sprevodnik ni imel nobenega razloga, da pusti potnika na cesti samo zato, ker je ciganskega rodu. Ni bila taka stiska, da ne bi bilo prostora tudi zanjo, kajti na naslednji postaji, v Cmelavcih, sta lahko vstopila še dva nova potnika. Seveda, onadva nista bila Cigana. Pa naj je bila Ciganka taka ali taka, naj plačuje davek ali ne, naj dela ali ne, če je pripravljena plačati vožnjo kot drugi potniki, nima nihče pravice pustiti jo na cesti. Poleg tega pa je to bila mati z otrokom in sprašujem se, ali ciganska mati ni taka mati kot pa druge. Toda sprevodnik tega avtobusa najbrž o tem ni nikoli razmišljal.
Kot več drugih potnikov se je smejal na račun matere, ki je potem gotovo morala z otrokom peš-domov. Razen tega pa ta sprevodnik najbrž tudi ne ve, da so v Jugoslaviji vse narodnosti enakopravne in da imajo vsi pravico, voziti se z javnimi prometnimi sredstvi.
Sprašujem se tudi, kako daleč lahko potnik zaupa podjetju, ki ima tako »olikane« in »kulturne« uslužbence.
D. G., Grad
Pridružujemo se Vaši ogorčenosti nad postopkom tega sprevodnika. Sicer pa se resno bojimo, da je le-ta eden izmed tistih sprevodnikov, ki poizkušajo biti «vlju-dni« prav zaradi tega, ker se ljudje toliko pritožujejo nad njihovo nevljudnostjo.
ZARADI MAJHNE POMOTE
V nedeljo sem se peljal z avtobusom Avtobusnega podjetja Maribor na relaciji M. Sobota-Lendava. Avtobus je že nekaj časa stalna postaji z napačno tablo, ki označuje smer vožnje. Nekaj minut pred odhodom pa je sprevodnik nepričakovano zamenjal tablo z napisom smeri vožnje. Ob vstopu v avtobus sem ga vljudno opozoril, zakaj že tega ni storil prej. Takrat pa je neupravičeno vzkipel, začel kričati name in me obmetavati z najrazličnejšimi vzdevki.
Tako neumestno ravnanje uslužbenca omenjenega podjetja je žaljivo in neumestno. Temu in podobnim uslužbencem avtobusnih podjetij priporočam, naj gredo s svojimi kolegi iz ljubljanskih avtobusnih podjetij na vožnjo Lju-bljana-M. Sobota ali obratno ter se od njih naučijo olike in vljudnosti.
Potnik
Kdo ve, ali niste bili žrtev istega sprevodnika kakor potnik z dne 11. februarja? Morda pa se bo le malce zamislil nad svojim ravnanjem s potniki.
POZDRAVLJENA, POŠTENOST!
Pred dnevi sem v Stari vasi pri Ljutomeru izgubil denarnico in z različnimi, zelo važnimi dokumenti. Franc Bukovec, kovaški vajenec pri Antonu Semeniču v Ljutomeru je denarnico še istega dne našel in mi jo z vso vsebino vrnil. Za njegovo poštenost se mu najlepše zahvaljujem!
Rihard Lakič, šofer Mlekarna Ljutomer
Da, pozdravljena, poštenost!
VEDNO BOLJ V SKRIVNOSTI - RAKA
Danes ko je dosežen velik napredek pri zdravljenju bolezni z uvedbo vrsto novih preizkušenih zdravil in diagnostičnih metod, je zdravljenje raka še vedno velik problem.
Rak je bolezen, pri kateri je umrljivost posebno v naprednih državah med najvišjimi. Tudi naša država spada po novih statističnih podatkih med tiste, kjer je rak po vzroku umrljivosti iz ozadja prišel na vrh. Vsak 5 do 6 odrasel prebivalec zboli za eno Izmed vseh mogočih oblik raka.
Zdravstvena služba je uspela skupno z izboljšanjem življenjskega blagostanja in prosveto zmanjšati umrljivost pri tuberkulozi, otroški umrljivosti in vseh drugih boleznih. Borba proti umrljivosti za rakom pa še ni dosegla prav pri ženah tiste stopnje, ki bi jo morala.
Pravočasno odkrivanje raka pri ženi je olajšano z dejstvom, da so mesta, kjer se rak najpogosteje razvija, lahko dostopna, za razliko od raka, ki se razvija nekje v notranjosti telesa.
Rak na dojkah, rodilih in plodilih povzroča prezgodnjo smrt predvsem tistih žena, ki posvečajo svojemu zdravju premalo ali nobene pozornosti.
Vzrok za nastanek raka še ni znan. Najpogostejša oblika raka pri ženi je rak materničnega vratu Tega pa lahko tudi najlaže odkrijemo. Opažamo ga pri eni izmeti 700 žena, največkrat v dobi od 30 do 45 let; najpogostejši je pri že-
nah, ki so pričele mlade občevati ali pa so zelo mlade rodile. Odvisen pa je tudi od čistoče moškega spolovila. Rak materničnega telesa je štirikrat redkejši. Večinoma pri ženah v in po meni, torej nad 45 letom starosti. Rak jajčnikov s 13 odst. vseh spolnih oblik raka je na 3. mestu pogostnosti, predvsem med 40. in 60. letom sta rosti. Rak nožničnega vhoda se javlja v 4,4 % in nožnice v 2 do 3 %
Rak na dojkah zavzema eno tretjino vseh tumorjev dojk. V LR Sloveniji zboli za rakom na dojki ena žena v starosti od 30 do 69
let od 244 obolelih za rakom na leto.
Sprva rak ne dela nobenih težav. Zena je navidezno zdrava in ravno takrat je rak še popolnoma ozdravljiv. Ko pa se pojavijo značilni znaki, je razvoj raka dosegel že tisto stopnjo, ko lahko rešimo življenje le z razširjeno operacijo, s katero skušamo odstraniti vso, z rakom preraščeno tkivo in z obsevanjem uničiti rakaste celice. Dostikrat pa je na žalost ves trud zaman.
Značilnost raka kot bolezni je namreč v tem, da se vrača v globino, podobno koreninam v zemlji, prav posebno pa dejstvo, da rakaste celice prodrejo v krvni in
mezgovni obtok ter se potem širijo po njem v oddaljene dele telesa, kjer se vgnezdijo in se pričnejo razmnoževati. V takem primeru pomoči skorajda ni več.
Z operacijo ne moremo vedno odstraniti vsa obolela mesta oziroma ta uničiti z obsevanjem.
Prve znake na materničnem vratu ali materničnem telesu predstavlja neredna krvavitev ali sluzavo krvavkast iztok. To izločanje je neredno dostikrat le po občevanju.
Rak na dojkah opažamo sprva kot malo, trdo bulico, česfco nebolečo. To spremembo opazijo žene
slučajno, pri umivanju. Vendar vsaka bulica ali zatrdlina v dojkah še ni rak. Obstaja tudi vrsta drugih obolenj v sami dojki, ki so sicer bulaste oblike, vendar še ne pomenijo raka. Iz takšnih sprememb pa se rak lahko pozneje razvije!
Opisane oblike raka pri ženi so, kot omenjeno, popolnoma o-zdravljive, če jih. pravočasno odkrijemo. Zato bi vsaka žena, ne glede na stan ali dobo, morala vsaj dvakrat letno priti na pregled, po navodilih zdravnika tudi večkrat.
Dojke naj pregleda le zdravnik, ki bo ukrenil vse potrebno, da bi pravilno pojasnil zatrdline v doj-
ki. Večkrat bo potrebna mala operacija, s katero izrežemo sumljivo mesto. Sele pregled tako odstranjenega tkiva pod drobnogledom pove točno, za kakšno spremembo gre. Nadaljnji postopek pa je odvisen od omenjene preiskave.
Raka na materničnem vratu pa opazujemo s pomočjo kolpuskopa. priprave, ki nam poveča objekt za 10 do 15-krat.
Imajo ga že vsi dispanzerji v bivšem soboškem okraju kakor tudi ginekološki oddelek Splošne bolnišnice v Murski Soboti. S posebnim postopkom s pomočjo kol-poskopa odkrivamo bolezenska
stanja, ki pa po večini niso rakastega porekla in jih nato primerno zdravimo.
Najznačilnejša preiskava za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, nožnice in delno tudi materničnega telesa pa je odvzem citološkega brisa. Danes si težko zamislimo temeljni ginekološki pregled brez brisa. Postopek je izdelal G. N. Papanicolaou (1883 — 1962). Pokojni velikan medicine je tisti, kateremu se lahko nešteto žena zahvali za rešeno življenje, mnoge pa se še bodo.
Z omenjenim postopkom, ki temelji na dejstvu, da površinske celice, ki pokrivajo vsak organ in nenehno odpadajo, z brisom »vlo-
vimo« ali oddrppemo s površine.
S posebnim načinom fiksiranja In barvanja na stekelcu opazujemo take ceFice pod drobnogledom. Odvzem brisa je popolnoma neboleč.
Izvežbanemu očesu je lahko opaziti razliko med zdravimi, sumljivimi in rakastimi celicami že takrat, ko rakasta rana ni vidna niti s prostim očesom niti s kolposkopom.
Omenjeni postopek je bil objavljen v ZDA 1943. leta. Do danes pa je izdelan do podrobnosti in priznan širom po vsem svetu.
Tako lahko torej odkrijemo raka že v zarodku. Žena, obolela za tako zgodnjo obliko raka, lahko po majhni operaciji še zanosi in rodi.
Dispanzer za žene pri Zdrav stvenem domu v Murski Soboti je pričel z Novim letom odvzemati zgoraj omenjeni bris pri vsaki ženi. S tem postopkom, tako upamo, se bomo približali rezultatom drugih naših razvitejših krajev, ki začetne oblike raka na materničnem vratu odkrijejo že v 60 odst. Uspeh prizadevanja pa bo možen le v primeru, če bodo tudi naše žene znale pravilno ceniti svoje zdravje, če bodo vsaj dvakrat Ifet-no in po potrebi tudi večkrat prišle na redne ginekološke preglede.
Z uvedbo te sodobne diagnostične metode želimo zaostalost na tem področju čimprej zbrisati, se približati ali po rezultaih celo ujeti kraje, ki so nas že daleč prekosili.
Dr. Sonnenschein Kurt
POMURSKI VESTNIK. 7. MARCA
6