Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- v (knjižni) slovenščini Matej Šekli IZVLEČEK: V članku je obravnavan naglas (knjižno)slovenskih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- tako z diahronega kot s sinhronega gledišča. Diahroni vidik podaja odražanje praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov izsamostalniških izpeljank na *-af- v (knjižni) slovenščini, izhajajoč iz teorije praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov V. A. Dyboja, ki temelji na teoriji praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga. Sinhroni pogled prikazuje napovedljiv ost naglasnih značilnosti (knjižno)slovenskih (neprevzetih kot tudi prevzetih) izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- na osnovi naglasnih značilnosti samostalnikov v besedotvorni podstavi. ABSTRACT: This article discusses the accent of the (Standard) Slovene noun derivatives with the suffix -ar(j)-, from the diachronic as well as the synchronic point of view. The diachronic perspective presents the reflexion of Proto-Slavic word-formational stress types of the noun derivatives in *-af- in (Standard) Slovene, proceeding from V. A. Dybo's theory on Proto-Slavic word-formational stress types, which is based on Ch. S. Stang's theory on Proto-Slavic flexional stress types. The synchronic point of view shows the predictability of stress features of (Standard) Slovene (non-borrowed as well as borrowed) noun derivatives in -ar(j)- on the basis of the stress features of the nouns in the word-formational base. OUvod 0.1 Praslovanski naglasni tipi Najpomembnejše odkritje strukturalnega slovanskega zgodovinskega/ genetskega primerjalnega naglasoslovja druge polovice 20. stoletja je spoznanje o vpetosti praslovanskega naglasa v naglasni tip ali akcentsko paradigmo. Praslovanski naglasni tip bi lahko opredelili kot vzorec razporeditve naglasnega mesta in različnih tonemov znotraj pregibnostnih/fleksijskih vzorcev pregibnih besednih vrst, tj. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... sklanjatvenih, spregatvenih in vzorcev pregibanja po spolu. Tako razumljen naglasni tip je torej tesno povezan s pojavljanjem naglasa v oblikoslovju, znotraj katerega je vsaj za praslovanščino smotrno posebej razlikovati naglas v oblikotvorju od naglasa v besedotvorju ter posledično oblikotvorne in besedotvorne naglasne tipe.1 Za celostno rekonstrukcijo prvih je zaslužen norveški jezikoslovec Ch. S. Stang, za sistematično vzpostavitev drugih pa ruski jezikoslovec V. A. Dybo. 0.1.1 Praslovanski oblikotvorni naglasni tipi Po teoriji praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga (Stang 1957: 56-167) so praslovanski oblikotvorni naglasni tipi značilni za glagolske in netvorjene oz. z neproduktivnimi psi. priponskimi obrazili izpeljane imenske besedne vrste ter so trije in imajo naslednje značilnosti: (a) nepremično naglasno mesto na osnovi in staroakutski tonem v vseh oblikah; (b) nepremično naglasno mesto na prvem oz. edinem zlogu končnice; tonem na zadnjih zlogih ni vedno nedvoumno določljiv; v predzadnjih zlogih je tonem odvisen od pie. izhodišča naglašenega samoglasnika, tako se načeloma lahko srečujemo s staroakutskim, starocirkum-fleksnim ali tonemom tipa novega akuta; (c) polarizirano premično naglasno mesto, kar pomeni, da se iktus lahko nahaja ali na prvem ali na zadnjem zlogu t. i. glasoslovne besede, tj. ali na prvem zlogu osnove oz. na predslonki ali na zadnjem zlogu končnice oz. na zaslonki; tonem na prvem zlogu je vedno starocirkumfleksen, na zadnjem pa podobno kot pri tipu b ni vedno nedvoumno določljiv.2 Stangovo teorijo kasneje dopolni moskovska naglasoslovna šola V. A. Dyboja, ki poleg treh Stangovih naglasnih tipov za nekatere sklanjatvene vzorce odkrije še četrtega, naglasni tip d, ki naj bi bil različica tipa b, v večini slovanskih jezikov pa naj bi že zelo zgodaj prešel v tip c oz. b (Dybo - Zamjatina - Nikolaev 1993). Pričujoča razprava ne upošteva hipotetičnega naglasnega tipa d moskovske naglasoslovne šole. Sledi le-tega se v slovenščini v nekaterih narečjih sicer pojavljajo znotraj moške o-jevske sklanjatve, razlaga stanja v knjižnem jeziku pa je tudi z neupoštevanjem le-tega dovolj natančna.3 1 V zgodovinskem/genetskem primerjalnem jezikoslovju je strokovni izraz oblikoslovje (nem. Formenlehre) razumljen kot nadpomenka izrazov oblikotvorje (nem. Flexionslehre), nauk o tvorjenju oblik (osnova + končnica), in besedotvorje (nem. Stammbildungslehre oz. Wortbildungslehre), nauk o tvorjenju osnov (prim. npr. Brugmann 1906). 2 V slovenistični strokovni literaturi se za poimenovanje tovrstnih naglasnih tipov uporabljata termina oblikospreminjevalni (nepremični, premični, končniški, mešani, tj. imenskih pregibnih besednih vrst) in oblikotvorni (glagolskih oblik, pridevniških stopenj, določnosti) naglasni tip (Toporišič 1992: 117-118). S praslovanskega stališča bistvenih razlik med naglasnim tipom imenskih in glagolskih oblik ni (npr. tip a: *žaba žabc = sçdç scdešh, tip b: *žena ženc = mogq možešb, tip c: *noganogç = trçsç tresešb) (naglas pridevniških stopenj in določne oblike pridevnika že sodi na področje besedotvorja, kar pomeni, daje njihov naglasni tip izpeljiv iz naglasa nedoločne oblike osnovnika; podobno velja za naglasni tip izimenskih in nekaterih izglagolskih glagolov), zato za praslovanščino uporabljam termin oblikotvorni naglasni tip, za slovenščino pa naglasni tip. 3 Prim. npr. rezijansko gradivo, kjer je razlika med psi. naglasnima tipoma b in c ter hipoteričnim psi. naglasnim tipom d vidna v odražanju naglasa pri samostalnikih moške Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... 0.1.2 Praslovanski besedotvorni naglasni tipi Po teoriji praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov V. A. Dyboja (Dybo 1981,55—196 in 2000,97-226) se praslovanski besedotvorni naglasni tipi vzpostavljajo za izimenske izpeljanke s produktivnimi psi. priponskimi obrazili ter so določljivi na podlagi oblikotvornega naglasnega tipa pregibne imenske besedne vrste, katere osnova je besedotvorna podstava izpeljanke (oblikotvorni naglasni tipi *a, *b, *c), in vrste samoglasnika priponskega obrazila: psi. polglasnik (psi. *-£/:&-), psi. kratki samoglasnik (psi. *-V-), pbsl. akutirani psi. dolgi samoglasnik (psi. *-V- < pbsl. *- V-), pbsl. cirkumflektirani psi. dolgi samoglasnik (psi. *-V- < pbsl. *- V-) ter jih je sedem: (A) stalni staroakutski naglas na besedotvorni podstavi (Stangov tip a); (B) stalni naglas na prvem oz. edinem zlogu končnice (tip b po Stangu); (C) polarizirani premični naglas (Stangov tip c); (D) stalni naglas na polglasniku priponskega obrazila, ki v šibkem položaju slednjega z naglasnim umikom generira stalni novoakutski naglas na edinem oz. zadnjem zlogu besedotvorne podstave; (E) stalni naglas tipa novega akuta na kratkem samoglasniku priponskega obrazila; (F) stalni staroakutski naglas na dolgem samoglasniku priponskega obrazila; (G) stalni naglas tipa novega akuta na dolgem samoglasniku priponskega obrazila.4 Razmerje med psi. obliko to vrnim naglasnim tipom pregibne imenske besedne vrste v besedotvorni podstavi (samostalnik, pridevnik, zaimek) in psi. besedotvornim naglasnim tipom izimenske izpeljanke je ob poznavanju vrste psi. samoglasnika priponskega obrazila nedvoumno napovedljivo samo v primeru, da omenjena imenska besedna vrsta pripada psi. oblikotvornima naglasnima tipoma a in b. V primeru da le-ta pripada psi. oblikotvornemu naglasnemu tipu c, obstajata namreč dve naglasni možnosti. Razmerja so naslednja: (1) Če je besedotvorna podstava psi. izimenske izpeljanke osnova psi. pregibne imenske besedne vrste oblikotvornega naglasnega tipa a, izpeljanka obdrži nepremični staroakutski naglas na besedotvorni podstavi ne glede na vrsto samoglasnika priponskega obrazila (tip aa = A). (2) Če je besedotvorna podstava psi. izimenske izpeljanke osnova psi. pregibne imenske besedne vrste oblikotvornega naglasnega tipa b, ima izpeljanka stalni naglas na priponskem obrazilu, pri čemer je vrsta tonema naglašenega samoglasnika odvisna od vrste samoglasnika priponskega obrazila (tip ab = D, E, Fp G). (3) Če je besedotvorna podstava psi. izimenske izpeljanke osnova psi. pregibne imenske besedne vrste oblikotvornega naglasnega tipa c, izpeljanka lahko ali izkazuje o-jevske sklanjatve z enozložno osnovo s psi. kratkim samoglasnikom: rez. sin. 'buk 'boga = knj. sin. bôg bogâ, hr./sr. bôg boga, rus. 6ôr 6ôra - ôôru ôotôb < psi. *bögT> böga (c) ('buk 'boga, 'dul 'dola, 'dum doma, g'nuj g'noja, 'nus 'nosa, 'ruk 'roga, 'suk 'soka, 'wuz 'woza, z'wun z'wona); rez. sin. 'bop bo'bv = knj. sin. bob bôba, hr./sr. bob boba, rus. oorJ ôoôâ - ôoôbi ôoôôb < psi. *bobh bobà (b) ('bop bo'bu, d'wor dwo'ru, 'gost goz'dv, g'rost groz'dü, 'kolko'lu, 'konko'nü, 'krop kro'pu, 'pgstpos'tv, s'tglsto'lu, t'rgptro'pv, 'wgl wo'lü); rez. sin. 'must mos'tv = knj. sin. **möst mosta, dvojnično rus. môct Mocrâ - moctû moctôb < *mostj> mostà (d) ~ knj. sln. môst mostû, hr./sr. môst mösta, dvojnično rus. môct MÔcra - moctû moctôb < *mdsfi» * mösta (c). Za hipotetični tip d je bil v rez. doslej najdem samo navedeni primer. Rezijanski zgledi so prirejeni po Steenwijk 1992. 4 V slovenistiki je bil za tovrstni naglasni tip predlagan termin besednodružinski naglasni tip (Toporišič 1992: 117). Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)~ ... psi. oblikotvorni —► psi. besedotvorni naglasni tipi primeri psi. priponskih obrazil psi. priponsko obrazilo na *a *b *c psi. *-b/b- *A *D *B * -he-, *-bk-, * -bi-, * -bstuo *A *D *C * -bnb, * -bkb, * -bskb psl. *- V- *A *E *B *-ota *A *E *c *-ostb, *-ota, *-oub psl. *-K-, * -alib psl. *-K--, psi. *-V-, psi. *-V- < pbsl. *-V-) določimo dva niza psi. besedotvornih naglasnih tipov, za enega (na psi. *-V- < pbsl. *-V-) pa en niz, skupaj torej sedem tipov razmerij med psi. oblikotvornimi in psi. besedotvornimi naglasnimi tipi. Sledi preglednični prikaz omenjenih tipov psi. oblikotvorno-besedotvornih naglasnih nizov z naštetimi tipičnimi psi. priponskimi obrazili za posamezni tip: Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- dobe do danes« (str. 133). Gre torej za preoblikovanje spoznanj slovanskega diahronega, zgodovinskega/genetskega primerjalnega naglasoslovja z deduktivno aplikacijo na konkretnem slovanskem jeziku, (knjižni) slovenščini torej, pri čemer globinska prozodična podoba predstavlja praslovansko prapodobo, površinska prozodična oblika sodobno (knjižno)slovensko, 11 pretvorb pa nadsegmentno-glasovne spremembe, preko katerih je iz prapodobe prišlo do nastanka sodobne podobe. Toporišičevo teorijo je že pred njegovo zgoraj citirano sistematično formulacijo na samostalniških izpeljankah s šibkimi priponskimi obrazili, tj. s psi. priponskimi obrazili na psi. polglasnik, ki v slovenščni v šibkem položaju onemi in v prednaglasnem psi. staroakutiranem zlogu povzroči nastanek popsl. novega cirkumfleksa, na gradivu iz Valjavčevega Prinosa aplicirala M. Pirnat (Pirnat 1984). Pričujoči članek je mišljen kot droben prispevek k poznavanju (knjižno)slo-venskih besednodružinskih naglasnih tipov. Njegov namen je prikazati naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- v (knjižni) slovenščini na podlagi besednega korpusa elektronske verzije SSKJ, tako z diahronega kot s sinhronega gledišča.6 Bistvena razlika v pristopu v primerjavi s Toporišičem in Pirnatovo je torej ločevanje med diahrono argumentacijo sinhronega stanja in sinhronim opisom stanja samega. V diahronem delu tako operiram z »odkrito« 6 V nadaljevanju ne poudarjam več posebej, da gre za analizo slovenskega knjižnega gradiva. Kjer to ni natančneje določeno, se skrajšava sin. nanaša na knjižno slovenščino. V obravnavo zaenkrat niso bile zajete izglagolske izpeljanke na -ar(j)- s pomenom vršilca dejanja (npr. sin. kuhati —*■ kuhar), ampak le izsamostalniške, za katere je s sinhronega stališča mogoče reči, da so tvorjene (tako iz osnov podedovanih kot prevzetih samostalnikov). Nadalje niso bile obravnavani prevzeti samostalniki na -ar(j)-, ki predstavljajo tujke, (najpogosteje preko nemščine) prevzete iz latinščine oz. tvorjene iz besedotvornih podstav klasičnih jezikov in lat. priponskima obraziloma -ârius (s pomočjo katerega so se izpeljevali izsamostalniški pridevniki, ki so posamostaljeni v obliki moškega spola začeli označevati poklice: lat. argent-um 'srebro; srebrna posoda, srebrnina; srebrn denar, denar' —» lat. argent-ârius 'srebrn, denaren' —» 'menjalec, bankir'; prim. sin. arhivar, bibliotekar, ceremoniar, jubilar, komisar, mandatar, milijonar, notär, Signatar, veterinar, ...) in -ärium (s pomočjo katerega so se izpeljevali izsamostalniški samostalniki s pomenom nomen loci: lat. sëmen sëmin-is 'seme, sadika; prasnov; rod; potomec, otrok; vzrok, izvir, povzročitelj' —» lat. sëmin-ârium 'sadilnica; semenišče'; prim. sin. eksemplär, formulär, honorar, inventar, itinerâr, komentar, seminar, Vokabular, ...). Samo v primeru, da sta v sin. prevzeta tako samostalnik v besedotvorni podstavi in izpeljanka sama, bi se za izpeljanke dalo tudi s sin. sinhronega stališča reči, da so motivirane (arhiv—* arhivar, mandât-* mandatar, veterina —> veterinar, biblioteka —> bibliotekar, komisija —> komisar (?), ...). Tovrstne izpeljanke so bile zazdaj iz obravnave izvzete. Sicer je pa tudi izhodišče psi. priponskega obrazila *-afh lat. -ârius. S kulturnimi izposojenkami je priponsko obrazilo prodrlo v germanske jezike (got. -äreis, stvn. -äri > nem. -är), kjer je postalo produktivno tudi pri tvorbi izglagolskih izpeljank ter od koder je prišlo v pozno praslovanščino, čeprav vpliv balkanske ljudske latinščine ni izključen (got. mota 'carina' —► got. motäreis in stvn. mütäri 'carinik' —* psi. *mytafb, got. bökös 'črke, pisava, knjiga' —► got. bökäreis in stvn. buohhâri 'pisar, učen v pisavi' —* psi. *bukafb). Priponsko obrazilo je torej že praslovansko, produktivno pa je predvsem v slovanskih, ki so stični z nemščino in romanskimi jeziki. Iz slovanskih jezikov je bilo priponsko obrazilo prevzeto tudi v litovščino (lit. -orius). (Slawski 1974: 22.) Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- diahronijo, tj. z indukcijo psi. naglasnega stanja s prijemi slovanskega diahronega, zgodovinskega/genetskega primerjalnega naglasoslovja na podlagi naglasnih stanj v naglasoslovno relevantnih sodobnih slovanskih (knjižnih) jezikih (zgodo-vinskoprimerjalna metoda, metoda rekonstrukcije) ter z dedukcijo sin. podobe iz psi. prapodobe s pomočno nadsegmentnoglasovnih pravil, delovanja nalike/analogije in morebitnega prevzemanja iz (ozemljsko stičnih in nestičnih) jezikov v stiku. V sinhronem delu pa operiram s »čisto« sinhronijo, kar pomeni, da skušam naglasne lastnosti sin. izpenjake napovedati samo na podlagi naglasnih lastnosti samostalnikov v besedotvorni podstavi.7 V uvodnem, diahronem delu bodo tako vzpostavljeni psi. besedotovrni naglasni tipi izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom *-ar-, ter prikazano njihovo odražanje v sin. Osrednji, diahrono-sinhroni del bo namenjen določanju virov sin. naglasno različnim tipom izsamostalniških izpeljank na -ar(j)-, tj. naglasnih tipov samostalnikov, katerih osnove so njihove besedotvorne podstave. Zaključni, sinhroni del bo prikazal napovedljivost naglasnih značilnosti sin. izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- iz naglasnih značilnosti samostalnikov v njihovi besedotvorni podstavi. 1 Praslovanski besedotvorni naglasni tipi izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom *-a/- in njihovi odrazi v (knjižni) slovenščini Dybo na osnovi psi. oblikotvornega naglasnega tipa samostalnika v besedotvorni podstavi za psi. izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom *-ar- vzpostavlja psi. besedotvorne naglasne tipe A, Gin B (Dybo 1980: 176-178 in 2000: 136-138). Sledi vzpostavitev besedotvornih naglasnih pravil z zgledi in komentarjem ter prikaz potencialnih možnosti pričakovanega, tj. regularnega odražanja psi. besedotvornih naglasnih tipov v sin.8 7 Tudi tu ne gre za »čisti« sinhroni pristop, saj operira s pojmoma prevzeto/neprevzeto in s tem posega po prijemu zgodovinskega jezikoslovja. S »čistega« sinhronega stališča gre v primerih arhiv —> arhivar in gospod —> gospodar za isti tip besedotvornega naglasnega razmerja, ki je npr. različen od tipa golôb —> golôbar. 8 Pri prikazu potencialnih možnosti odražanja psi. besedotvornih naglasnih tipov samostalniških izpeljank na *-ar- v sin. in kasneje pri obravnavi posameznih naglasnih tipov izpeljank v sin. navajam tudi psi. oblike. Jasno je, da vse obravnavane izpeljanke s pomenom, ki ga imajo danes, niso podedovane iz psi., ampak da so nekatere nastale mnogo kasneje. Verjetno je samo plast starejših izpeljank podedovanih iz psi., njihovi naglasni tipi pa tako dejansko predstavljajo odraze psi. besedotvornih naglasnih tipov v sin. Mlajše izpeljanke (iz osnov tako podedovanih kot nepodedovanih samostalnikov) se v podedovani model, tj. razmerju med naglasnimi značilnostmi samostalnika v besedotvorni podstavi in naglasnimi značilnostmi izsamostalniških izpeljank na -ar(j)-> vključujejo po inerciji (kar pomeni, da je model še tvoren) ali pa ne (kar pomeni, da model ni več tvoren). Podana dedukcija psi. naglasnega stanja na sin. naglasno stanje tako služi samo ponazoritvi tvornosti modela in vedno ne predstavlja dejanskega poteka naglasnega speminjanja. Rekonstruirane prapodobe jezika ne gre torej dobesedno razumeti kot v nekem času in na nekem prostoru dejansko obstajajoče podobe jezika, ampak kot abstrahirano skupno izhodišče jezikovnega stanja v različnih konkretnih idiomih, ki služi utemeljevanju konkretnega jezikovnega stanja. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... naglas psi. samostalnika v besedotvorni podstavi sin. hr./sr. rus. češ./slš. psi. a. p. krava kravo krava krävu KopÔBa KopÔBy krâva krava *korua *koruç (a) mleko mleka mlijéko mlijéka MOJIOKÔ MOJIOKâ mléko mlieko *melkô *melkâ (b) könj kônja könj kônja KÔHb KOHÀ kun kone kôii kona * ko lib *koiiâ mesô mesâ mêso mêsa MÀCO MÀca maso mäso *mçso * mçsa (c) peč peči peč peči nénb nenn pec pece pec pece *pêtb *pëti naglas psi. izsamostalniške izpeljanke na *-ar- sln. hr./sr. psi. a. p. krâvar krâvarja krävär krävära *köru-afb *köru-ara (A) mlêkar mlekarja mljèkar mljekâra * melk-âfb *melk-âfa (G) konjâr konjarja konjär konjâra *kon-âfb *kon-âra mesâr mesarja mèsâr mesâra *mçs-afb *mçs-afâ (B) pečar pečarja pečar pečara *pet-afb *pet-arâ 1.1 Besedotvorna podstava je osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom *-ar- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a, izpeljanka izkazuje psi. besedotvorni naglasni tip A: psi. *(CV)C^(CV)C- (a) + * -a/- psi. *(CV)CVr(CV)C-af- (A): psi. *koiy- (a) + *-ar- -> psi. * komar- (A). Staroakutski tonem naglašenega samoglasnika z odrazom potrjuje hrvaščina/srbščina, ki izkazuje tudi popsl. nekrajšajočo se ponaglasno dolžino. Le-to v tem tipu včasih izkazuje tudi češčina {cestar, mydlâf, mlynâf). Slovensko gradivo v danem primeru izpričuje popsl. novi cirkumfleks na osnovi kot posledico nadomestne podaljšave naglašenega samoglasnika zaradi skrajšave neposredne ponaglasne dolžine. Psi. izsamostalniške izpeljanke na *-ar- Dybojevega psi. besedotvornega naglasnega tip A v sin. upoštevajoč njihove naglasne lastnosti razpadejo v tri tipe, ki so predvidljivi glede na odražanje psi. starega akuta v psi. besedotvorni podstavi in popsl. nekrajšajoče se dolžine v psi. priponskem obrazilu *-ar- v tem jeziku. Sledi ubeseditev nadsegmentnoglasovnih pravil, ki pogojujejo njihov nastanek. 1.1.1 Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na * -ar- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a, in sicer: (1) z naglasnim mestom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove: psi. *(CV)CtfC- (a) > sin. (CV)CVC- Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... (un. jâma, kobila, beseda), (2) z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in s psi. ponaglasnim polglasnikom, ki v šibkem položaju v sin. povzroča nastanek popsl. novega cirkumfleksa: psi. *(CV)CVCVmC- (a) // +[Vm = psi. **/**] > sin. (CV)CVCC- (sin. nitka), ima sin. izpeljanka nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: sin. (CV)CVC-ar(j)- (sin. jâmar, nîtkar, kobîlar, besêdar). Cirkumfleksni tonem v predzadnjem zlogu osnove v sin., tj. odraz popsl. novega cirkumfleksa, ima tako vir za svoj nastanek v (nad)segmentnoglasovnih lastnostih priponskega obrazila oz. že besedotvorne podstave same. V primeru (1) je rezultat nadomestne podaljšave po psln. skrajšavi popsl. nekrajšajoče se samoglasniške dolžine psi. priponskega obrazila *-ar-, v primeru (2) pa posledica nadomestne podaljšave po popsl. onemitvi psi. ponaglasnega polglasnika v šibkem položaju v besedotvorni podstavi. 1.1.2 Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na * -ar- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a, in sicer: (1) z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in s popsl. nekrajšajočo se ponaglasno dolžino, ki v sin. generira popsl. novi cirkumfleks: psi. *(CV)C\fCVmC- (a) // +[ Vm = psi. *V< pbsl. *V\ > sin. (CV)CVCVC- (sin. slatina); (2) z naglasnim mestom na predpredzadnjem zlogu osnove in s psi. ponaglasnim polglasnikom, ki v šibkem položaju v sin. tudi pogojuje nastanek popsl. novega cirkumfleksa: psi. *CVCVmCVC- (a) // +[Vm = psi. > sin. CVCCVC- (sin. dimnik), sin. izpeljanka pozna nepremični naglas na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: sin. CVCVC-ar(j)- (sin. slâtinar, dimnikar). Cirkumfleksni tonem v predpredzadnjem zlogu osnove v sin., tj. odraz popsl. novega cirkumfleksa, ima torej svoj izvor v (nad)segmentnoglasovnih lastnostih besedotvorne podstave same. 1.1.3 Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na * -af- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a, in sicer z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in z odsotnostjo popsl. nekrajšajoče se ponaglasne dolžine in psi. ponaglasnega polglasnika: psi. *(CV)CVCVmC- (a) ll-\Vm = psi. * V sin. CVCVC- (sin. palica), sin. izpeljanka izkazuje nepremični naglas na predpredzadnjem zlogu akutirane osnove sin. CVCVC-ar(j)-(sln. paličar). Akutski tonem v predpredzadnjem zlogu je v sin. posledično odraz psi. starega akuta, ki ni prešel v popsl. novi cirkumfleks, saj besedotvorna podstava zaradi svojih (nad)segmentnoglasovnih lastnostih tega ne omogoča, (nad)segment-noglasovne lastnosti priponskega obrazila pa ne delujejo prekozložno. 1.2 Besedotvorna podstava je osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa b Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom *-ar- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa b, izpeljanka pripada psi. besedotvornemu naglasnemu tipu G: psi. *(CV)CVC-'(b) + *-af--> psi. *(CV)CVC-àf- (G): psi. *melk-'(b) + *-af- -> psi. *melk-àf- (G), psi. *kon-'(b) + *-af- —> psi. *konâf- (G). Psi. naglasnega vzorca neposredno in v celoti ne izpričuje noben slovanski jezik. Stanje v hrvaščini/srbščini kažejo na analogijo refleksih tipa bc(„ ^_} = B. V primeru, da osnova samostalnika v besedotvorni podstavi vsebuje psi. kratki samoglasnik (ali psi. polglasnik), vzorec potrjuje slovenščina, Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- čeprav ni mogoče izključiti analogije po tipu bc(+ a/) = B. V primeru, da osnova samostalnika v besedotvorni podstavi vsebuje psi. dolgi samoglasnik, se v slovenščini pojavlja naglasni vzorec, ki je enak odrazu psi. naglasnega vzorca tipa aa(+ a, = A. Dybo cirkumfleks v sin. razlaga kot posledico naglasnega umika na prednaglasno dolžino, na kar naj bi kazala tudi dolžina samoglasnika osnove v češčini (mlekar, mytaf, lékaf). Verjetneje pa je, da cirkumfleks v danem primeru v slovenščini ni nastal po nadsegmentnoglasovni spremembi, ampak da je rezultat delovanja analogije. Sovpad odrazov psi. oblikotvornega naglasnega tipa b pri samostalnikih s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove z odrazi psi. oblikotvornega naglasnega tipa a v sin., do katerega je pri samostalnikih a-jevske in srednje o-jevske sklanjatve prišlo v vseh oblikah sklanjatvenonaglasnega vzorca (jâma = glista, sito = mleko), pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve pa v večini od njih, tj. z izjemo im. ed., dvojnično pa tudi mest. ed. in predložnega daj. ed. (grah graha ... ~ kot kota ...),9 je lahko povzročil sovpad odrazov psi. besedotvornega naglasnega tipa ab(, af) = G pri izpeljankah psi. dolgim samoglani-kom v edinem oz. zadnjem zlogu besedotvorne podstave z odrazi tipa aa(, = A (jamar■= glîstar, s h ar = mlêkar, grâhar= kôtar). Psi. izsamostalniške izpeljanke na *-ar- Dybojevega psi. besedotvornega naglasnega tip ab(+ = G se v sin., upoštevajoč njihove naglasne lastnosti, torej nadaljujejo v dveh tipih, ki so določljivi glede na kolikost psi. samoglasnika v edinem oz. zadnjem zlogu osnove samostalnika v besedotvorni podstavi. Sledi ubeseditev nadsegmentnoglasovnih oz. nalikovnih pravil, ki pogojujejo njihov nastanek. 1.2.1 Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na *-af-osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove: psi. *(CV)CVmC- (b) II +[Ym = psl. * V\ > sin. (CV)CVC- (sin. mleko), ima sin. izpeljanka nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: sin. (CV)CVC-ar(j)- (sin. mlekar). 1.2.2 Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na *-ar-osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa b: (1) s psi. kratkim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove: psi. *(CV)CVmC-'(b) II +[ Vm = psi. *V] > sin. (CV)CélôC- (sin. könj kônja), (2) s psi. polglasnikom v vseh zlogih osnove: psi. *(CVJCVmC-'Q>) II +[Vm = psi. > sin. C(o)C- " (sin. pös psä, mszàg mozga), sin. izpeljanka pozna nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: sin. (CV)C(V)C-âr(j)- (sin. konjâr, psâr, mozgâr). 1.3 Besedotvorna podstava je osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa c Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom *-ar- osnova psi. samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa c, 9 Primerjalno gradivo: sin. jâma, hr./sr. jäma, rus. XMa, češ. jama, slš. jama < psi. *iam(a); sin. glista, hr./sr. glista, rus. rjincra, češ. hlista, slš. hlista < psi. *glista (b); sin. sito, hr./ sr. sito, rus. cmto, češ. sito, slš. sito < psi. *sïto (a); sin. mléko, hr. mlijéko/sv. mjičko, rus. MOJioKO češ. mléko, slš. mlieko < psi. *melko (b); sin. grah graha, hr./sr. grah graha, rus. ropôx ropôxa < psi. *görxT> *görxa (a); sin. kot kôta, hr./sr. kût küta, nar. rus. Kyrr Kyrà češ. kout kouta, slš. kûtkûta < psi. *kçtTÈ> *kçtâ (b). Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- izpeljanka kaže na psi. besedotvorni naglasni tip B: psi. *CV/V(CV)C- (c) + *-af-psi. *CV(CV)C-af-'(B): psi. *mçs- (c) + *-af- -> psi. *mçsar-'(B), psi. *për- (c) + *-ar--► psi. *peiaf-' (B). Naglasno podobo tvorjenke potrjujeta zahodna južnoslovanska jezika. Novoakutski tonem na dolgem samoglasniku v oblikah z glasovno neizraženo končnico neposredno potrjuje slovenščina, posredno z umikom naglasa s cirkumflektiranega dolgega samoglasnika kot odraza za psi. novi akut na dolžini pa tudi hrvaščina/srbščina. V oblikah z glasovno izraženo končnico oba jezika izkazujeta akut na dolžini, kije nastal po naglasnem umiku s popsl. zaprtega kratkega končnega zloga na prednaglasno dolžino. 1.3.1 Psi. izsamostalniške izpeljanke na *-ar- Dybojevega psi. besedotvornega naglasnega tipa B imajo v sin. samo en pričakovan tip refleksa, ki je določljiv z naslednjim nadsegmentnoglasovnim pravilom: Če je besedotvorna podstava psi. izsamostalniške izpeljanke na * -ar- psi. samostalnik oblikotvornega naglasnega tipa c: psi. *CV/ VYC V)C-(c) (sin. meso, peč peči), sin. izpeljanka nadsegmentnoglasovno pričakovano izkazuje nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: sin. (CV)CVC-âr(j)- (sin. mesar, pečar). 2 Naglas (knjižno)slovenskih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)~ S pomočjo v razdelkih pod točko 1 prikazane dedukcije Dybojeve teorije psi. besedotvornih naglasnih tipov na sin. gradivo je za sin. izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- (iz osnov tako podedovanih kot nepodedovanih samostalnikov) mogoče postaviti tri sinhrona naglasna pravila ter upoštevajoč njihove naglasne lastnosti definirati štiri tipe izpeljank. (1) Če je izpeljanka na -ar(j)-naglašena na priponskem obrazilu, je akutirana: (CV)CVC-âr(j)-. (2) Če je izpeljanka na -ar(j)- naglašena na zlogu neposredno pred priponskim obrazilom, je cirkumflektirana: (CV)CVC-ar(j)-. (3) Če izpeljanka na -ar(j)- ni naglašena na priponskem obrazilu ali na zlogu neposredno pred priponskim obrazilom, je ali akutirana ali cirkumflektirana: CVCVC-arfj)- ali CVCVC-ar(j)-, kar je napovedljivo iz naglasnih lastnosti samostalnika v besedotvorni podstavi tvorjenke.10 V nadaljevanju bodo omenjeni štirje tipi izpeljank predstavljeni podrobneje, pri čemer bodo vsakemu izmed njih določeni viri besedotvorne podstave, tj. naglasni tip samostalnika v njej. V preglednici je podano relativno in absolutno razmerje med različnimi naglasnimi tipi sin. izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)-.u 10 Naglasne lastnosti, značilne za trizložne osnove, veljajo tudi za večzložne osnove, česar v nadaljevanju posebej ne poudarjam. Kar velja za strukturo CVCVC-ar(j)- oz. CVCVC-ar(j)-, velja tudi za strukture (CV)CV(CV)CVC-ar(j)- oz. (CV)CV(CV)CVC-ar(j)-, pri čemer (CV) vselej simbolizira poljubno število zlogov. 11 Legenda v preglednici uporabljenih simbolov: naglasni tip: nepremični na osnovi (I), premični na osnovi (II), končniški (III), mešani (IV); osnova: akutirana (1), cirkumflektirana (2); naglasno mesto: na edinem oz. zadnjem zlogu osnove (x), na predzadnjem zlogu osnove (x-l), na predpredzadnjem zlogu osnove (x-2), ...; vrsta Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... naglas izsamostalniške izpeljanke na -ar število primerov x I/l (CV)C(V)C-ar 17 139 x-1 1/2 (CV)CVC-ar 72 570 x-2 I/l CVCVC-ar 2 18 x-2 1/2 CVCVC-ar 9 71 2.1 Izpeljanke na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na zadnjem zlogu akutirane osnove: (CV)CVC-âr(j)- Kot je bilo prikazano v razdelkih 1.3.1 in 1.2.2, naglasne značilnosti sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na zadnjem zlogu akutirane osnove, tj. z akutskim naglasom na priponskem obrazilu -ar(j)-, po nadsegmentnoglasovni spremembi pričakovano odražajo Dybojev psi. besedotvorni naglasni tip bc(„_a/ = B in delno tip ab(, = G. Besedotvorne podstave imenovanih sin. izpeljank so tako osnove psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa c ter psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove in s psi. polglasnikom v vseh zlogih osnove. Upoštevajoč odražanje omenjenih psi. oblikotvornih naglasnih tipov v sin., se s sinhronega gledišča besedotvorne podstave sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na zadnjem zlogu akutirane osnove tako delijo v štiri skupine. To so osnove samostalnikov: (1) z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove); (2) redko z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove (nepričakovani refleks psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa c z enozložno osnovo, pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa c z dvozložno osnovo); (3) s končniškim naglasom (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. polglasnikom v vseh zlogih osnove); (4) z mešanim naglasom (pričakovani refleks psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa c z enozložno osnovo). 2.1.1 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter s širokimsredinskim naglašenim samoglasnikom: (CV)CélôC- Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: konj konja —» konjar (čepar, gozdar (nad-), grobar, konjar, košar, nožar, stolâr, volar), kôtdl kotla —» kotlâr (kotlâr, lončar, zvončar, sejmâr, ognjâr, oslâr); (2) a-jevska sklanjatev: metla metlo —» rnetlar (kopâr, krošnjar, metlàr, smolâr), samota samoto —» samotar, (3) srednja o-jevska sklanjatev: sédlo sédla —» sedlar (drožjar, jedrâr, sedlar, steklar), rešeto rešeta —+ rešetar/rešetar/rešetar. Primerov za samostalnike i-jevske sklanjatve ni najti. Nekaj izpeljank na -ar(j)- iz osnov samostalnikov z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter s širokim sredinskim naglašenim naglašenega samoglasnika v osnovi: široki sredinski (x^, polglasnik (x2), ne široki sredinski in ne polglasnik (x). Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- samoglasnikom izkazuje tudi dvojnični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)Ce/ôC-ar(j)-, pri čemer je razlika v primerjavi tipom 2.2.2 v tem, da se kot naglašeni samoglasnik večinoma pojavlja široki sredinski samoglasnik, čeprav se najdejo tudi dvojnice z ozkim e-jevskim samoglasnikom (mečar/mečar, slônar/slonâr, rešetarlrešetarlrešetaf). Obstajajo tudi tvorbe, ki poznajo samo naglas na osnovi (čepaiičepar, dvojnično čopar, čreslaiičreslar, hroščar, hudôbar, košar, mečar, smôlar, snôpar, stolčkar, studenčar, šotar, vôjskar, vretenčar/vretenčar (brez-, ne-), vretênar). Verjetno gre za mlajše tvorbe, ki so naglasno mesto posplošile po naglasu samostalnika v besedotvorni podstavi. Na poznejše tvorjenje bi v večini primerov kazal tudi pomen (starejši pomen 'obrtnik, ki se ukvarja z' proti mlajšemu 'ki je podoben', 'ki ima zvezo z'). V nekaterih primerih naglasno mesto razločuje pomen (čepar 'izdelovalec čepov' ~ čepar/čepar 'sveder za vrtanje čepnih lukenj', košar 'izdelovalec košev' ~ košar 'rak z valjastim ali dorziventralno sploščenim trupom in močnim oklepom', mečar/mečar 'izdelovalec mečev' ~ mečar 'fižol, katerega strok je podoben meču', srnolar 'nabiralec smole' ~ smôlar 'kdor ima smolo'). Podobno naglasno podobo izkazujejo tudi izpeljanke iz prevzetih samostalnikov (iz izposojenk in tujk) z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom: jeklar, žveplar (iz izposojenk); cementar/cemêntar, špeharlšpčhar(iz izposojenk); bandêrar, cvêkar, morôstar, têmpljar, žepar(iz izposojenk), dvojnično boksar, dvojnično džezar, sobar (iz tujk). 2.1.2 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)CVC- Izjemoma se najde nekaj primerov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve: čoln čolna —» čolnar (čolnar, lekàf), čevolj čevlja —» čevljar, gospod gospoda —> gospodar (gospodar, pepelâf). Te izpeljanke predstavljajo starejšo plast tvorjenk, saj njihov naglas pričakovano odraža psi. besedotvorni naglasni tipi bc(+ a/) = B. Nastale so najverjetneje še v dobi, ko so izpeljanke iz samostalnikov s cirkumflektirano osnovo (če je bila enozložna, so verjetno imeli še mešani naglas, saj je nepremični na edinem zlogu cirkumflektirane osnove v navedenih primerih drugoten) bile naglašene na priponskem obrazilu po tedaj še tvornem besedotvornem naglasnem vzorcu (CV)CVC- (<*CVC-~) + -ar(j)- -+ (CV)CVC-âr(j)-. Pogostejši so mlajši primeri izpeljank z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove iz časa, ko pravkar opisano besedotvorno naglasno pravilo ni bilo več tvorno (prim. 2.2.2). Primera orodjar in orožar ima naglas na priponskem obrazilu najverjetneje zaradih tvorb orodjarna in orožarna (prim. 2.2A). 2.1.3 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika s končniškim naglasom: (CV)C(o)C- " Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: pös psä—> psâr, mozšg mozga —» mozgâr (bodnjâr, mszgâr, somnjâr, zabljâr)', (2) a-jevska sklanjatev: počka počko —> počkaf}1 Znanih je torej le šest primerov. 12 Samostalniki s končniškim naglasom dvojnično poznajo nepremični naglas na edinem Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... oz. zadnjem kratkem, tj. polglasnik vsebujočem zlogu akutirane osnove. Kot je razvidno iz kodifikacijskih priročnikov slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, SP 2001), večja oz. manjša pogostnost enega oz. drugega naglasnega tipa pri samostalnikih s polglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove ni sistemsko določljiva, ampak je leksikalizirana. Več nadaljnih zgledov bi lahko potrdilo ali ovrglo domnevo, da je za določitev naglasa izsamostalniške izpeljanke na -ar(j)- odločilen pogostnejši naglas samostalnika v besedotvorni podstavi, torej: (1) Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika s polglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove ter s pogostnejšim končniškim naglasom, ima izpeljanka nepremični akutski naglas na priponskem obrazilu: CoC-" +-ar(j)-—> CoC-âr(j)-\ mdzog mozga/môzog mozga —► mozgarm ne **mäzgar, ssmänj somnjàJ'somonj semnja —► somnjâr in ne **sömnjar, počka/packa —*■ počkarm ne **pSčkar, (2) Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika s polglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove ter s pogostnejšim nepremičnim naglasom na akutirani osnovi, ima izpeljanka nepremični cirkumfleksni naglas na zlogu neposredno pred priponskim obrazilom: CèC- + -ar(j)- —> CoC-ar(j)-\ dàska/doska —> doskarm ne **doskar. Prim, tudi opombo št. 16. 2.1.4 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika z mešanim naglasom: CVC-~ Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: zvôn zvona — zvonovi —» zvonar (brodâr, gnojâr, ledâr, logâr (näd-), medâr, redâr, sladâr, sodâr, zvonâr); (2) ženska a-jevska sklanjatev: vôda vodô—► vodâr(glavâr, kosâr, kožar, ovčar, tožbar, vodar); (3) srednja o-jevska sklanjatev: meso mesa —» mesâr (drevâr, dorvâr, kolar, mesar, senâr, srebrâr, zlatar (po-)); (4) i-jevska sklanjatev: peč pečf-^ pečar (kletar, pečar, smetâr, solâr, vorvâr). Pri tovrstnih izpeljankah se redko pojavljajo naglasne dvojnice z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove (hlôdar/hlodâr, kolesar/ kolesar, zobâr/zôbar). Obstajajo pa tudi manj številni zgledi izpeljank samo s slednjim naglasom (lêsar, mêhar, pâsar, peresar, rôgar). Podobno kot pri delu primerov v tipu 2.2.2 gre najverjetnje za mlajše tvorbe iz časa, ko podedovano naglasno pravilo ni delovalo več in so izpeljanke svoj naglas dobile po naglasu samostalnika v besedotvorni podstavi. 2.2 Izpeljanke na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)CVC-arQ)- Kot je razvidno iz razdelkov 1.1.1 in 1.2.1, naglasna podoba sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove, tj. s cirkumfleksnim naglasom na zlogu neposredno pred priponskim obrazilom, po nadsegmentnoglasovni spremembi pričakovano delno zrcalijo Dybojev psi. besedotvorni naglasni tipa aa(t = A, po nadsegmentnoglasovni spremembi nepričakovano, a po predvidljivi nalikovni spremembi pričakovano delno tudi Dybojev psi. besedotvorni naglasni tipa ab(+ af) = G. Besedotvorne podstave omenjenih sin. izpeljank so torej osnove psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove kot tudi z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in s psi. ponaglasnim Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... 13 Izsamostalniške izpeljanke tipa -ik—> -îkarl-îcar. doznîkar, glavnîkar/glavnîcar, jetnîcar, slanîkar, spomenîcar, zvonîkar, tipa -âk —> -âkar. besednjâkar, cudâkar, drobnjâkar, možakar, morlâkar, naprednjâkar, narodnjâkar, nazadnjâkar, pametnjâkar, poboznjâkar, ponocnjâkar, postenjâkar, spretnjâkar, strokovnjâkar, svobodnjâkar, tovornjâkar, ucenjâkar, umetnjâkar, vijâkar, vodnjâkar, vortiljâkar. polglasnikom, ki v šibkem položaju v sin. povzroča nastanek popsl. novega cirkumfleksa, ter osnove psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove. Če upoštevamo zrcaljenje omenjenih psi. oblikotvornih naglasnih tipov v sin., se s sinhronega vidika besedotvorne podstave sin. neprevzetih izsamostalniških izpljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove glede svojih naglasnih značilnosti delijo v tri skupine. Gre za osnove samostalnikov: (1) z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in brez polglasnika kot naglašenega samoglasnika, pri čemer se samostalniki moške o-jevske in i-jevske sklanjatve teoretično lahko delijo še na tiste (1.1) brez kolikostno-tonemske premene in brez vrinjenega polglasnika v im. ed. (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove in brez ponaglasnega soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik), (1.2) s kolikostno-tonemsko premeno in brez vrinjenega polglasnika v im. ed. (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove in brez ponaglasnega soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik), (1.3) z vrinjenim polglasnikom in brez kolikostno-tonemske premene v im. ed. (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove in s ponaglasnim soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik)); (2) z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in s psi. ponaglasnim polglasnikom, nepričakovani refleks psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa c z enozložno osnovo, včasih nepričakovani odraz psi. samostalnikov a-jevske sklanjatve oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom zadnjem zlogu dvozložne osnove); (3) s premičnim naglasom na akutirani osnovi (pričakovani odraz psi. samostalnikov oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na zadnjem zlogu večzložne osnove, ki niso izpeljani iz sestavljenih glagolov). 2.2.1 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in polglasnika kot naglašenega samoglasnika: (cv)cvc- Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev (nekateri samostalniki dvojnično pripadajo tudi tipu z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove): kôtkôta —» kôtar (hrâstar, kôtar, križar, plaščar, polhar, polžar, ščitar, vračar), glavnik glavnika —» glavnîkar (debelûhar, metulj ar, -Ur—► -îkarl-îcar, -âk —» -âkar),u grah grâha —> grâhar (bîcar, bîkar, bsrlôgar, cîênar Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- (malo-, mnogo-, ne-), dvojnično čopar, grâhar, lahkokrûhar, läzar, lukar, mlinar, râkar), obrèd obréda —> obrêdar (obrêdar, podplâtar, soršenar, žerjavar, -ič -iča —> -îcar),14pésokpéska —» pêskar(dâvkar(nad-), gležnjar, parkljar, pêskar, škorjančar, trôbcar, vîtlar); (2) a-jevska sklanjatev: jâma jâmo-+ jämar (brâzdar, cêstar, cîpar, cêrkar(novo-), dlâkar, dôgar, glîstar, gôbar, goščar(po-), grîvar, hlšar, jämar, jûhar, kačar, kleščar, kočar, krâvar, kôrpar (trô-), kûnar, lûskar, mâsar, mlâkar, môkar, mrêzar, mûhar, ôstvar, pîpar, prâcarl frâcar, prôgar, rânar, rêpar, skâlar, slînar, slîvar, strûjar(novo-), strûnar, trâvar, trôbar, vîdrar, vîîar, vražar, vrečar, zdrâhar, žabar, ženskar, zwar), kobila kobilo —» kobîlar(gorjâcar, igrâcar, igrâckar, klobâsar, kobîlar, koprîvar, lasûljar, lopâtar, pečenkar, rogovîkar, verîgar, vlačugar, -ica —> -îcar, -(n)ina —► -(n)înar, -ika —► -îcar),15 dèska dèsko —► döskar,16 (3) srednja o-jevska sklanjatev: sito sita —> sîtar(dûplar,jâjcar, mâslar, mlêkar, plâtnar, pljučar, sîtar, Mar, zeljar, žganjar, žitar), korito korita —> korîtar (govêdar, kopitar, koritar, -išče —► -îscar, -Ho —> -îlar, -âlo —► -älar,17 (4) i-jevske sklanjatev: miš miši —► mišar. Pri izpeljankah tega tipa se pojavljajo tudi naglasne dvojnice z nepremičnim naglasom na zadnjem zlogu akutirane osnove {hlevari hlev àr, sirârlsîrar, cvetličar/ cvetličar, kobilàrlkobîlar, kožar/kožar, slaščičar/slaščičar, strehar/strehàr, svečarl svečar, âpnar/apnâr, jadrâr/jâdrar, maslârfmâslar, žganjar/žganjar, goslàr/gôslar), ki včasih lahko razločujejo pomen (mlekar 'raznašalec mleka' ~ mlekar 'delavec v proizvodnji mlečnih izdelkov', žičar 'ličinka hrošča pokalice' ~ žičar 'delavec v žičarni'). Nekatere izpeljanke imajo naglas samo na priponskem obrazilu (draguljar, hmeljar, karnnar, ključar, klobučar, praščar, svinčar, ječar, knjigâr, korčmar, ladjar, ribâr, rudàr, svinjâr, volnâr, zvezdâr, žičar, korznâr, mlekâr, pismâr, sadjâr, suknâr, usnjar, vratar, železar). Malo verjetno je, da gre celo v primerih, ko je besedotvorna podstava izpeljanke psi. samostalnik naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove (sin. ključ, zvezda, sukno, sadje), za pričakovane odraze prvotnega psi. besedotvornega naglasnega tipa ab(+ = G. Verjetneje se zdi, da je v navedenih primer naglas izpeljanke na -ar(j)- drugoten. Nekatere izpeljanke so očitno zelo mlade, na kar bi kazal njihov pomen (mlekar), naglas pa je lahko 14 Izsamostalniške izpeljanke tipa -ic -iča —► -îcar. garmičar, kortičar, ognjlčar, rogljîcar, stobnčar. 15 Izsamostalniške izpeljanke tipa -ica —> -îcar. belîcar, bstîcar, borovnîcar, bradavîcar, danîcar, devîcar, desnîcar, glavîcav, gorcîcar, gorîcar, jerebîcar, koscîcar, levîcar, lisîcar, medîcar, nogavîcar, novîcar, plamenîcar, polovîcar, prepelîcar, puscîcar, ptîcar, rokavîcar, stranîcar, testenîcar, vestîcar, vodenîcar, vorstîcar, zlîcar, tipa -ina —> -înar. daljînar, desetînar, dnînar, dolînar, drobtînar, jestvînar, kocînar, kolînar, kovînar, krajînar, locînar, lupînar, luskînar, novînar, pokrajînar, sedmînar, slanînar, solînar, starînar, scetînar, polovînar, zgodovinar, spolovînar, dragotînar, kosenînar, mrhovinar, testenînar, -nina —* -nînar. cestnînar, drobnînar, mitnînar, mostnînar, perutnînar, srebrnînar, zeleznînar, tipa -ika —■> -îcar: gomoljîcar. 16 Primer ddskarje zazdaj osamljen, tako da besedotovrni naglasni vzorec CàC- + -ar(j)—► C3C-ar(j)- ni zanesljiv. Prim, tudi opombo št. 12. 17 Izsamostalniške izpeljanke tipa -išče —> -îscar. gradîscar, kolîscar, letovîscar, mostiščar, zellščar, tipa -Uo —> -îlar. glasbîlar, mamîlar, zdravîlar, živllar, tipa -âlo —► -älar. zrcâlar. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- posplošitev po naglasu zelo verjetno iz češčine prevzetega zloženega priponskega obrazila -âr-na, v katerem je sestavina -ar- vedno naglašena (bakrârna, cvetličarna, draguljârna, hmeljâma, kobilarna, maslârna, mavčarna, mizama, mlekarna, sirarna, slaščičarna, suknârna, svečama, svinčama, svinjama, urârna, usnjârna, vratârna, zvezdama, železarna, žicama, žganjârna), prim, tudi formalne manjšalnice na -är-n-ica (ribarnica, sirâmica, vratarnica)}* Na -ar- so pogosto naglašene npr. tudi domače vsaj drugostopenjske izsamostalniške izpeljanke na -âr-stvo in -ârski ter izsamostalniški glagoli na -ariti/-arim}9 Pravkar prikazano razmerje med posameznimi naglasnimi tipi izpeljank na -ar(j)- iz podedovanih samostalnikov z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in polglasnika kot naglašenega samoglasnika bistveno ne spremenijo izpeljanke iz prevzetih samostalnikov z istimi prozodičnimi lastnostmi: (1) moška o-jevska sklanjatev: gïpsar, lëctar, kontrabântar, grûntar(pôl-), krâmpar, muzikântar, škafar, štantar, kostanj ar, jârkar, kosîtrar, vâtlar (iz izposojenk), filmar, gâmsar (iz tujk); a-jevska sklanjatev: bâlar, brentar, cûnjar, dretar, fïgar, frêtar, frûlar, golšar, grâpar, hläcar (rdeče-), hûbar, kâpar, kaščar, kûtar, mârhar, mûlar, pîkar, prêstar, preščar, pûtar, suhorôbar, bisâgar, cobûlar, čeladar, kortâcar, mustačar, ostrigar, podgânar, pogâcar, solâtar(iz izposojenk), kôrstar, lûtnjar, -škorgar (četvero-, črevo-, dvô-, prëd-, za-), râkvar, lepênkar, šablonar (iz tujk); srednja o-jevska sklanjatev mîlar, kofêtar(iz izposojenk); (2) mavčarlmavčar, štacunarlštacunar (iz izposojenk); (3) bakrâr, mizâr, polentâr, urâr, oljâr (iz izposojenk). 2.2.2 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (cv)cvc- Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: pûst pusta —*• pûstar (brûsar, čorvar, dômar, klêjar, pečatar, pûstar, slâkar, strupar, tläkar, trâkar, zmàjar), golôb golôba —+ golôbar (čornuhar, golôbar, grebênar, jerêbar, lenûhar, posjânar, razûmar, rodoljûbar, sterzênar), bîcokbîcka^ bičkar(bičkar, časopisar, dobičkar, izostânkar, jazbečar, komôlcar, kozôlcar, krôzkar, lîstar, lîstkar (pod-), obrôckar, opânkar, 18 Stalno naglasno mesto na -ârna v sln. je po vsej verjetnosti nadomestilo za češ. dolžino, priponsko obrazilo -ârna v češ. namreč izkazuje stalno dolžino na prvem zlogu. Priponsko obrazilo -amaje v sin. znano vsaj od Pohlinove Kraynske grammatike (1768), za katero je znano, da sta nanjo vplivali češki slovnici Vaclâva Pohla (1756) in Vaclâva Rose (1762) (ZSS I 1956: 356). Pohlin za nomina loci na -na navaja naslednje zglede: Parna 'senik', Vodarna 'vodni stolp, iz katerega je napeljana voda po mestu', Refgledarna, Buklovarna 'računovodstvo', Naučirna 'študijska soba', Shtirna (Pohlin 2003: 123 in 269). 19 Zgledi: izpeljanke na -âr-stvo (cvetličarstvo, hmeljarstvo, ksrznârstvo, ladjârstvo, mlekarstvo, ribârstvo, rudarstvo, sadjarstvo, sirârstvo, suknârstvo, svečarstvo, usnjarstvo, volnârstvo, železarstvo, žganjarstvo), izpeljanske na -ârski (cvetličarski, hmeljarski, ječarski, ključarski, korčmarski, korznârski, ladjarski, ribârski, rudarski, sadjarski, sirârski, suknârski, usnjarski, volnârski, vratarski, zvezdârski, železarski ~ mlekarski), glagoli na -âritil-ârim (goslâriti, hlevâriti, karcmâriti, ladjâriti, rudâriti, ribâr, rudâr, sadjâriti, sirâriti, suknâriti, vratâriti). Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... oreškar, podmlâdkar, pravopîsar, prekorškar, rllčkar, spomînkar, tornkar, vôskar, zajčar, hlebčar, kupčar, mravljinlčar, ponedêljkar, popčar, pôpkar, popoldančar, rîlcar, užltkar (pre-), prispêvkar, sastânkar, sulčar, vînckar, vzorčar, zaostânkar, zapečkar, zaslužkar, zobotrebčar, -îcok -îcka —> -îckar);20 (2) a-jevska sklanjatev: nîtka nitko —* nîtkar(bâjkar, čornobukvar, cevkar, dražbar, družbar, dûdar, dûdlar, hôstar, îglar, klêtkar, kôckar, kûcmar, deseterolôvkar, mâckar, nîtkar, plûnkar, prêklar, rdêckar, -sûknjar(corno-, dolgo-, rdeče-), ščetkar, stevîlkar, ugankar, zvêzar, zgâgar, zgôdbar), beseda besêdo-^ besêdar(abecêdar, besêdar, čebelar, čestltkar, corpâlkar, dvôjkar, dvozîvkar, govorâncar, izgubar, košarkar, migetâlkar, odbôjkar, opekar, osomlêtkar, ozigâlkar, piscâlkar, podôbar, popevkar, posôdar, preprôgar, skodêlar, svetîlkar, sivânkar, uslûgar, zadrêgar, zdrâzbar, zuzêlkar, -ârna-+ -ârnar, -âva—* -âvar,21 (3) srednja o-jevska sklanjatev: ôglje ôglja —> ôglar/oglâr, (4) i-jevska sklanjatev: pesom pesmi—* pêsmar, kokoš kokoših kokošar (čeljustkar, kokošar, zelenjâdar). Izpeljanke z dvoj ničnim naglasom na priponskem obrazilu (iglârl îglar, oglar/ oglâr, stavbârlstâvbar) in izpeljanke z naglasom na priponskem obrazilu (bukvâr, čobelar, kipâr, pesmâr, voglâr) se pojavljajo redko, prav tako primeri, v katerih je različen naglas pomenskorazločevalen {pêsmar 'kolednik' ~pesmâr 'kdor piše (slabe) pesmi'). Prav tako so redko iz samostalnikov moške o-jevske sklanjatve izpeljani samostalniki na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove (prim. 2.1.2). Naglasno stanje izpeljank na -ar(j)- iz prevzetih samostalnikov z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove je zelo podobno naglasnemu stanju izpeljank iz neprevzetih samostalnikov: (1) gûmbar, plavžar, sîhtar, šnopsar, šolar, špitakar, balônar, kmetâvzar, komâtar, kôrar, porsûtar, fizôlar, makarônar (iz izposojenk), blôkar, dvojnično bôksar, dvojnično džezar, fičkar, parfûmar, parkêtar, pedâlar, plakâtar, profîtar, râncar, salônar, sifonar, vlâkar, betônar, dinamîtar, jezuîtar, kacêtar, kalûpar, kasônar, kolorâdar, kombâjnar, kompromîsar, konsûmar, paragrâfar, dvojnično tramvaj ar, velblôdar, člankar (iz tujk); bâjtar, câjnar, cîtrar, côklar, člžmar, gmâjnar, gûmar, kâjzar, krâmar, lâjnar, limonâdar, lûtkar, mâlhar, mâltar, poštar, pripovêdkar, rôvtar, sêktar, skôdlar, smînkar, spêglar, stîftar, tôrbar, vîzar, Žagar, copâtar, kamêlar, ocâlar, pistôlar, polêntar(iz izposojenk), bânkar, cîpkar, farmar, fôrmar, frôntar, gûslar, nâftar, rîksar, sâdrar, strânkar(në-), skôljkar, znâckar, znâmkar, tapêtar, ankêtar, apotêkar, balâdar, balalâjkar, cigârar, fmâncar, harpûnar, parcêlar, rakêtar, reklâmar, rolêtar, dvojnično zadrûgar (iz tujk); (2) gûmar/gumâr, orglar/orglar, puskârlpûskar, sabljarl sabljâr, torbâr/tôrbar (iz izposojenk), prebêndarlprebendâr, prosvêtarlprosvetâr (iz tujk); (3) svilâr (iz izposojenke), komunâr (iz tujke). 20 Izsamostalniške izpeljanke tipa -Tčok -Ička —* -Ičkar. cvičkar, konjlčkar, kotllčkar, mešlčkar, vortlčkar. 21 Izsamostalniške izpeljanke tipa -ârna —* -ârnar. cukrârnar, kavârnar, knjigarnar, lekarnar, opekârnar, tiskârnar, tovarnar, vëletovârnar, -âva —► -âvar. disâvar, golicâvar, narâvar, nastâvar, zelenjâvar. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... 2.2.3 Besedotvorna podstava je osnova samostalnika s premičnim naglasom na akutirani osnovi: CVcVC- Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: kožuh kožuha —+ kožuhar (gramôzar, jermênar, kožuhar, medvêdar, premôgar, trebûhar, zavôdar); (2) srednja o-jevska sklanjatev: vreme vremena —► vremênar. Primerov samostalnikov brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in brez naglašenega polglasnika v edinem oz. zadnjem zlogu osnove je torej kar nekaj, tako da je zgoraj predstavljeno besedotvorno naglasno pravilo precej zanesljivo, saj pozna samo en primer dvojničnega naglasa na priponskem obrazilu -ar(j)- (semênarl semenar, prim, semenarna). Za samostalnike s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove se najde le en primer: sôkol sokôla —► sokôlarlsokôlar. Če naglasno razmerje kožuh kožuha —> kožuhar spominja na tip grah grâha —» grâhar, je primer sôkol sokola —> sokôlar/sokôlar spominja vzporeden s tipom čep čepa —► čeparlčepar. 2.3 Izpeljanke na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu akutirane osnove: CVCVC-ar(j)- V razdelku 1.1.3 je bilo pokazano, da naglasne značilnosti sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu akutirane osnove, tj. z akutskim naglasom neneposredno pred priponskim obrazilom -ar(j)-, po nadsegmentnoglasovni spremembi pričakovano nadaljujejo Dybojev psi. besedotvorni naglasni tip aa(+_a/) = A v primeru, da je njihova besedotvorna podstava osnova samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove ter brez popsl. nekrajšajoče se ponaglasne dolžine in brez psi. ponaglasnega polglasnika. V sinhronem pogledu je besedotvorna podstava sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na nezadnjem zlogu akutirane osnove: CVCVC-. Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: lešnik lešnika —* lešnikar (lešnikar, porstaničar); (2) a-jevska sklanjatev: palica palico^ paličar(bratovščinar, čertičar, klobasičarlklobasičar, kobiličar, lastovičar/lastovičar, metelčičar, paličar, pisaničar, pravljičar, skledičar, večerničar, dvojnično zâdrugar(iz tujke); (3) srednja o-jevska sklanjatev: kladivo kladiva/kladivo kladiva —» kladiv ari kladiv ar. Poleg izpeljank z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu akutirane osnove se dvojnično pojavljajo tudi izpeljanke z dvojničnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: CVCVC-ar(j)-: jägodar, jamičkar, viličar, klâdivar, jêsihar (iz izposojenke). Cirkumfleksni tonem pri podedovanem besedju po nadsegmentnoglasovni spremembi ne more biti odraz popsl. novega cirkumfleksa (prim, utemeljitev v 1.1.3), zato gaje potrebno razlagati z analogijo po tipu 2.2.1 po modelu: Če (CV)CVC- + -ar(j)- -> (CV)CVC-ar(j)-, potem CVCVC-+ -ar(j)- -> CVCVC-ar(j)-. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... naglas h iz pel ^samostalniške anke na -ar naglas samostalnika v besedotvorni podstavi X I/l (CV)C(V)C-ar I/lx 1/1x1 I/2X II/1 III IV (CV)CVC-(CV)CélôC-(CV)CVC-CVCVC-C(o)C-~ CVC- ' X-1 1/2 (CV)CVC-ar I/lx I/lxl I/2X II/l IV (CV)CVC-(CV)CêlôC-(CV)CVC-CVCVC-CVC- ~ x-2 I/l CVCVC-ar I/lx-l CVCVC- x-2 1/2 CVCVC-ar I/2X-, I/lx-l CVCVC-CVCVC- Izsamostalniške izpeljanke tipa -V-nik —» -V-nikar. časnikar, dimnikar, naôcnikar, pečatnikar, računalnikar, rîbnikar, slâmnikar, uvôdnikar, zapisnikar, tipa -V-nik —> -V-ničar. blagajničar, strokovničar, uvodničar, svetîlnicar. Izsamostalniške izpeljanke tipa -V-(n)ica —> -V-(n)ičar. čbeličar, marzličar, suličar, zakovičar, apneničar, bolničar, delničar, dnevničar, drevesničar, goseničar, grezničar, klavničar, ključavničar, knjižničar, kovni čar, kretničar, ladjedelničar, mltničar, napitničar, počitničar/počitnikar, podmorničar, podokničari'podokničar, povestničar, prigodničar, 2.4 Izpeljanke na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: CVCVC-ar(j)- Iz izvajanja v razdelku 1.1.2 sledi, da naglasne značilnosti sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove, tj. s cirkumfleksnim naglasom neneposredno pred priponskim obrazilom -ar(j)-, po nadsegmentnoglasovni spremembi pričakovano odražajo Dybojev psi. besedotvorni naglasni tip aa(+ a/) = A v primeru, daje njihova besedotvorna podstava osnova samostalnika oblikotvornega naglasnega tipa a z naglasnim mestom na predzadnjem zlogu osnove in s popsl. nekrajšajočo se ponaglasno dolžino ter z naglasnim mestom na predpredzadnjem zlogu osnove in s psi. ponaglasnim polglasnikom. Sinhrono gledano je besedotvorna podstava sin. neprevzetih izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na nezadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: CVCVC-. Zgledi: (1) moška o-jevska sklanjatev: dimnik dimnika-dimnikar (bîvolar, jazbečar, -V-nik —* -V-nikar/-V-ničar, kifoljčar, tîfusar, dvojnično tramvajar (iz tujk));22 (2) a-jevska sklanjatev: slatina slatino —► slâtinar (cîtankar, križankar, perjaničar, slâtinar, -V-(n)ica —► -V-(n)ičar, -Ilnica —> -Ilničar, -âlnica —► -alničar.23 V preglednici so za vsak naglasni tip sin. izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- podane vrste njihove besedotvorne podstave v naglasnem smislu, tj. naglasni tip samostalnikov v njej. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... samokolničar, slovničar, stolpničar, tehtničar, torsničar, zakladničar, zaporničar, železničar, žičničar, žimničar, žitničar, tipa -îlnica —» -uničar. gostilničar, mlatilničar, nosîlnicar, predilničar, sušilničar, topilničar, -âlnica —> -alničar. čitalničar, prodaj alničar, stiskalničar. 3 Napovedljivost naglasa izsamostalniških izpeljank na -ar(j)- na osnovi naglasa samostalnika v besedotvorni podstavi v (knjižni) slovenščini Sledi povzemalni pregledni prikaz razmerij med naglasnimi značilnostmi (podedovanega ali nepodedovanega) samostalnika v besedotvorni podstavi in naglasnimi značilnostmi izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)-v (knjižni) slovenščini ter verjetnosti napovedljivosti naglasa izpeljanke ob poznavanju naglasa samostalnika v besedotvorni podstavi. Izhodišče obravnave je v tem delu naglasni tip besedotvornopodstavnega samostalnika, pri čemer izhajam iz prikazov le-teh v sinhronih opisih slovenskega (knjižnega) jezika (Rigler v SSKJ 1970, LI-LIV in 1994, XXXIX-XLI, Toporišič v SS 1976, 213-236 in 2000, 278-301, Toporišič v SP 2001, 217-220). Že uveljavljenim merilom delitve naglasnih tipov znotraj nepremičnega naglasnega tipa dodajam še nekaj natančnejših določitev vrste osnove, ki so se izkazale za relevantne pri obravnavi naglasa v besedotvorju, in sicer posebej ločim še naglasno mesto (na edinem oz. zadnjem zlogu osnove, na nezadnjem zlogu osnove), vrsto naglašenega samoglasnika v osnovi (ne široki sredinski in ne polglasnik, široki sredinski, polglasnik) ter v okviru moške o-jevske in /-jevske sklanjatve še odsotnost oz. prisotnost (kolikostno-)tonemske premene in vrinjenega polglasnika v im. ed. 3.1 Nepremični naglas na osnovi 3.1.1 Nepremični naglas na akutirani osnovi Samostalniki z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi se podobno kot samostalniki z nepremičnim naglasom na cirkumflektirani osnovi glede na naglasno mesto delijo na samostalnike: (1) z naglasnim mestom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove, (2) z naglasnim mestom na nezadnjem zlogu osnove. 3.1.1.1 Nepremični naglas na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove Samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove se glede na vrsto naglašenega samoglasnika delijo na samostalnike: (1) brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in brez polglasnika kot naglašenega samoglasnika, (2) s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom, (3) s poglasnikom kot naglašenim samoglasnikom. 3.1.1.1.1 Odsotnost širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in polglasnika kot naglašenega samoglasnika Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter brez širokega sredinskega naglašenega Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- samoglasnika in polglasnika kot naglašenega samoglasnika (v okviru moške o-jevske in i-jevske sklanjatve je potrebno posebej razlikovati samostalnike: (1) brez kolikostno-tonemske premene in brez vrinjenega polglasnika v im. ed., (2) s kolikostno-tonemsko premeno in brez vrinjenega polglasnika v im. ed., (3) z vrinjenim polglasnikom in brez kolikostno-tonemske premene v im. ed.; nekateri samostalniki iz skupin (1) in (2) dvojnično pripadajo tudi tipu z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove), izpeljanka v večini primerov pozna nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)CVC- + -ar(j)- -* (CV)CVC-ar(j)< kot kota -* kôtar, glavnik glavnika -» glavnîkar, grah graha —> grâhar, obrëd obreda —► obrêdar, pésok péska —► pêskar, jâma jâmo —> jamar, kobila kobilo —» kobîlar, sito sita —► sîtar, korito korita —► korîtar, miš miši —» mlšar, v manjšini primerov pa nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: —► (CV)CVC-âr(j)-: ključ ključa —► ključar, riba ribo —► ribâr, kôrzno kérzna —» korznâr, železo železa —► zelezàr ter dvojnični naglas. Razmerje v 310 primerih: (CV)CVC-ar: dvojnično : (CV)CVC-âr= 85 : 5 : 10(265 : 15 : 30), (CV)CVC-ar: (CV)CVC-ar= 86 : 14 (280 : 45). 3.1.1.1.2 Prisotnost širokega sredinskega naglašenega samoglasnika Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom (samostalniki moške o-jevske i-jevske sklanjatve se dodatno delijo na samostalnike: (1) s kolikostno-tonemsko premeno in brez vrinjenega polglasnika v im. ed. (nekateri dvojnično pripadajo tudi tipu z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove), (2) brez kolikostno-tonemske premene in z vrinjenim polglasnikom v im. ed.; zanesljivih primerov za samostalnike i-jevske sklanjatve ni najti), izpeljanka izkazuje nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: (CV)CélôC- + -ar(j)- (CV)CVC-âr(j)-\ könj kônja -> konjàr, kôtol kôtla kotlâr, métla métlo —► metier, samota samoto —► samotar, sedlo sedla —> sedlar, rešeto rešeta —► rešetar, ali nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: —► (CV)CêlöC-ar(j)-\ snöp snôpa —> snôpar, stolčok stolčka —> stolčkar, studénoc studenca —► studenčar, šota šoto —> šotar, hudoba hudobo —> hudôbar, čreslo čresla —» čreslar, vreténo vreténa —» vretênar. Razmerje v 53 zgledih: (CV)CVC-âr: dvojnično : (CV)Cêlč>C-ar = 41: 10 : 43 (25 : 5 : 23), (CV)CVC-âr : (CV)Cê/ôC-ar= 51 : 49 (35 : 33). 3.1.1.1.3 Prisotnost naglašenega polglasnika Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi ter z naglašenim polglasnikom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove (samostalniki moške o-jevske in i-jevske sklanjatve poznajo samostalnike: (1) z vrinjenim polglasnikom in brez tonemske premene v im. ed. in (2) brez vrinjenega polglasnika in s tonemsko premeno v im. ed.), ima edini zazdaj znani primer izpeljanke nepremični naglas na predzanjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)CàC- + Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... -ar(j)- —» (CV)CäC-ar(j)-: deska desko —» dSskar. Zaradi pomanjkanja zgledov ima pravkar predstavljena formalacija samo hipotetično vrednost. 3.1.1.2 Nepremični naglas na nezadnjem zlogu akutirane osnove Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na nezadnjem zlogu akutirane osnove, izpeljanka pozna nepremični naglas na predpredzadnjem zlogu akutirane osnove: CVCVC- + -ar(j)- —> CVCVC-ar(j)-: palica palico —> paličar. Pojavljajo se dvojnice z nepremičnim naglasom na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: —> CVCVC-ar(j)< jagoda jagodo —> jšgodar. Znanje en primer tvorjenke s cirkumfleksnim naglasom na predpredzadnjem zlogu. Razmerje v 19primerih: CVCVC-ar: dvojnično : CVCVC-ar-74 : 21 : 5 (14 : 4 : 1), CVCVC-ar: CVCVC-ar = 78 : 22 (18 : 5). 3.1.2 Nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi Samostalniki z nepremičnim naglasom na cirkumflektirani osnovi se podobno kot samostalniki z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi glede na naglasno mesto delijo na samostalnike: (1) z naglasnim mestom na edinem oz. zadnjem zlogu osnove, (2) z naglasnim mestom na nezadnjem zlogu osnove. 3.1.2.1 Nepremični naglas na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu cirkumflektirane osnove (tovrstni samostalniki ne poznajo širokega sredinskega naglašenega samoglasnika ali polglasnika kot naglašenega samoglasnika; v okviru moške o-jevske in i-jevske sklanjatve se ločijo samostalniki: (1) brez kolikostno-tonemske premene in brez vrinjenega polglasnika v im. ed., (2) s kolikostno-tonemsko premeno in brez vrinjenega polglasnika v im. ed., (3) z vrinjenim polglasnikom in brez kolikostno-tonemske premene v im. ed.), ima izpeljanka povečini nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: (CV)CVC- + -ar(j)—► (CV)CVC-ar(j)-: pûstpusta -> poster, golob goloba —» golôbar, bičok bička —> bîckar, nitka nitko —> nîtkar, beseda besedo —> besêdar. Izpeljanke iz samostalnikov moške o-jevske sklanjatve imajo zelo redko nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: —► (CV)CVC-âr(j)-: čoln čoln —> čolnar, gospod gospoda —» gospodar. Razmerje v 252 primerih: (CV)CVC-ar: dvojnično : (CV)CVC-âr= 91 : 4 : 5 (230 : 10 : 12), (CV)CVC-ar: (CV)CVC-ar= 92 : 8 (240 : 22). 3.1.2.2 Nepremični naglas na nezadnjem zlogu cirkumflektirane osnove Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika z nepremičnim naglasom na nezadnjem zlogu cirkumflektirane osnove, ima izpeljanka v vseh 66 analiziranih primerih nepremični naglas na predpredzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: CVCVC- + -ar(j)—► CVCVC-ar(j)-: dimnik dimnika —» dimnikar, slatina slatino —► slâtinar. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ... 3.2 Premični naglas na osnovi 3.2.1 Premični naglas na akutirani osnovi Med samostalniki s premičnim naglasom na akutirani osnovi je mogoče razlikovati samostalnike: (1) brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in brez polglasnika kot naglašenega samoglasnika v edinem oz. zadnjem zlogu osnove, (2) s širokim sredinskim naglašenim samoglasnikom v edinem oz. zadnjem zlogu osnove (iz tega tipa samostalnikov je zazdaj izpeljana samo ena znana izpeljanka). Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika s premičnim naglasom na akutirani osnovi ter brez širokega sredinskega naglašenega samoglasnika in brez naglašenega polglasnika v edinem oz. zadnjem zlogu osnove, izpeljanka v 8 doslej znanih primerih izkazuje nepremični naglas na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: CVcVC-+ -ar(j)- —► CVCVC-ar(j)-\ kožuh kožuha —> kožuhar, vreme vremena —> vremênar, v enem primeru pa dvojnično tudi nepemični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: —» CVCVC-âr(j)< séme semena —» semênarisemenàr. Razmerje v 9 primerih: CVCVC-ar: dvojnično : CVCVC-âr= 89 :' 11 : 0 (8 : 1 : 0), CVCVC-ar: CVCVC-ar= 90 : 10 (9 : 1). 3.2.2 Premični naglas na cirkumflektirani osnovi Zanesljivih primerov samostalnikov s premičnim naglasom na cirkumflektirani osnovi, katerih osnove bi bile besedotvorna podstava izsamostalniških izpeljank na -ar(j)-, zaenkrat ni najti. 3.3 Končniški naglas Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ar(j)- osnova samostalnika s končniškim naglasom (samostalniki moške o-jevske sklanjatve se dodatno delijo na samostalnike: (1) z vrinjenim polglasnikom v im. ed., (2) brez vrinjenega polglasnika v im. ed.), izpeljanka v vseh šestih doslej znanih primerih izkazuje nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: C(o)C- " + -ar(j)- —► C(o)C-âr(j)-: päs psä —► psâr, mozag mozga —» mozgâr, packa packo —> packer. Pravilo sicer nima izjeme, a je formulirano na osnovi zelo majhnega števila primerov. 3.4 Mešani naglas Če je besedotvorna podstava izsamostalniške izpeljanke s priponskim obrazilom -arQ)- osnova samostalnika z mešanim naglasom, izpeljanka večinoma pozna nepremični naglas na zadnjem zlogu akutirane osnove: CVC-~+ -ar(j)—► CVC-âr(j)< zvôn zvonâ - zvonovi —> zvonàr, vôda vodô —► vodàr, mesô mesâ —> mesar, peč peči—* pečar. Primeri z napremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove in primeri z dvojničnim naglasom so manj pogostni: —► CVC-arQ)< les lesa —> lesar. Razmerje v 35 primerih: CVC-ar : dvojnično : CVC-ar = 77 : 9 : 14 (27 : 3 : 5), CVC-ar : CVC-ar = 79 : 21 (30 : 8). Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- V preglednici so prikazana razmerja med naglasnimi značilnostmi samostalnika v besedotvorni podstavi in naglasnimi značilnostmi (knjižno)slovenskih (neprevzetih kot tudi prevzetih) izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)-, pri čemer je razmerje pogostnosti med različnimi naglasnimi tipi izpeljank podano v odstotkih. naglas samostalnika v besedotovni podstavi naglas neprevzete izsamostalniške izpeljnke na -ar število primerov I/lx (CV)CVC- I/2x-2 (CV)CVC-ar 86 325 I/lx (CV)CVC-âr 14 1/1x1 (CV)CéôC- I/1X (CV)CVC-ar 51 68 I/2xi-i (CV)CêlôC- 49 I/lx-, CVCVC- I/lX-2 CVCVC-ar 78 23 CVCVC-ar 22 I/2X (CV)CVC- I/2x-i (CV)CVC-ar 92 262 I/lx (CV)CVC-ar 8 I/2x-i cvcvc- I/2x-2 CVCVC-ar 100 66 II/l cvcvc- I/2x-i (CV)CVC-ar 90 10 /I/lx /CVCVC-ar 10 H/2 cvcvc- ni zanesljivih primerov III C(9)C- - I/lx C(d)C-ar 100 6 IV cvc- ~ I/lx CVC-âr 79 38 I/2x-i CVC-ar 21 Literatura Brugmann, Kari, 1906, Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/l, Strassburg. Bezlaj, France, 1976, 1982, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III, Ljubljana. Dybo, V. A., 1981, Slavjanskaja akcentologija, Moskva. Dybo, V. A., 2000, Morfonologizovannye paradigmatičeskie akcentnye sistemy, Moskva. Dybo, V. A., Zamjatina, G. L, Nikolaev, S. L., 1993, Osnovy slavjanskoj akcentologii: Slovar', Moskva. Jurančič, Janko, 1986, Srbskohrvatsko-slovenski slovar, Ljubljana. Kopriva, Silvo, 1989, Latinska slovnica, Ljubljana. Kratky slovnik slovenského jazyka, Bratislava, 1997. Pirnat, Marta, 1984, Tvorbena naglasoslovna tonemska teorija ob samostalniških izpeljankah s šibkimi priponskimi obrazili, Slavistična revija 32/3, Ljubljana, 258-275. Snoj, Marko, 20032, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. Ožegov, S. L, Švedova, N. Ju., 1995, Tolkovyj slovar' russkogo jazyka, Moskva. Pohlin, Marko, 2003, Kraynska grammatika, Biblioteca Carniolae: znanstveno kritična izdaja, Ljubljana. Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- Slawski, Franciszek, 1974, Zarys slowotwörstwa praslowiahskiego, Slownik praslowiahski, Warszawa. Slovnik spisovné cestinypro školu a vefejnost, Praga, 1994. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana. SSKJ, 1970 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana. SSKJ, 1994 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana. Stang, Christian S., 1957, Slavonic Accentuation, Oslo. Steenwijk, Han, 1992, The Slovene Dialect of Resia, San Giorgio, Amsterdam. Toporišič, Jože, 19761, Slovenska slovnica, Maribor. Toporišič, Jože, 1988, Tvorbeni model slovenskega knjižnega naglasa, Slavistična revija 36/2, Ljubljana, 133-180. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. Toporišič, Jože, 20004, Slovenska slovnica, Maribor. ZSS I, 1956 = Zgodovina slovenskega slovstva I: Od začetkov do romantike, Ljubljana. Stress of Noun Derivatives with the Suffix -ar(j)- in (Standard) Slovene (Summary) Non-borrowed as well as borrowed noun derivatives with the suffix -ar(j)-in (Standard) Slovene consist of four stress types, determined by three stress rules: (1) If the derivative is stressed on the suffix, it has an acute toneme: (CV)CVC-âr (17 per cent of the cases); (2) If the derivative is stressed on the syllable immediately preceding the suffix, it has a circumflex toneme: (CV)CVC-ar (72 per cent of the cases); (3) If the derivative is not stressed on the suffix nor on the syllable immediately preceding the suffix, it has either an acute or a circumflex toneme: CVCVC-ar (2 per cent of the cases) or CVCVC-ar (9 per cent of the cases). The stress features of the derivatives in -ar(j)- are more or less predictable from the stress features of the word-formational base noun. If the word-formational base of the derivative is the root of a noun with: (1) fixed stress on the sole or final syllable of an acute stem and a stressed vowel other than an open-mid vowel or a schwa ((CV)CVC-), the derivative possesses fixed stress on the penultimate syllable of a circumßex stem in 86 per cent of the cases ((CV)CVC-ar) and fixed stress on the final syllable of an acute stem in 14 per cent of the cases ((CV)CVC-âr). (2) fixed stress on the sole or final syllable of an acute stem and an open-mid stressed vowel ((CV)CéZôC-), there is a possibility of 51 per cent that the derivative has the acute stress on the suffix ((CV)CVC-âr) and a possibility of 49 per cent that it has the circumflex stress on the syllable immediately preceding the suffix ((CV)Cê/ ôC-ar). (3) fixed stress on a non-final syllable of an acute stem (CVCVC-), the derivative has fixed stress on the antepenultimate syllable of the acute stem (CVCVC- Matej Šekli: Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- ar) 78 per cent of the tirne and also variant fixed stress on the antepenultimate syllable of the circumflex stem (CVCVC-ar) 22 per cent of the time. (4) fixed stress on the sole or final syllable of a circumflex stem ((CV)CVC-), the derivative reflects fixed stress on the penultimate syllable of a circumflex stem in 92 per cent of the cases ((CV)CVC-ar) and fixed stress on the final syllable of an acute stem in 8 per cent of the cases ((CV)CVC-âr). (5) fixed stress on a non-final syllable of a circumflex stem (CVCVC-), the derivative always possesses fixed stress on the penultimate syllable of the circumflex stem (CVCVC-ar). (6) mobile stress on an acute stem and a stressed vowel other than an open-mid vowel in the sole or final stem syllable (CVC^C-), there is a possibility of 90 per cent that the derivative has the circumflex stress on the syllable immediately preceding the suffix ((CV)CVC-ar) and a possibility of 10 per cent that the derivative has also variant acute stress on the suffix ((CV)CVC-àr). (7) final stess (C(o)C-n), the derivative reflects the acute stress on the suffix in all identified cases (C(o)C-âr). (8) mobile stress (CVC-~), the derivative has fixed stress on the final syllable of an acute stem ((CV)CVC-àr) 79 per cent of the time and fixed stress on the penultimate syllable of a circumflex stem (CVC-ar) 21 per cent of time.