AMGRICAN IN SPIRIT SLOV€NIAN FOREIGN IN IANGUAG€ ONLY Irving Chicago, Milwaukee, Waukeg&a, Duluth, JoUet, San Francisco HORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 25, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVII Zmerni levičarji je uveljavili v Lizboni Novi grobovi Prisluškovalne naprave Koncem preteklega tedna naj bi zmernim vojaškim vodnikom uspelo povečati njihov vpliv v Revolucionarnem vojaškem svetu. Victor Jadrich V nedeljo je nenadno umrl na svojem domu na 1986 Torben-son Drive 77 let stari Victor Jadrich, rojen v Clevelandu, vdovec po ženi Susan, roj. Fe-j renchick, umrli 1. 1972, oče Hen-:ryja J. (St. Charles, Mo.), Vic-LIZBCNA, Fort. — Zmerni torja' in Thomasa, 6-krat stari levičarji v oboroženih silah so oče, brat pok. Johna, Mary Tona zasedanju vrhovnega voja- masic, Ann Podpadec, Helen škega sveta v preteklem tednu Sanders, Josephine Strobel in uveljavili nekatera svoja stali-j Albine Delly. Bil je član Inter--ea in omejili premoč skrajnih national Typographical Union levičarjev. To je zmaga častni-'No. 53 in ADZ. Skozi 49 let, vse kov, ki so sicer za uvedbo soci-! do svoje upokojitve, je bil zapo-slističnih reform, pa so za to, da slen v tiskarni Ameriške Domo-Portugalska ostane povezana z vine. Pogreb bo v sredo iz Grdi- Finska opustila načrt vreči strupene odpadke v Južni Atlantik _____ | HELSINKI, Fin. — Finska Ko sc je sovjetska podmorni- ’ P°d fitisl“m Protes‘»v ca leta 1968 potopila seve- B™z'hJe “ ***" ,»zahodno od Havajev, so v J“n‘ At!“tlk ™0 prisluškovalni naprave s rupemh odpadkov, ce- zabeležile tri eksplozije, j >f blIa Eosken “ “ | poti tja z njimi. WASHINGTON, D.C. — ZDA y ocean so jih hoteli vreči ta so namestile na raznih krajih na J petek kakih 1000 milj od obale Pacifiku posebne naprave za ^ Qane v Afriki. Brazilija in Ar-prisluškovanje, med drugim tu- j gentina sta trdili, da morski to-di na oceanskem dnu severo-ikovi čez čas lahko te strupe za-zahodno od Havajev. Ko se je | nesejo proti njunim obalam potopila sovjetska podmornica Kurdski upor pri kraju zahodnim svetom v NATO. Ta novega pogrebnega zavoda na _ skupina se zavzema tudi za tes- Shore Blvd. ob 8.30, v cer-1 jn iz jačine teh sklepati na to, leta 1968, so te naprave zabeležile tri eksplozije. S pomočjo teh podatkov je bilo mogoče do- j pc 14 letih je upor Kurdov V ločiti približno kraj eksplozije| Iraku pred koncem, ko so' Predsednik Gerald R. Ford je odredil po povratku Kissin-gerja s Srednjega vzhoda ponovno proučitev položaja z ozirom na politične, gospodarske in vojaške koristi ter potrebe ZDA. V Izraelu so ogorčeni in zaskrbljeni. bb kaj se je zgodilo. Kurdi izgubili podporo Irana. Njihov vodja se pripravlja na umik v Iran in po možnosti v — ZDA. TEHERAN, Iran. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik ZDA odredil ponovno proučitev položaja, na Urednjem vzhodu v luči zadnjih dogodkov in neuspešnega napora državnega tajnika Kissinger-ja pri iskanju pomiritve med Egiptom in Izraelom. V Beli hiši poudarjajo, da bo proučevanje novega položaja obsegalo “vse države in vse vidike”. Privatno, pravijo v državnem tajni-Dokler. štvu, da ima novo proučevanje kev sv. Pavla na E. 40 St. 9.30, nato na pokopališče. 1 Ko so določili kraj, so pripe-Frances Ostrelich Ijali na mesto posebnega robota V 82. letu starosti je umrla' ki je prefotografiral morsko dno j na domu Frances Ostrelich, ro- m končno odkril potopljeno sov- sta si bila Iran in Irak v laseh,1 dvojen namen: Pregledati, kaj jena Škerl, 3961 North Broad- jetsko podmornico 3 milje glo-^ So Kurdi lahko računali na pod--je možno storiti za preprečenje j way, Geneva, Ohio. Bila je dva- boko in 750 milj severovzhodno poro Irana v svojem boju z ira- novega vojnega spopada na i krat vdova. Prvi mož Joseph j cd Havajev. ! ško vlado za narodnostno samo- Srednjem vzhodu ter presoditi ruflan ji je umrl leta 1932, dru- V istem času so Sovjeti iskali upravo. V začetku tega meseca ameriški odnos do arabskih dr-gi mož Anthony Ostrelich pa; potopljeno podmornico kakih je prišlo po posredovanju pred- žav in Izraela na vojaškem, go- leta 1959. Nekoč je živela v col- 500 milj proč od kraja njene po- sednika Alžirije Boumediena do spodarskem in političnem pod- iinwoodski slovenski naselbini, topitve, kar je kazalo, da ta ver- pomiritve med Irakom in Ira- roeju. . je mati Frances Peel, Jo- jetno ni bila v dobrih stikih s nom in do mirnega reševanja adm V rr TJ P ? sepha . (Geneva), Donalda Fur- svojim poveljstvom, ko 10 je za, obstoječih sporov. ; ‘ : Povsem presoja odnosov °?** Se dve!? ™e,m Kuo, »M««! Richards, Elsie deli „eireča. I Kurdi so „ nenadno znašli d» kapetana m ene^U 633 6^a O’Hara, Josephine Minello in Ameriška vojna mornarica je brez zaveznika, ko je Irak sko- Kongresni voditelji, ki so bili . Halje je bilo sklenjeno, da naj ■ i”13 ZLQr Glbania oboroženih sil,; kojnih Mary Hren in. Antoinette n ^ ]e polcžai nodrobno nre £**, SeS,aVlia 200 Hren, rojena v Ljubljani, od ko- £.£ £ P Jnkov> pravico m nalogo pre- der je prišla v Ameriko leta fe eciati odločitve Revolucionar-11911 J3j]a “ega sveta in izključiti iz njega Cerkniško jezero so „ zrrjz.. ločm> da jo „odo poskmm dvig_ niti. ne j so povezavo s tretjim svetom. Na dolgi tajni seji Vrhovnega vojaškega sveta, ki se je končala v soboto, je adm. Victor Cres-Po, ki je proti političnim in gospodarskim ukrepom, kot so bili izvedeni po poskusu desničarskega vojaškega prevrata, izsilil sprejem sprememb z večjimi političnimi posledicami. Med njirni je razširitev Revo-lucicnamega sveta od 24 na 28 član mr im wav,,,- • a „ XIlclL1 srca, ju- jetno m Diia v dobrin stikin s mm vam nn e. (Geneva), Donalda Fur- svojim poveljstvom, ko jo je za, obstoječih sporov. ianaJ Mildred Richards, Elsie dela nesreča. i Kurdi so se nenadno znašli enega eta s ega Q Hara, Josephine Minello in Ameriška vojna mornarica je brez zaveznika, ko je Irak sko- Marv Lucas, 17-krat stara mati, kasneje pripeljala na kraj po- raj neposredne po pomiritvi z v Beli hiši, ko je Kissinger po- 5-krat prastara mati, sestra po- sebno potopljaško ladjo Trieste Iranom začel obsežno ofenzivo, ročal o svojih naporih v zadnjih V Izraelu zaskrbljeni Vest o odreditvi ponovne presoje položaja na Srednjem vzhodu je dosegla Izrael prav v času, ko je predsednik vlade Rabin razlagal parlamentu — knesetu — potek pogajanj in utemeljeval stališča,' ki jih je pri tem zavzela izraelska vlada. Poudaril je, da je prva naloga Izraela gledati na ohranitev dobrih odnosov z ZDA. Iz Clevelanda in okolice Priporočamo— Vsem našim cenjenim naročnikom in naročnicam priporočamo, da nakupujejo velikonočne potrebščine, bodisi jedila ali oblačila pri trgovcih in podjetjih, ki oglašujejo v Ameriški Domovini in s tem pomagajo ohranjati naš slovenski list. Hvala! Asesment— Danes je 25. dan v mesecu, ko večina naših društvenih tajnikov in tajnic pobira članarino. Marijin praznik— Danes je praznik Marijinega oznanjenja. Vsem slovenskim ženam in dekletom, ki danes go-dujejo iskrena voščila! K molitvi— Članice Oltarnega društva izraeiski voditelji it javnost ^ v„ebovzete so va- so razočaram m zaskrbljeni , , , T , bliene danes ob dveh popoldne glede bodočih odnosov Izraela V , , , . ^ ^ „ jr7T-,A^ j- Zeletov pogrebni zavod na E. do ZDA. Zavedajo se predobro, nt-n ^ , v. 152 Bt. k molitvi za umrlo cla- dane in Ijudsko-e stranke opogumila i ^e, ki bi se ne držali ciljev, f je določil zbor Gibanja o-boroženih sil. ^ Te spremembe so omejile moč - evolucionarnega sveta, ki je v ^adnjih dneh pritiskal z vsemi “-edstvi na politične stranke, da .! T'n prestrašil in pokoril svo-Ji volji. Prevlada zmernih je vo-c itelje socialistične «emokratsk ____________ /'a oclločnejši volivni boj žaMsts 0$ Sdfižžgsi izgublja f!a ^ ARIZ, Fr. — Države svabod-e Evrope obračajo svoj pogled a svoje iskanje vedno'bolj sa- na in Rose Goryance, roj. Rig-7? y£se> ko stremljenje po \t ir,U2eni Evropi izgublja tla. zagovorniki evropske rorUŽRve. ki so odločali o ev-ju^ski usodi v prvem dčsetlet-p drugi svetovni vojni, so je Za Ijsni, celo Skupni trg, ki deb113 °d usPe®nih ustanov one 2ivir 116 more ohranjati in po-na nu-inost evT0Pske E v: proti njim. Na posredovanje Irana je pristal Irak na dvotedensko premirje, ki se bo končalo s 1. aprilom. To naj bi dalo Kurdom, ki se čutijo ogrožene, možnost umika v Iran. Vodja kurdskega upora Mustafa Barzani je ukazal svojim njen del, zagotavlja- ^ podrejenim, naj upor končajo, II., „ dognala, stanje potopljene sovjetske podmornice in ie članica Društva njeno Vrsto. Šele nato so se od-Cerkmsko jezero št. 53 ADZ, Podružnice št. 41 SŽZ ter Oltarnega društva fare Marije Vne- bovzete. Pogreb bo jutri ob ' Ko nekateri trdijo, da so dvig-11.15 iz Želetovega pogrebnega nih le en zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev jo drugi, da je glavni del z ra- j ker ni nobenih izgledov za nje-Marije Vnebovzete na Holmes ketami m prostori za zveze zdrs- j gov uspeh in bi njegovo nada-Avenue ^ob 12. uri, nato v dru- nil nazaj v globino, ko so ga žinsko grobnico na pokopališče imele komaj še eno tretjino pod sv. Pavla, Euclid. i površino. Uradni krogi o vsej j stvari molče, različne vesti o ob-.•ytauJey L. Goryance Jr. segu dviga pa naj bi zameglile V 24. letu starosti je po dolgi Sovjetski zvezi resnično dejan-bolezni umrl preteklo nedeljo stanje Stanley L. Goryance Jr., sam- ______ ______ ski, sin Stanleyja Sr. in Anne, rojene Filipsich, katera je umrla 31. oktobra 1974, brat Janice Pasquale, vnuk pokojnega Joh- Amerikanci še vedno največ trošijo PARIZ, Fr. — Tekom lanske ler, ter pokojnih Avgusta in tujske sezone so ameriški obi-Ane Filipsich, rojen v Clevelan- £kovalci Francije povprečno podu. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz trosili tam v teku 6 dni — ko-Želetovega pogrebnega zavoda, hkor so povprečno ostali — $300, 458 E. 152 St., v cerkev Marije mehiški v teku 9 dni povprečno Vnebovzete ob 10. uri, nato na $400, nemški pa v teku 8-9 dni pokopališče Vernih duš. John A. Pernus V 62. letu starosti je na posledicah srčnega napada umrl na domu svojega 93 let starega nar0H°PSke ^r2ave h* njihovi j očeta na Huntmere Avenue skor-j1 Se, brigai° v Prv^ vrsti in 'John A. Pernus, živeč na 1563 E. 196 St., mož Margaret, rojene Germ, oče Patrika, pokojne Arlene in Jacka Nagel, 5-krat Potr^ iz^^U£no za svoje lastne eoe> misel na skupne evrop-hrža koristi Je ostala celo pri krniVni^ voctnikih z nekaj ma-niosi l2^ernairb nekako zuna-dez ’ 0'hiika, ki naj ohranja vi-scrč a se v tem pogledu ni nič ^menilo. So ;jansko se nacionalizem, ki gi g3 aPaii v prvih letih po dru-“evr6 °Vn^ vo-ini nadomestiti z *h dv°S^0 zavestj°”i le prebuja bujan'Sa £’laV°' Z njegovim pre-bove Jem nastopn nevarnost ob-evrcn J?lec!seho.jnih prepirov, ko kkšn 3 Varnost še dolgo ni to-^^knt nekateri mislijo. ^1 urnenski prerok danog3™0 Z možnosti° Padavin, okni-8 a naJ višja temperatura E (Q1^) F ^ C^’ ^Utri okoli 32 stari oče, sin Johna Pernusa Sr. in pok. Frances, brat Frances Juratovac, Josepha, Mary Somrak, 1 Olge Loewe in Amelie, rojen v Clevelandu, zaposlen 41 let kot preiskuševalec pri Ad-dressograph-Multigraph Corp. Pogreb bo jutri ob 10.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 11. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Politični pomori v Argentini se množe BUENOS AIRES, Arg. — Skrajna levica in skrajna desnica se pobijata med seboj v vedno večjem obsegu. Pretekli te-i den je bilo v treh dneh 24 poli- j tičnih umorov na obeh straneh.! le $200. Nič čudnega ni torej, če dajejo Francozi prednost ameriškim obiskovalcem in so ti dobrodošli, pa naj dolar stoji dobro ali slabo. Ijevanje v sedanjih okoliščinah pomenilo le brezplodno prelivanje krvi. Barzani sam bo v nekaj dneh zapustil svojo domovino in prešel v Iran, od tam pa bi rad v ZDA. kjer išče politično zatočišče in seveda možnost nadaljevanja svojega boja za osvoboditev Kurdov in ustanovitev neodvisnega Kurdistana. Napovedujejo, da se bo iz Iraka umaknilo pred maščevanjem kakega pol milijona Kurdov, med tem ko jih bo okoli en milijon ostalo doma, pa naj pride, kar hoče. Mustafa Barzani je pozval ZDA preko časnikarjev, ki jih je pretekli teden sprejel v svojem zaklonišču v gorah Kurdistana, nedaleč od iranske me-1 Izraelu. tednih na Srednjem ivzhodu, so dejali, da on ni dolžil, za neuspeh ne Izraela ne Egipta. Kljub temu so oni prepričani, da bo novo proučevanja položaja na Srednjem vzhodu in nova presoja odnosov ZDA do Izraela in arabskih držav posvečena posebno odnosom ZDA do Izraela. Državni tajnik Kissinger je prepričan, da je Izrael pustil mimo da so od teh popolnoma odvisni. “To je sunek v hrbet,” je jal neki izraelski višji uradnik, ko je slišal' o Fordovi odredbi ponovne proučitve položaja na Srednjem vzhodu. “Mi smo obdolženi krive za polom, četudi je dejstvo, da je Egipt odklonil spremembo svojega začetnega stališča pri razgovorih,” je trdil j navedeni predstavnik Izraela. Delavski nemiri v Kairu V zadnjih treh mesecih je prišlo pretekli teden drugič do obsežnih cielavskith nemirov v Kairu. En delavec je bil ubit. več pa ranjenih, KAIRO, Egipt. — Varnostna nico Frances Ostrelich, jutri, v cje 'sredo pa k njenemu pogrebu. Molitvena ura— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v četrtek ob sedmi uri zvečer takoj po sv. maši molitveno uro iz knjižic, ki naj jih prinesejo s seboj. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Avenue se bo nocoj ob sedmih skupno poslovilo v Grdmovem pogrebnem 'zavodu na Lake Shore Blvd. od umrlega člana Josepha Markel. odločilno priložnost usmeriti , . Srednji vzhod proti miru. ko ni policija _Je_ pretekh jtria zavzel prožnejšega stališča te delavske nemire in izgrede, do katerih je prišlo zaradi težkih življenjskih okoliščin, v katerih delavstvo živi. Povprečno zasluži delavec v tekstilni industriji kom zadnjih pogajanj. Svarilo predsednika Forda Ta vtis je še poudarjen z vestmi, da je predsednik Ford poslal okoli $12.50 na teden. To je pre-predsedniku izraelske vlade Ra- malo tudi za najskromnejše po-binu tik pred koncem pogajanj trebe. osebno pismo s svarilom, naj ne Delavci so po poročilu notra-dopusti, da bi pogajanja pro- njega ministrstva začeli uniče-padla, ker da bo to nujno vo- vati in so zažgali bombažne podilo do nove presoje in novega šiljke pred predilnico in tkalni-zavzetia stališč do Izraela. Co Misr v delti reke Nila. Sku-Zastopnik državnega tajništva pine so napadle in plenile domo-Robert Anderson je izjavil, da Ve vodnikov podjetij. Fordovo poslanico Rabinu ni Demonstrantje so kričali pro-mogoče označiti za “trdo” in da ti vladi, zahtevali kruh in druge v njej ni bilo nobene grožnje potrebščine za vsakdanje življe-Nekdo, ki je bral to nje. Slišali so se klici na račun je, naj se zavzamejo za Kurde in poslanico v izvlečku, je mnenja, predsednika Sadata: Junak pre-preprecijo njihov množični po- da je ta “trda” in posebno kri- hoda prek0 Sueškega prekopa, mor od strani vladajočih Arab- tična v pogledu izraelske “tr- j^jg je nag Zajtrk? cev v Iraku. me VOJNA JIH NE VZNEMIRJA? — Tako bi človek sodil ob pogledu na te-le mlade ljudi v Phnom Penhu, glavnem mestu Kambodže. Ti in slični klici kažejo na široko nezadovoljstvo delavskih množic, ki se ne dajo več miriti z domoljubnimi govori in gesli. Položaj postaja težaven, ko bo Egipt po vsem sodeč usmeril zopet večji del svojih sredstev v pripravo na vojskovanje, namesto da bi skušal množicam iz njihove revščine. W. P. Douglas hoče vztrajati še dve leti WASHINGTON, D.C. — Član Vrhovnega sodišča W. P. Douglas se je vrnil na delo, četudi je očitno, da njegovo zdravje ni trdno, saj bo moral še tedne in tedne hoditi na zdravljenje v bolnišnico. Iz okolice sodnika prihajajo govorice, da je odločen vztrajati na svojem mestu do konca j Fordovega predsedništva in ta-' ko prihraniti morebitnemu nje- ---- govemu demokratskemu pred- nje novega sodnika v sedniku priložnost za imehova-, vrhovno sodišče. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford in državni tajnik Kissinger ne izključujeta možnosti obnove Kissingerjevega posredovanja med Izraelom in Arabci na Srednjem vzhodu, četudi je egiptski zunanji minister Fahmy izjavil, da je sedaj edina pot v Ženevo. Fahmy je včeraj v Kairu zunanjim ministrom 20 arabskih držav dejal, da je sedaj treba mobilizirati vse sile za ‘ kaznovanje Izraela”. MOSKVA, ZSSR. — Ob koncu obiska predsednika francoske vlade J. Chiraca v ZSSR sta Francija in ZSSR v skupni izjavi pozvali Izrael, naj se umakne z zasedenega arabskega ozemlja. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so zasedli dve novi pokrajinski glavni mesti in presekali Južni Vietnam t|iko, da je Da Nang izgubil po kopnem vsako zvezo s Saigonom. WASHINGTON, D.C. — ZDA so poslale v indokitajske vode letalonosilko s helikopterji za slučaj potrebe naglega odhoda ameriških državljanov iz Da Nanga. PHNOM PENH, Kamb. — ZDA so včeraj po dveh dnevih obnovile letalsko dovažanje potrebščin v Phnom Penh. Letališki sta bili prejšnji teden zadeti, sta po zasilnih popravilih srečno odleteli. ATLANTA, Ga. — Tornado, ki je zadel del mesta, je napravil precej škode in ubil vsaj tri osebe. SEATTLE, Wash. — Letalski nadzornik je z napačnimi navodili povzročili pretekli četrtek nesrečo vojaškega prevoznega letala, pri čemer je bilo 16 oseb mrtvih, je ugotovila preiskava. Zvezno Ameriška B&momm ■V <%/!•■ 1 /1■%.— I « O A.! I 6117 St. Clair A ve. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44193 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: e Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 sa 3 mesec« • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za por leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 48 Tuesday, March 25, 1975 Nov zakon o morjih pripravljajo n. Včeraj smo razpravljali o obalnih vodah, ki so do pred nekaj leti segale le 3 milje od obale, pa so jih v zadnjih letih nekatere države na svojo roko raztegnile do 12 milj, 20 milj, 50 milj in celo 200 milj. ZDA se za enkrat še drže 3 milj, pa se pripravljajo, da jih raztegnejo na splošno na 12 milj, v pogledu ribolova in izkoriščanja rudnih bogastev na morskem dnu in pod njim pa na 200 milj. V neposredni zvezi z določitvijo obalnih voda v pogledu morskega prometa je vprašanje čuvanja čistoče morij. V zadnjih letih se je ponovno dogodilo, da so petrolejske ladje bile poškodovane in so začele puščati olje, ki se je razlezlo po morski površini in nato seglo do obrežij ter jih onesnažilo. Taki slučaji so vse pogostejši, zaskrbljenost o-brežnih držav zaradi njih vse večja. Tako so v Kanadi razpravljali o nevarnosti onesnaženja severnih voda, ko je ameriška petrolejska ladja preskušala uporabnost severno-zahodnega prehoda za prevoz olja z obale Aljaske in drugih severnih področij, kjer še u-pajo najti njegova nahajališča, na vzhodno obalo ZDA. Nekateri so kar naravnost zahtevali, da Kanada prepove prevažanje olja po tej poti. Razpravljanje o tem je utihnilo, ko je bilo odločeno, da bodo gradili oljevod, po katerem bo teklo olje z nahajališč, ob Prudhoe zalivu na jug do Val-deza. Gradnja tega oljevoda je sprožila drugo razpravo in Kanadčani sedaj iščejo možnosti, ki bi naj preprečile one-snažitev njihove tihomorske obale z oljem, ki ga bodo iz Valdeza vozili na jug v ZDA. Precej jeze pri obalnih državah povzročajo kapitani ladij, ki puščajo ostanke iz petrolejskih ladij na morju, pa včasih preblizu obal, da veter te zanese do obal. Ponovno so to doživeli celo na jadranskem morju na jugoslovanski in celo na slovenskem delu te obale. Tudi to vprašanje je predmet razprave na konferenci v Ženevi. Pri vprašanju obalnih voda v pogled^ ribolova se države, ki se z ribolovom posebej ukvarjajo in so nanj vezane za svojo prehrano, potegujejo za to, da bi države, v katerih obalnih vodah v pasu 200 milj se nahajajo posebno bogata lovišča, te delila z drugimi državami, če, že ne na splošno, pa vsaj v meji, preko katere jih same ne morejo brez škode izkoriščati. Še težavnejše in zapletenejše kot vprašanje obalnih voda, prometa v njih, ribolova in izkoriščanja rudnega bogastva, pa čuvanje teh voda pred onesnaženjem je vprašanje izkoriččanja širnih,'odprtih morij — oceanov ne le v po-gledu ribolova in lova na druge morske živali, ampak izkoriščanje rudnega bogastva na oceanskem dnu in pod njim. Preiskave zadnjih desetletij so odkrile na oceanskih tleh rudne grude v velikosti žog za igranje golfa, ki so izredno bogate na manganu, bakru, kobaltu in niklju. Ni dvoma, da so bogata nahafališča teh rud tudi pod morskim dnom. Važna so nahajališča olja, ki ga bo na kopnem prej ali slej nujno zmanjkalo, kot zmanjka vsega, kar je na razpolago v omejenih količinah, ki se prirodno ne obnavljajo, vsaj ne v obsegu, kot jih uporabljamo. V pogledu olja je na primer celotno Severno morje v Evropi že razdeljeno, Frahcija in Britanija se še nista sporazumeli glede delitve v Kanalskem področju in južno od njega. Italija in Jugoslavija sta si Jadransko morje v tem pogledu tudi razdelili, ne moreta se pa sporazumeti Grčija in Turčija o razmejitvi Egejskega morja, kjer obe upata na odkritje nahajališč olja. Vsa ta morja so tako majhna, da spadajo stvarno v celoti v obalne vode, kakor hitro so te raztegnjene na 200 milj, oziroma nad celotno kontinentalno ploščo. Drugo vprašanje so oceani, katerih bogastvo naj bi bilo last vsega človeštva, tudi onih narodov in ljudstev, ki živijo daleč od morij v notranjosti kontinentov. O tem vprašanju so v Caracasu veliko razpravljali. Nerazvite države, posebno še one v notranjosti kontinentov, so se postavile na stališče, da naj bo ustanovljena posebna mednarodna družba, ki bo edina imela pravico izkoriščati rudno bogastvo z dna oceanov in izpod njega. Dobiček naj V ta družba potem razdelila med vse države, tudi med tiste, ki bi drugače do tega bogastva ne mogle in ne do svojega deleža pri njegovem izkoriščanju. Danes je komaj verjetno, da je poleg ZDA še katera država sposobnajn pripravljena izkoriščati rudno bogastvo z dna oceanov. To je težaven in drag posel, v katerega je treba vložiti veliko sredstev. Težko'je pričakovati, da bi države, ki bi se lotile tega, bile pripravljene deliti svoj morebitni dobiček s tistimi, ki ne bi vanj nič vložiti, pri njem na noben način sodelovali. Lahko si je torej predstavljati razpravljanje o tem in vseh drugih navedenih vprašanjih. V Ženevi bodo revne, celinske in obmorske države zahtevale svoj delež “bogastva morij”. Ker so v večini, utegnejo celo izglasovati kak način, ki bi jim naj pomagal vsaj v načelu in na papirju do ! tega. Tiste države, ki so sposobne to bogastvo izkoriščati, seveda ne bodo takih predlogov brez odpora sprejele, če jih sploh bodo. Če jih ne bodo, utegnejo s tem preprečiti uzakonitev rešitev, ki so bile v načelu že sprejete. Ker se je konferenca o novem morskem pravu v Ženevi šele dobro začela, je težko reči, kako se bo končala, ali bo uspela ali ne. Nekateri trdijo, da bo moral svet dolgo čakati na prenovo pomorskega prava, če bo sedanji poskus v Ženevi propadel. £> ^ I BESEDA IZ NARODA 1 am t mm am mm ■vi M -V «■» ^Iiii!iiiiiiniii!i»iiiiunmniumn8iai:;>muitunuumiumtumniinimtmuiiinn5 IZPOD mm SV. STEM IN OKOLIŠE CHICAGO, 111. — (XXXVI.) leto st^i oba prišla v Chicago — Po smrti dr. A. Korošca je in si tu ustanovila dom. Rodila prevzel vodstvo slovenske poli- sta se jima dva otroka: Father tike dr. Franc Kulovec, ki je bil Blaž in Angela. Father Blaž je pod Aleksandrovo diktaturo tu- ’ sedaj kustos na ameriških Brez-di interniran v Foči. V normal- jah, Angela je pred leti položila nih razmerah bi se gotovo spo- • doktorski izpit in dela v območ- razumel s Hrvati za skupen nastop proti beograjski čaršiji. Tako pa — bližali smo se usodnim dogodkom. Na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca 1941 sva s prijateljem od maše grede srečala župana dr. Juvana. Po kratkih pozdravnih besedah nama je rekel; “Nekaj strašnega se pripravlja za nas Slovence. Danes zjutraj sta se peljala skozi Maribor knez Pavle in predsednik ju nadškofijskih ustanov. Sprva so živeli na 23. cesti, pozneje so se preselili na 2037 W. 21th St. Dabra in zvesta Slovenca, pa obenem vzgledna katoličana in stebra slovenske fare Sv. Štefana sta bila nad vse srečna, ko je njun sin Father Blaž 14. jun. 1953 pel novo mašo pri Sv. Štefanu. Toda že naslednje leto 1954 je umrl oče Peter Čemažar. Žena Lucija je kot ‘močna žena’ prenesla tudi to žrtev.' Bila je vlade Cvetkovič, da na Dunaju j članica Oltarnega društva, Slov. podpišeta pristop v Trojni zve-j ženske zveze, Sv. Neže in Tret-zi. Izdani smo. Kdo ve, kaj je v|jega reda. Njen pogreb je bii tajnih klavzulah . ..” Drugi dan, I kakor velika zahvala Bogu in 26. marca, je bil v Beogradu vo-jnjej, ki je dala življenje sinu jaški udar. General Simovič in' duhovniku. Mašo Vstajenja je njegova klika je odstavila kneza ^ opravil njen sin, kustos ameri-Pavla in regentski svet, vrgla ških Brezij, p. Blaž, ob asistenci vlado ter proglasila nedoletnega domačega župnika p. Tomaža, p. kralja Petra za vladarja. Fant' Atanazija, lemontskega gvardi-ni bil niti malo dorastel tej na-' jana, p. Fortunata, urednika Ave logi. Proklamacijo je namesto Maria, in p. Tadeja Trpina. Pri-njega prečital nek mlajši oficir, digo je- imel p. Tomaž Hoge. Kralj Peter II. je bil le orodje Cerkveni pevski zbor je med v rokah oficirskega zarotniške- slovensko mašo lepo prepeval, ga zbora. Po beograjskih ulicah dr. Angela je namreč tudi člani-so bile protinemške demonstra- ca tega zbora, otroci farne šole cije. študenti so vpili: .‘Bolje, so med obhajilom tudi lepo za- r^t nego paktH’ Isto se je godilo drugod, tudi v Ljubljani in Mariboru. Mladino je lahko nahujskati. Mariborski študentje so kričali po mestu in kralju Petru, kričali peli angleško pesem. Naj omenim še to: Ni bilo mnogo vencev, saj. ti nič ne koristijo duš: umrle, kar jih je .bilo, so imeli vzklikali' slovenske napise. Tudi to pome-so pred!ni mnogo! Pokopana je bila na Resurrection pokopališču. Žalujočim naše sožalje, njej pa večni mir pri Njemu, kateremu je bila vse življenje zvesta. Zvesta dc smrti! * Kaj bo novega? Ga. Metoda Fischinger mi je povedala, "da bo v Muzeju za znanost in industrijo razstava velikonočnih običajev, jedil, pirhov itd. raznih narodov. Letos bomo po zaslugi ge. Fischinger j eve tudi Slovenci zastopani. Kaj vse bo prikazano na slovenskem oddelku, točno ne vem, gotovo bodo slovenske butarice, lepo barvani in umetniško izdelani slovenski pirhi, slovenski ‘žegen’ itd. Razstava je odprta od 20.-30. marca. Slovenci, pridite in poglejte! V Republikanski kandidat za župana Hoellen je v zadregi. Bil je v Washingtonu pri predsedniku Fordu, s katerim sta se rokovala ni bila niti malo na vojno pri- in razgovarjala le nekaj minut, pravljena. Kljub ogromnemu Obiskal je tudi druge vodilne vojnemu proračunu. (Dalje) j republikance. Pa slabo kaže. * ! Denarja ni dosti. Gre za to, da Dne 11. marca smo položili k bi se republikanska stranka ne-• večnemu počitku Mrs. Lucijo kam vzdržala. Zmagal pa bo se-Čemažar. Bolehala je že dalje'danji župan .Richard Daley, časa in v soboto, 8. marca, jo je S * Gospod življenja in smrti pokli-! Kako gledamo na sočloveka, cal k Sebi. Bila je stara 74 let. O ki je lačen, sem opazil, ko so njej veljajo besede Pregovora bile razdeljene .kuverte- za nad-(31, 10-31). “Kdo bo našel moč- i škofijsko zbirko za lačne 9. mar-no ženo.. . Ženo, ki se boji Go-; ca. Mnogo kuvert so ljudje kar spoda, njo bodo hvalili.” j pustili v cerkvi, češ, “kaj nas Rejena je bila v Selcih nad i brigajo drugi. Mi smo siti, vsak Škofjo Loko. Njeno dekliško ime ' naj skrbi za sebe ..Ali se nam je bilo Demšar. V isti vasi je bil ne bo to nekoč otepalo. rojen tudi njen mož Peter Ce-mažar. Peter Cernažar je prišel nemškim konzulatom. V dvorani Zadružne gospodarske banke so priredili posebno proslavo. Prosili so me, naj govorim. Nihče drugi ni hotel. Ko sem se v parku pripravljal na govor, je prišel mimo mene prof. Klasinc. “Se pripravljate na govor,” me je vprašal. “Ne hvalite jugoslovanske vojske, te že ni več,” mi je rekel. V četrtek pred Cvetno nede-l.jo je prišel v Marioor dr. Franc Kulovec. Imel je v Zadružni dvorani kratko zborovanje. Bil je silno zaskrbljen. “Storili bomo slovenski zastopniki v vladi vse, kar je v naši moči, da preprečimo kaj hujšega.” Kljub Simovičevi obljubi, da bo Jugoslavija držala podpisani pakt, je Hitler na Cvetno nedeljo zjutraj ukazal napad na “izdajalsko Jugoslavijo”. Napadli so nas tudi Lahi in Madžari. Kar od treh strani so vdrli v državo, ki brem iz prejšnjih let $81,090.39. Majhna fara, pa se le prebija skozi viharne dni, dočim druge izgubljajo tla. Slovenci, bodimo ponosni na svojo faro in sodelujmo! * Da ne boste pozabili: V soboto, 12. aprila, pridejo gostovat iz Clevelanda slovenski fantje tuje jezike. Kot vemo, so že med in dekleta. Zaplesali nam bodo! izhajanjem na Koroškem izšle Kare! Mauser v francoščini V Pariški založbi La Pensee Universelle je izšel prevod povesti K. Mauserja “Sin mrtvega”, pod naslovom Yerne, le fila du defunt (str. 217). Karel Mauser je emigracijski pisatelj med nami, ki ga že zdaj prevajajo v lepe narodne plese. Kresovci, že sedaj iskreno pozdravljeni! * Turist na vasi. — Turist: S čim se preživljate v vaši vasi?” Kmet: “Pozimi s prašiči, poleti pa s turisti.” Ko boste to brali, bodo že velikonočni prazniki. Slovenci iz* Chicaga in okolice, za Veliko noč našo posamezne črtice v nemškem listu Die Furche, tudi Hladnik je svoj čas prevel za Duhovno življenje črtico. Pregaženi rožmarin v kasteljanščino. Pravi u- Križa so zopet začeli šteti Slovence. Naj povem, kako je do sedanjega štetja prišlo. ( Rev. Aloysius Hribšek, ki je napolnimo (Riro prevzel po smrti g. dr. Far-slovensko kaša, je bil do tedaj profesor katedralo do zadnjega kotička. matematike na katoliški High Vsem ki to berete, morda tudi godrnjate, veselo Veliko noč in mnogo pirhov! “Toti Stajere” itilsaitee - šsiiiaric® Pri 1974. Težave dela vzdrževanje šole. Fara' je imela dohodkov $83,831,31, šola pa $62,379.30. CLEVELAND, O. — Skoraj si človek ne bi mogel misliti, cela “gmajna” jih je bila, kar nad sto se jih. je zbralo pred mizo, na kateri so bile palmove vejice, ne gora jih je bila, zadaj pa Fa-timska mati božja s pastirčki. Res lepa slika! Veseli obrazki čisto mladih, netakeri so bili še v naročju ponosnega očka ali miljene mamice, drugi v narodnih- nošah, kar lepo število in potem večji otroci in nekateri, ki sicer med o-troke več ne spadajo, kaplan č. g. Jože Božnar, vodja slovenske radijske ure Pavlovčič in še nekateri drugi, kar butarice v gumbnici, veste, da je fo prizor prisrčnega občutka, kakor da nismo pri Sv. Vidu sredi Clevelanda, temveč v nekdanji slovenski farni vasi na Cvetno nedeljo, kjer se je .mladi drobiž pretepal z jabolki in pomarančami na pretežkih butarah, da jih je kar zanašalo. Jabolk sicer na naših Joutaricah nisem opazil, pač pa pomaranče, drugače so pa bile vse tako okrašene, kakor da je zacvetelo spomladno cvetje. Blagoslov butaric je opravil č. g. Ježe Simčič, kije sedaj ravno prav prišel, da pomaga oskrbovati faro sv. Vida, ko je osirotela, ker je župnik pred kratkim umrl. Po blagoslovu se je iz farov-škega vrta razvila lepa procesija v cerkev za križem, ki ga je spremljalo 19 ministrantoy in nato mladina pod vodstvom učiteljev Slovenske šole pri Sv. Vidu, ker učiteljski zbor je pravzaprav vso slovesnost organiziral, za kar res zasluži vso zahvalo .slovenske javnosti, za njim duhovniki: čč. gg. Jože Božnar. Julij Slapšak, Allen Bruening in celebrant Jože Simčič, potem pa povodenj vernikov iz vsega Clevelanda, ki so cerkev sv. Vida napolnili kakor za največje cerkvene slovesnosti. Dokler imamo take duhovnike, slovenske učitelje in starše, ki čutijo utripe slovenskega duha, toliko časa se nam ni bati prihodnosti, pa naj bo presojano iz premotri/vanj a slovenske narodne zavesti ali slovenske ver-nesti. Obe iz takih priredite^ srkata nove sokove, da se ne u-tepimo brez sadov v okolje, ki nas prehi,tro hoče vsrkati. Učiteljstvu Slovenske šole pri Sv. Vidu in vsem, ki so mu pomagali lepo cvetensko slovesnost izpeljati, gre vsa naša zahvala s prošnjo, da svoje težko poslanstvo vneto nadaljujejo. J. O-k School v Greenwichu. Ko je postal župnik, je želel bodočnost fare zagotoviti s tem, da bi pritegnil čim več mladine. Ker ta govori angleško, je njej na ljubo spremenil slovensko peto maše v angleško. Pri tem se je uraču-nal na dve strani. Upal je, da bodo Slovenci še naprej ostali farani Sv. Križa, ko vendar večinoma znajo angleško. Ti so si mislili: “Čemu naj se vozim da- obravnava problem že iz našega speh pa je bil nemški prevod Kaplana Klemena (Kaplan Clemens), ki je izšel v Švici in je pri njem sodeloval naš veliki prijatelj pisatelj Gerold Schmidt. Izšel je takoj nato v drugi izdaj!■ Po tem prevodu je narejen ka-steljanski, španski prevod El Ca-pellan, ki je izšel v Barceloni pri ugledni založbi Luis de Garalt, v zbirki najboljših svetovnih pi" sateljev Gigant. Tudi tam sta izšle dve izdaji. In če je v katalogih spočetka veljal Mauser za nemškega pisatelja, je v poznejših seznamih že predstavljen kot jugoslovanski pisatelj, ter je njegovo delo izšlo obenem z romanom Iva Andrica Most na Drini, ki je dobil svoj čas — Nobelovo nagrado! Zdaj je izšel v prevodu dr. F-Kolednika, gotovo najboljšega slovenskega prevajavca v francoščino, ki je za svoje prevode Terčeljevih Voznikov dobil celo nagrado Akademije za lep jezik! — Sin mrtvega je bila druga p°' vest, ki jo je Mauser napisal na Koroškem v taborišču, takoj za Rotijo, ki jo je prvič napisal še doma. Sin mrtvega, kot vem°; je zgodba iz Kroparske grape ter Itm! ms prešlgfap . . fai'i dobro gospodarijo, to v Ameriko po prvi svetovni voj- j pove finančno poročilo za leto ni leta 1921. Ko je postal ameriški državljan, se je leta 1927 vrnil v stari kraj in se tam še isto leto poročil z Lucijo Demšar in ! Skupaj $146,210.61. Izdatkov; sicer na Prtovču. Kraj, kamor'Fara: $79.184.78, šola $62,379 30 je pok. slovenski vodja dr. Ev.! Prebitka $4,646.53. Fara j’e da]a Kick tako rad zahajal, še isto ] šoli $29,604.30. Fara ima v do- šteti.. Tudi na tukajšnji fari Sv. leč k maši v slabi angleščini, ko jo imam bliže v boljši?”'in so se mnogi prepisali v bližnje župnije. Mladina, na katero je g. Hribšek toliko dal, pa ni poprijela, kakor je mislil, da bo1. Pri cerkvenem pevskem zboru že dolgo ni več nobenega moškega. Slovenci pravijo; “Angleško naj si angleško govoreči sami pojejo!”, ti pa nočejo. Ti neuspehi so g. Hribška tako razočarali, da je župnijo pustil. Debil je šestmesečni bolniški dopust in bii prestavljen na župnijo sv. Luke v Westport “in residence”, od koder hodi poučevat v Greenwich. K , Sv. Križu je prišel irski župnik. Tako je g. Hribšek slovensko župnijo pripeljal na angleški tir in spregel. K sreči je pri Sv. Križu na stanovanju upokojeni slovenski duhovnik g. dr. Milan Kopušar. Ta se je po odhodu g. Hribška začel zavzemati, naj bi se Slovenci, ki ne spadajo v nobeno faro ali pa tudi tisti, ki so se vpisali v druge župnije, vrnili k Sv. Križu, češ da bi bil novi župnik pripravljen dovoliti zopet pozno slovensko službo božjo. Ker so ljudje nad g. Hrib-skom hudo razočarani in ker g. dr. Kopušar pri fari nima nobenega uradnega položaja, odzivni posebno velik, vendar je med rojaki čutiti neko pripravljenost zopet poprijeti/ kakor hitro bi videli kakšna dejanja, ne same besede. V postnem času imame sv. križev pot, pa je pri slovenskem vsaj še enkrat toliko mo-lilcev kot pri angleškem. Neprijetno nas je pa dimilo, ko so v nedeljo, 9. marca, v cerkvi razdelili vprašalne pole, s katerimi hočejo farane šteti, kdo je za slovensko in kdo za angleško službo božjo. Le tisti so jo dooili, ki so bili to nedeljo v cerkvi. Na žalost je precej rojakov manjkalo, ker so 'bili ali bolni ali so šli drugam. Ti zdaj ne mo-rej° glasovati. Listke je bilo treba oddati že naslednjo nedeljo nakai bi farni odbor sklepal c zadevi. Zakaj taka naglica? Zakaj je vprašalna pola pisana samo v angleščini? Mnogo prejemnikov teh formularjev ni niti razumelo. če je pri novem vodstvu fare Sv. Križa res kaj dobre volje, bi človek pričakoval, da bi povabili h glasovanju tudi tiste Slovence, ki so se zaradi poangle-zevanja fari odtujili, pa bi se v novih razmerah morda vrnili. C zadevi nikakor ne bi smel glasovati sedanji cerkveni odbor, ki nima zaupanja Slovencev. Lila bi škoda, če bi to preste- FAIRFIELD, Conn. — Zadnje čase prihaja v modo preštevanje. Avstrijski nacisti ponemču-jejo koroške Slovence, potem jih hočejo pa preštevati, koliko! vanje pokvarilo dobro razpolo-jih je še; slbvenski komunisti j ž&nje med rojaki napram Sv verne ljudi doiha strahujejo, na-' Križu, ki ga je ustvaril g. Ko-“verske aktiviste” .pušar s svojim prizadevanjem. Armin Kurbus kar hočejo revolucionarnega časa, ko gl stojita nasproti dva človeka, se ubijeta. Škoda, da Mauser v izvirniku ne pove, zakaj si stojita nasproti, na platnicah Pre' voda pa je povedano, da je ^ zadnje svetovne vojne. Ostal pa je vsečloveški problem uboja v vesti tistega, ki ga je ubil. Ufri1 ga je iz strahu, toda vse življa nje zdaj ubijavec-mlinar živl pod vtisom te prelite krvi. DaSl ubitega ni niti poznal, je vendar izvedel za njegovo ime iz doka' mentov. Slučaj pa nanese, pride sin-sirota kot študent P° vojni prav v njegov mlin, prebije počitnice. Mlinar £a spozna, sin mrtvega pa ne ve, ^a je njegov dobrotnik ubijaj njegovega očeta. Mlinar stor vse, da bi dobil odpuščanje ° sina — z namigavanjem na P° dobne položaje! — toda šele °, smrtni uri se mu izpove, in odpuščanje. Odslej bo sin hirl vega živel na njegovem grunla’ poročen z vaškim dekletom: bežen je drug motiv — P0^0 onega glavnega psihološkega te dramatske zgodbe iz sloVca ske polpreteklosti na Gorenj' skem. To je zgodba, ki je zdaj vela francoski prevod. Lepo ^ dano knjižico spremlja tudi 116 kaj besed o pisatelju MauseL na platnicah. Tam stoji, da je rodil 11. avgusta 1918 v veniji (v Jugoslaviji) ter je bolj znan katoliški slovenski P _ satelj v Evropi in Ameriki. govo kmečko poreklo, je VP.^ valo nanj s svojo poezijo 1 _ zgodami; našel je svojo Ij11'3! zen v rodni zemlji, ki očaF-d, bralce, zlašti slovenske begih1^’ tu so dramatično napete zgod*^ ki jih očituje večina MauseP6 vih del. Zdaj živi v Clevelandu (O^ v Združenih državah. Sin dr>le r0' d$ vega je roman iz časa za vojne. Nato sledi vsebina mana, približno tako kot sem e' navedel prej. Pe«51., 3a> j Naslov založbe: La Universelle, 3 bis quai Fleurs — 75004 — Paris — 85.44. ' < Pisatelju Mauser ju čestha ^ k temu uspehu, pa tudi PreV0v javcu dr. Koledniku za nje£ prevod. iš«1 Ali bi ne bil že čas, da bi iz' jezikih njegov ro111 v tujih trilogija Kolikor ‘Ljudje pod bičeiP vem, se je ze * ^ prevajati v portugalščino. ^ se ga hotel lotiti dr. KolednJ v nemščino in francoščino, k° prevel mojstrsko v te jezike ta Jurčiča kakor Finžgarja, bi G, ril veliko delo za slovensko -W, ževnost in za poznavanje P0^. nih razmer v Sloveniji. Vsaj 1 tji del trilogije, ki bi gotovo segel uspeh tudi v tujini. T. U "W'Siy MiOTiM RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Lansko leto je vseljevanje v marcu, ki so napravila okoli anado porastlo napram letu milijonov dolarjev škode. 18.6%. Skupno je prišlo j Ko se je preiskava začela, za tiste, ki si sami niso mogli pomagati. Bil pa je idealist tudi v tem, da je s svojimi denarnimi zadrugami pomagal ohranjati v ljudeh človeško dostojanstvo. j Kan Za leto 1974 je upravni odbor 1973 za po intenzivnem razmišljanju, razpravljanju in posvetovanju podelil kulturno nagrado človeku, ki je vse svoje življenje ho-1 ske, 5.9', iz Indije, 5.9% izHong “pranj e odgovornih”, splošna dil trnjevo pot zavednega Slo-1 Konga. Tem državam sledijo po javnost pa je sodila, da bo to venca; hodil je pokonci, zravnan j številu priseljencev v Kanado ^ pač zopet ena od komisij, ki ne in je v slovenskem Trstu in na! lani Japonska, Filipini, Grčija, bo razkrila nič posebnega. Tržaškem v trdem delu kultur-j Italija in Haiti. | Pred. dvema tednoma je ko- no ustvarjal. Ta mož je profesor! Nad polovico priseljencev je; misija svoje delo končala in za- so lani v Kanado 218,465 ljudi, od jo unijski vodniki označili za tega 17.6% iz Velike Britanije,; “lov na čarovnice”, gradbeni 12.1%: iz ZDA, 7.5% iz Portugal- ipodjetniki so napovedovali čela pripravljati poročilo. To bo gotovo in objavljeno v približ- Vinko Beličič. Njegova kratka; prišlo v Ontario, ostali pa v oznaka bi bila: poln vere, slo- Britsko Kolumbijo, Quebec, Al- venski pesnik in pisatelj ter/uči-j berto in Manitobo. Večina pri- no dveh mesecih. Načelnik ko-telj in vzgojitelj slovenske mla-j seljencev (78.3% ) je bilo starih misije sodnik Robert Cliche je Na križu Bog visi in sveta teče kri, za nas umira Bog, žalujte vse stvari! dine. Vinko Beličič uči sloven- izpod 35 let in moških je bilo ščino od leta 1945 naprej na viš- nekaj malega več kot žensk, ji realni in klasični gimnaziji, V letih 1946 do 1989 je prišlo ki se imenuje “licej Franceta 80.1% vseh priseljencev iz Ev-Prešerna” v Trstu. Za tržaške rope, ta odstotek je padel leta šole je sestavil antologijo slo- 1973 na 39, lani pa na 40.6%. V venskega slovstva in droben iz-1 razdobju 1946 do 1969 je znašal bor “Slovenska lirska pesem”, j odstotek priseljencev iz Azije Njegove pesniške zbirke so: 4.9%', leta 1973 23.4%' in lani Češminov grm, Pot iz doline,! 23.2% . Gmajna, nato pa antologija Bli- * žime in daljave. Mojstrsko je Učiteljstvo na kolegijih v On-prepesnil Svete himne znanega tariu bo dobilo za prihodnji dve italijanskega pesnika Manzoni-! leti skupno povišanje plač ja. Poleg poezije je napisal po-j 26.3%% Po novem bodo te zna-vesti: Molitev na gori, zbirke j šale po treh delnih povišanjih črtic: Kačurjev rod, Dokler je od okoli $8,200 do 21,300. dan, Nova pesem in Med mejniki. Prav pred kratkim pa je izšla povest Nekje je luč, ki je spomin na .mater in. prava podoba Bele krajine med vojsko. Slovensko zdomstvo v Torontu se je s to kulturno nagrado Preiskava delavskih razmer v pokrajini Quebec pod vodstvom sodnika Roberta Cliche-j a je razkrila obsežno korupcijo ne le v gradbeni industriji, ampak v celotnem javnem življenju. Pod- iz slovenskega Toronta poklonilo' kulturnemu delavcu v j kupovanje, kupčije in dogovori slovenskem zamejstvu, prof. segajo v samo vlado in so poseb-Vinkotu Beličiču, ki je pesnik in no obsežni v glavni uniji grad- Porn°b Je predvidena na vendar povedal nekaj temeljnih ugotovitev. Med drugim je dejal, da “veliko število teh, ki so vpleteni v to zadevo — unije, podjetja in javni predstavniki — nimajo popolnega pojma o družbenem redu in javnih koristih” in da premnogi niso sposobni ločiti, ‘kaj je važno” ali ločiti med resnico in lažjo. Preiskava je razkrila toliko umazanije, da nekateri razkritja označujejo z “Watergate na reki sv. Lovrenca”, predsednika kvibeške pokrajinske vlade pa “Nixona Severa”. * Obrambno tajništvo v Wa-shingtonu je objavilo, da bodo ZDA prodale Maroku za preko 145 milijonov dolarjev vojaške opreme in orožja. * Kanada bo početvorila pomoč v hrani potrebnim državam po vsem svetu v letu 1975. Letoš- Veselo Alelujo! Kako ne bi bili veseli. Bilo je spomladi, ko začne brsteti živ- bi človek mogel opreti svoje u-panje? Je! Ji • : —. ---- v ; Vstajenje! , ei%e' Kilo je po težkih dnevih ; je na pirVo veliko noč u- P-Jenja, zasramovanj in smrti, j v vstajenje? V kom je bilo d; ~0p'ie vhdraj, ko se dan nare- ge ^aj vere, da bo Učenik vstal? če« nenac^no> k° ni niii- verjetno samo v Njegovi Mate- i6 K Kaxoval, tako nenadno,^ da r- pa je prj.gia pomlad, zasvi-'oo %.e vo-isa'aža popadala ^a|0 se je nedeljsg0 jutro, odprl lo • G" zarac*1 nenadnosti. Bi- ge je g.rob, prikazal se je angel J^ajonje od mrtvih z last- jn |0 v trentku, ko ni bilo nikjer pisatelj, zravnan človek in zgle-, bene industrije. Povod za preden kristjan. j iskavo so bili izgredi in uničeva- P. M. nja v James Bayju v lanskem močjo. na svetu ne vere ne upanja v . i na sveiu ne veie ne ° ne 'Q^ kR vesel o ve- ^ Njegovo vstajenje in v bodoč- v CJ' _ * nost Njegovega nauka. Nenad- pra'^ sPom^ac^ n.ieno no se je vse spremenilo, spre- ted^1'10''an^'e’ ^ar v ve^^ern menila se je celotna smer sve- Oe iU;i-e neznaxi0’ zavit0 v temi", tcvne zgodovine. Kot da bi Vse-ugibanj, prepreženo s trplje-' , ]®rn’ ki tlači ali ki ima priti, to hud^a n°a razJasni, premaga mogočni namenoma pustil, da so vsi obupali, da so vsi znaki go-- - - j vorili samo o porazu in smrti Pare--1^1 °^re soncu- Ko se | Njegovega Sina, da bi se tako dan ':,Ve^e^ in jasen nedeljski gjm ^Qjj jasno pokazalo: OD petji \e P°zabljena grozljivost MOJE VOLJE IN OD MOJE Vset In tako nena n°a zgodovinska la”, rojena iz človekove ošabno-p0v-t- Njeno vsakoletno praz- sti in se zazrl v realnost velike rAjnan^e sarno obujanje spo- nedelje, v vstajenje Odrešenika, zno/’ ^ doživljanje znova in ki je vstal, da bi prinesel svetu ge d(ln0Ve Pomladi, nove zma- vstajenje iz navidez nerešljivih tra .C''^eSa> novega sončnega ju- problemov, tedaj moremo priča-to j-p11 nove§a zagotovila, da vse kovati boljše čase, mir in pot iz desniciG nena^no’ a P1^ v sedanjih stisk. Svet’zt^r^. VStajenja! Kdo torej ne bi z veseljem' 2ak Laž 7 ’ ° . a Se P°§re' praznoval te velikonočne real- deh je P0vscd- V ^u' j nosti. Skozi prizmo te realnosti ,1 Mih klinih °r%le kazni’ ker v i bodočnost neha biti grozljiva. Wo T °Cltek. zadoIženo'Sti, I Veselo alelujo! " ’ J ’ da se bliža gospodarski tomn? Velike§a obsega, da je a-bnaf V0Jna neizbežna in da čo V, Piaj a apokaliptični jezdeci z rde-Vezdo Pnejezdili ves svet. -*iaie ■ se v tako mnogih im n. m ^Zlginja. Se med vemi-PioJi Sogla'sia- Moralno prav in- družh!° je Zavit0 v meglo> ki jo boli na okGda delajo vsak dan svetuj r,Krik upora gre P° šem l Jbom sluzil” ne star-pe ® nčiteljem, ne pastirjem, žavm " ^ ne BoSu’ kai šele dr- pravicah°blastf1r?' .Zahteva P° sti :P ln odklanjanje dolžno- Večm "f poh6du- Manj dela in je L P ace j® gealo dneva. Ali na tem svetu, kamor P. M. Kulturna nagrada Žup. H. in P. ‘Slovenija’ Župnijska Hranilnica in Poso-! jilnica “Slovenija” je za leto 1974 podelila že osmo kulturno nagrado. Podeljevanje teh na- i grad je popolnoma v skladu z idejami ustanoviteljev credit-unijskega gibanja v Kanadi Alphonse Desjadins-a. On je pred 75 leti ustanovil prvo kreditno zadrugo na tem kontinentu. Bil je idealist, ki se je boril proti materializmu. Njegov idealizem je bil v delu za bližnjega, zlasti i USTA ODOBRENIH MO ČART0V IZ TORONTA V LET« IS7S 25 Marc do 20 Aprila Zagreb §299, 10 Juli do 04 Aug. Ljubljana §389 26 Maj do 08 Sept. Zagreb §338, 10 Juli do 19 Aug. Ljubljana §389 29 Maj do 21 Jun. Zagreb §338, 04 Aug do 19 Aug. Ljubljana §389 15 Juni do 10 Juli Zagreb §338, 04 Aug do 26 Aug. Ljubljana §389 27 Juni do 26 Aug Ljubljana $389 17 Sep do 11 Okt. Zagreb §338 27 Juni do 04 Aug Ljubljana $389 19 Dec do 17 Jan. Zagreb §338 30 Juni do 02 Sep Zagreb §397 20 Dec do 24 Jan. Zagreb §338 03 Juli do 05 Aug Ljubljana §389, 22 Dec do 03 Jan. Ljubljana §333 Cena za otroke do 2 do 12 let $10 manj za otroke do 2 let $35 Veljajo ABC pravila med drugim mora biti lista potnikov v Ottawi vsaj 60 dni pred odhodom, torej to bi bil zadnji rok prijave POD POGOJEM, da ni razprodano, torej prosimo za čimprejšnje prijave. Za neke avione smo sigurni da bodo že Januarja skoraj pri koncu. Ako niste 100% sigurni sprejmemo rezervacijo tudi telefonsko in predno je razprodano Vas obvestimo, tudi Vas lahko damo na listo nesigurnih potnikov in iz te liste Vas lahko premestimo na pravo listo 30 dni pred odhodom pod pogojem, da imamo kake odpovedi. AVIONI: BOEING 707. Prtljaga Lbs sedežev! 66 po osebi. Izbira ODPOVED DOTOVANJA: vsi potniki so zavarovani do vsote vplačane vožnje za slučaj resne bolezni, nesreče ali smrti; zahtevajte kopijo police za podrobnosti in izjeme. Za odpovedi iz drugih razlogov so stroški $5,- odpoved 70 dni ali preje; $40.- odpoved 45 dni ali preje; $100 odpoved 1 dan ali preje. Agencija si pridržuje pravico v vsakem slučaju računati $10 stroškov za vsako odpoved ako 70 dni ali manj pred odhodom. NOVO: v Jugoslavijo je sedaj dovoljeno vzeti ND1500, ki jih mi prodajamo. ARGENTINA; organiziramo grupo od 2 do 19 Novembra v Buenos Aires. Cena vožnje $511,- in Hotel (obvezno) $139. Prosimo zahtevajte sledeče cenike in prospekte ako zanima: a) Air Canada čartri v Zagreb b) JAT čartri v Zagreb in Beograd c) 14 dnevni čartri v Jugoslavije (Dalmacija) d) JAT čartri iz Jugoslavije (3 iz Ljubljane!) z vsemi navodili e) navodila za potne liste, testament f) Caribbean, Florida, Hawai, Europa. Ljubljana 22-45 dni poleti $577. — za mladino $530. g) Cenik za najem automobilov. POPUST! Vsem, ki bodo rezervirali čartersko potovanje do 15 marca 10% na AUTO. Naše usluge tudi: preskrba potnih listov (javni notar!), vizumi, prošnje vseh vrst, automobilske karte, turistična literatura Slovenije, mednarodna vozniška dovoljenja in INCOME TAX. Gornje informacije po naši najboljši moči in vednosti, toda pravica spremembe pridržana. Peter URBANC, javni notar KOMPAS EXPRESS potniška agencija samo pri \ 635 A Bloor St. W. Toronto Ont M6G 1K8 Dr. Karel ZUZEK telefon 534-8891 Ko se je vlada komaj sporazumela s predstavniki svojih ročnih uslužbencev, ima pred seboj že pogajanja z raznašalci pošte. Predstavniki njihove unije so objavili, da hočejo v enoletni pogodbi $2.50 poviška pri urnih plačah. Zvezna vlada je ponudila $1.15 v štirih stopnjah tekom prihodnjih dveh let. Raznašalci pošte z najmanj tremi leti službe zaslužijo sedaj povprečno po $4.44 na uro. Napis na samopostrežni gaso-linski postaji: “Ne kadite, ko natakate gaso-lin. Če vaše življenje ni nič vredno, gasolin je!” V Britanski parlament je prišel do zaključka, da nima pravne o-snove za odstranitev poslanca Johna Stonehousa, ki je lani izginili z Miami Beach, pa se pojavil mesec kasneje v Avstraliji, kjer so ga zadnji teden prijeli zaradi poneverb. John Stone-house je poslanec vladne delavske stranke, ki je bil vpleten y razne gospodarske posle, ki pa so propadli in ga spravili v stisko. Iz te se je hotel rešiti s tem, da je napravil navidezni samomor in hotel v Avstraliji začeti “novo življenje pod drugim imenom”. Ko je vse to prišlo na dan, je prosil za dovoljenje, da ostane v Avstraliji, ki pa je bilo odklonjeno. Odbor parlamenta v Londonu je prišel do zaključka, da bo razglasil, da je mesto odsotnega poslanca prazno, če se ta v nekaj mesecih ne bo vrnil. V takem slučaju bodo izvedli nove volitve. * Vojaška vlada v Abesiniji, ki je lani v septembru odstavila in spravila v hišni zapor cesarja Hajle Selasija, je pretekli'teden ukinila monarhijo, ki je veljala za najstarejšo na svetu, saj je obstojala skozi več 2,000 let. la kanadsko svobodo ngrairaijivo milijonov dolarjev vrednosti. ZDA so poslale pretekli teden prvo skupino 4,000 vojakov druge oklopne divizije kot okrepitev v .Evropo. Ostanek bo sledil v naslednjih tednih. Skupino 600 mož so prepeljali z letali, da bi pokazali zaveznikom v Evropi, da je hitra okrepitev možna v slučaju potrebe. * Kdo je današnji višješolec? — Nekdo, ki utegne biti podnevi zmagovalec v teku, ki pa zvečer ne more do drogerije na bližnjem oglu brez družinskega avtomobila. * Ročni delavci zvezne vlade so pristali na novo kolektivno delovno pogodbo, ki jim daje tekom prihodnjih 26 mesecev v dveh stopnjah skupno 29.25%: poviška pri plačah. * Kanada je imela 1. januarja 1974 okoli 22,659,000 prebivalcev, 352,000 več kot pred enim letom. * ZDA in Velika Britanija so nekako pred tremi leti dvignile z dna Severnega morja sovjetsko letalo, ki se je ponesrečilo. To naj bi bil eden od vsaj štirih takih uspešnih poskusov, tekom katerih so zahodne sile dobile v roke sovjetske elektronske naprave in celo tudi sovjetsko jedrsko bombo. * L. R. Kitajska je pomilostila in izpustila blizu 300 “vojnih zločincev”, nekdanjih pripadnikov Čangkajškovih vojaških sil in njegove javne uprave, ki so ob komunistični zmagi leta 1949 padli v rdeče ujetništvo. Pomilostitev obsega tudi pravico, da se izpuščeni podajo na Tajvan, če to želijo. j Tuji opazovalci sodijo, da je ta pomilostitev del napora L. R. Kitajske vzpostaviti boljše od-i noše z nacionalno vlado na Taj- j vanu in pripraviti tla za more-, bitna pogajanja. Čangkajšek je ponudbo razgovorov, ki jo je posredno stavil nedavno Peking, odločno zavrnil in izjavil, da se “bo vrnil na celino”. Nobena stvar, ki se ie zadnje mesece zgodila v Sloveniji, ni tako močno odjeknila v slovenskih in celo v tujih časopisih v zdomstvu kakor preračunan napad slovenskih oblasti na slovenski verski tisk v domovini,! na tednik “Družino” in na me-; sečnik “Ognjišče”. Posebno je' presenetila zaplemba četrte letošnje številke “Družine”. Katoliški glas z dne 30. januarja o tem takole poroča: “V četrtek, 23. januarja, popoldne in ves petek so hodili miličniki po župniščih ter zasebnih hišah in plenili 4. letošnjo številko “Družine”, ki je izšla prejšnji torek. Vendar jim ni uspelo dobiti v roke vseh izvodov. Premnogi so pravočasno prišli čez mejo in so sedaj priča o čudnih razmerah, ki se porajajo v Sloveniji. “Nato dopisnik tega članka omenja, da je komunistično partijo verjetno najbolj prizadel v “Druži-ni“ dopis: Nočemo preštevanja, ker je komunistična partija odredila štetje verskih aktivistov v občini Ljubljana-Bežigrad. Pisec tega članka se sklicuje na člen 97. slovenske ustave, ki pravi: “Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo in družbeni položaj. Vsi .so pred zakonom e-naki.” Komunistična partija je pa izvedla štetje verskih aktivistov prav po zgledu avstrijskih nacistov s preštevanjem Slovencev na Koroškem. Pisec se sicer odločno poteguje za pravice slovenskih vernikov, vendar na dostojen in objektiven način; in če bi bilo v Sloveniji le malo smisla za svobodo tiska, bi tednika zaradi tega in podobnih člankov ne zaplenili. Za kanadske razmere je to povsem nerazumljivo, ker je tu res^ svoboda tiska zajamčena. Težko je tudi vse to spraviti v sklad s kulturnimi izmenjavami med Slovenijo in Kanado, ki jih Slovenska izseljeniška matica organizira po posebni organizaciji v Torontu, v kateri sodelujejo tudi taki Slovenci, ki bi po svojem verskem prepričanju ne mogli odobravati tega, kar se danes dela v Sloveniji s slovenskimi verniki in s slovenskim verskim tiskom. Nihče v Torontu ne bo proti kulturnim izmenjavam, če bo v Sloveniji res prišlo do prave demokracije, ki je nujna podlaga za vsako kulturno ustvarjanje; kajti prava kultura more uspevati le v svobodi in še posebej v svobodi tiska in vsakega kulturnega u-stvarjanja. C& se bo v Sloveniji to kratenje svobode verskega tiska nadaljevalo, bodo gotovo mnogi Slovenci v Torontu in v Kanadi, ki so te kulturne izmenjave ugodno sprejeli, spremenili svoj odnos do te organizaci-vo, saj smo v svetem letu sprave. Smo za pomirjenje in spravo, a ne na račun zatiranja slovenskih vernikov in slovenskega verskega tiska v Sloveniji. B. B. IZREKI Nikoli ne storiš dobrega dela tako hitro, kakor boš pozabljen. * Kdor ne zna odpuščati, mora živeti osamljen. * Le tedaj, če je človek pravičen napram sebi, je lahko pravičen tudi napram drugim. * Bolj cenimo pri priznanih ljudeh njihove slabosti kot pri nepriznanih največje vrline. * Ljudje, ki ne poznajo življenja tudi od čmc strani, ne morejo poznati njegove najčistejše lepote. ZA SMEH “Peterček, ali si p o k a z a zdravniku jezik, kot sem ti m ročila?” “Sem, mama, pa osle tudi-” pomagaš “Kot vidim, Tone, svoji ženi pri pranju.” “Ja, Janez, zvečer mi pa ona pomaga pri pomivanju posode.” %* 2ena možu; “Kaj se ne bi mogla .midva enkrat razgovarjati tako, da bi ti molčal?” ZIMSKO VESELJE - Smučanje je postalo razširjen šport v na|j deželi. Na sliki vidimo smučarja v Yellowstone parku, katerih eden vleče svoje potrebščine na malih sankah, drugi pa jih nosi na hrbtu. Slovenskim mučencem pred 30 leti Pal je prvi pred cerkvijo mučenika Jerneja: drzan kot sokol, mlad kot v cvetju odprta veja... Sla je okusila kri — o, kdaj bo nasičena žeja? Pal je župan, mož srenje, ki se ne kupi, steber,, na katerem slonijo vsi vaški upi — podrt je, razbit orjak, zvit leži v gnojni rupi. , Pali so fantje: hej, na vasi vriskajoči krivci, v delu in pričevanju pred nikomur omahljivci: omahnili so z razvezanimi udi in razvezanimi živci, pali so v goreči peči kot Makabejski bratje, fantje naši — goreči Jezusovi svatje, vsak dan obiskujoč njegovo oltarno satje. Pala so dekleta: naših rožnih grmičev pojoči slavci, pesem je lila iz oken kot nagelj med vasovavci: grla so jim pregriznile ujede — goščavci. Pale so žene: v rokah svojih mož so kot harfe pele, kot žarek plesale po sobah, kot rože dehtele: pod krči tujih prstov kot strune so se razletele, kot rože osule in kot žar ugasnile, s škornji poteptane ... skoz prsi dobrotne, od otrok in mož Ijubkovane, z noži ob hišni prag kot zvesti pes prikovane. Pala je mati, ni še porodila, \ pa si sama je izkopala porodno postelj iz ila, z lastno krvjo prvič otroka podojila. Pali so otroci: niso svetu zrli še v lice, ob razbitih dojkah mater so jim razbili ročice: angeli v nebo so pripeli oči njih — zlate zvezdice. Pala je družina: gnezdo, vrženo v rokovnjaški plamen, še zid je jokal, črni grajski kamen, ko vanj se oči izžganih je uprl zadnji pramen. Pal je hromeč: s telesom kot lonček iz ila, postavljen na vedno isto polico vozila, ob smrti kot da vaza maziljena se je razbila. Pal je brat, ubit od sestre partizanke, pai je oče, ubit od,hčere podivjanke, mati je sina zamotala v tujčeve zanke. O ženska, ženska, pesniških gajev vzvišena kraljica, s srcem, čistim kot kristal, z očmi kot golobica — kaj postala si v gozdovih črna volčiča? Pali so študentje: mladci, zreli, na ulicah prestolnice so strele ujeli; ob njih smrti so hrasti onemeli. . Pali so duhovniki: kot ovce zaklane, sami so povzdignili svoje muke darovane: “O Jezus, sprejmi muko mojo v svoje rane!” Pal je na cesti svetec, poveljnik straže, petelin na zvoniku, kažoč veter, ki laže, da s svojim budnim, krikom smer napada pokaže: razklenil roke je v naširšo razprostitev, kot da moli za narod, njega moč in razširitev, miren, ker je dobro opravil zadnjo daritev. In pal je mož, poveljnik našega čolna; ko bila je gladina našega morja neplovna, je zajadral v pristan, za njim — Kajn z masko duhovna: pal je v svoji lastni zaprti kajuti pred oltar, ki ga okrasil je v prejšnji minuti: O Jezusovo Srce, preloži čas kruti! In pali so še in še ... tisoči ..-. revni.. . mogoti z izkljuvanimi očmi, strtimi kostmi, onečaščeni v pohoti, z odtrganimi negami, razrezanimi udi, v razmesarjeni nagoti, z razparanimi trebuhi, nagnani v smrt kot črede, . darovani v. počasnem rezanju v najogabnejše obrede: o muke, muke, ki jih ne pojmijo slovenske; besede, pero jih ne zapiše in njih zlobe ne posname: voda usmljeno je čeznje šla v dnu kraške jame ... Svojo skrivnostno smrt vsak s sabo vzame kot ljubico popotno: umirajoči obraz mu je obsijala, za zadnji vzdih Marijino Ime mu kot svetinjico dala na bledi ustni — dušo kot angel v nebesa peljala, a zadnjo grozo bo razkrila ko iz groba bo stopila — dies irae, dies lila... Jeremija Kalin VESELO VELIKO NOČ I Vam, dečle vseh naših dolin, vam s hribov in jasnih planin, vam tosiran in vam preko Drave: cj vsem: “Velikonočne pozdrave!” Pomlad se prehaja iz omrlih tal. Vstanimo, vstanimo v senčnate dnove, prebelimo z radostjo naše domove, preženimo ’z duš si nemir in mrakove, da bodo po zimi in mrazu ~ spet nove, kot Bog- jih na “krstnico” našo je dal —! Hej, vriskajmo v srcih s pozdravi in spevi: “Gospod je res vstal!” Ludovik Puš: LUDVETOVA VELIKA NOC Naj bo vigred zgodnja ali pozna, konec marca in v začetku aprila je njena zmaga nad zimo dokončna. Tačas ' začno mačice plezati v vrbinje in drobne čebelice živo obletavajo leskove abranke ter se vse rumene — kakor bi Ibile popadale v zlat prah — vračajo v svoje uljnja-ke. Toda velika noč se ravna po luninem koledarju, in tistega leta jo je koledar kazal pozno, šele sredi aprila. Tistega leta — bilo je prvo po komaj pogašenem požaru druge svetovne vojne — sem srečal Ludveta na cesti v tujem kraju zunaj domovine. Zato pa za butare na cvetno nedeljo ni bila stiska, kje dobiti zelenja. Bilo je lepega, temnozelenega bršljana s košatimi ko-bulji črnih jagod, kolikor si ga hotel. In so bile zavoljo tega tisto leto v Šentvidu butare še posebno košate in bahate. Grun-tarski fantje so prinesli v farno cerkev takšne, da so jih komaj zmagovali, če je bilo treba za obrambo svojih gruntarskih pravic butaro obrniti tako, da je bila pripravna za padec po hrbtu onemu, ki bi se drznil kakor koli ugovarjati ali omalovaževali njeno lepoto in moč. Tudi v cerkvi so onega leta butare prav posebno možato udarjale ob kameniti tlak. Tačas je bila taka navada, rekel bi, skoraj pravica, da so med blagoslovom oljk in butar, pa tudi pozneje med mašo od časa do časa poro-potali z butarami po tleh: s tem so posnemali duhovnika, ki s- Klobuček je bil čisto po okusu Ludveta samega. Okrogel je bil, oglavje podobne nekakemu polcilindru, krajevci pa ozki in navzgor zasukani. Na levi strani so bila za trak zataknjena peresa, lepo živo pobarvana: bela, modra in rdeča. Nanja je bil Ludve posebej ponosen in se ni dal pregovoriti, da bi jih pustil odstraniti, čeprav so se sestre norčevale, da ima kurje perje za klobukom. Junaško jo je rezal Ludve z materjo proti fari. Na vsej dolgi poti, ki je držala čez bogata polja, ni Ibilo nikjer žive duše na njivi. Veliki petek je na kmetih praznik. Ta dan opravljajo samo tista dela, ki veljajo prh pravam za naj večji krščanski praznik — veliko noč. Nad mladimi setvami po njivah in nad sveže zoranimi brazdami gospodari zadnje dni velikega tedna le božje sonce, topli vetrovi in v sinjih višavah drobna pesem poljskega pevčka-škrjančka, Tudi ta dan je bilo tako. Sveta tihota je razgrnila svoj pajčolan nad spokojno pokrajino. Ludve je občutil, po vsej zemlji tišino in žalost, kakršno je bil videl v sosedovi hiši, ko so tam oče ležali na mrtvaškem odru. Kadar umrjejo oče, je tiho in žalostno pri tisti hiši. Vse delo se ustavi, samo ljudje prihajajo in odhajajo ter se polglasno in šepetaj e pogovarjajo. Kadar pa umrje Bog, je tiho in žalostno po vsem svetu, saj Bog je gospodar vse zemlje in vsega neba. Ko sta .romarja dospela do križem udari po cerkvenih vra-1 velikih stopnic pred farno cerk-tih, ko sta se prej z organistom ! vijo, se je iz zvonika oglasil za- Naj naši odmevi hite po dolinah, po sončnih planinah naj bratstvo in srečo, ljubezen gorečo delijo povsod in z njimi naj stopa naš vstali Gospod! Naj z ranami svojimi duše ozdravlja razd’jane družine zgradi in prenavlja, k zavesti prikliče vse žive grobove in z ‘,‘žegnam” napolni vse naše domove, cj z žegnom, ki zdravje, veselje deli nam in moč, in milosti polno “Veliko noč!” Milka Hartmanova “skozi zaprta vrata nekaj kregala”. Ne vem, ali se je ta pravica ohranila do današnjega dne ali ne. Tega je že dolgo in marsikaj se je med tem lahko spremenilo. Veliki teden je bil poln sonca. Lahne spomladanske sapice so pihljale tako toplo in prijetno, da je bilo moči tudi otroke vzeti seboj k pomenljivim obredom velikega tedna. Zlasti veliki petek je v šentviški prostrani fari težko pričakovani in dolgo zaže-Ijeni dan vseh onih kmečkih otrok, ki zavoljo velike oddaljenosti od farne cerkve ne morejo v cerkev drugače, kot o posebnih prilikah. In taka prilika je ravno veliki petek popoldne, ko se odpravljajo k božjemu grobu in k počeščenju Križanega, ki J leži ob božjem grobu na tleh. Pri Mandrških sicer niso bili tako zelo daleč od farne cerkve, a edini sinko, ki so ga po domače klicali za Ludve-ta, je bil tačas še majhen. Do šolske starosti sta mu manjkali še skoraj dve leti. Nič ni torej čudno, če mu je bilo tistega leta prvič objavljeno, da pojde —- če bo priden -— z mamo “Boga kušnit”. Prej je bil seveda premajhen. Na kmetih nimajo takih vozičkov za otroke kakor v mestih; da bi pa deco kdo večji del poti- nosil, še misliti ni. Mali junak mora biti tedaj že toliko pri sebi, da zmaga dolgo pot tja in nazaj. In Mandrški Ludve je očeta in mater prepričal, da mu še na misel ne pride, da bi se pustil en sam korak nesti “štuporamo”. Zato je dobil zagotovilo, da letos na vsak način pojde k božjemu grobu, — samo da bi bilo lepo vreme! Vreme je pa bilo res prekrasno! Da ste ga videli, malega Ludveta, ko je z materjo koračil proti Šentvidu! Kot da b bil ves svet njegov. Cajgasta obleka je bila nova in tako pelikana, da je bil pri dolgih Mačicah rob obrnjen navznoter. Suknjič je razločno kazal sledove vaškega šivankarskega mojstra. Bil je fantičku precej prevelik: “Otroci hitro rastejo, pa jim je vse takoj premajhno”, je utemeljeval krojač svoj prav in opravičeval svoje “strokovne” grehe. molkel ropot raglje. Oznanila je ob tretji popoldanski uri spomin bridke smrti Odrešenikove. Ludve je vprašujoče pogledal mater. “Kje pa so zvonovi? Zakaj ne ne zvoni?” “Na veliki četrtek gredo zvonovi v Rim”, pojasnjujejo mati, “zato mora mežnar zvoniti z ropotuljo”. “Kaj pa delajo zvonovi v Rimu?” “Sprt Gospodovo oznanjujejo iz Rima vsemu svetu.” “Kdaj se vrnejo?” “Na veliko soboto, ko gospod župnik prvič zapojejo alelujo.” Zamišljeno je stopal mali po velikih stopnicah in ugibal, kako neki pridejo veliki šentviški zvonovi v Rim, ki je zelo daleč. Še ni bil stvari dodobra razmislil, že sta stopila skozi stranska vrata v cerkev. Šentviška cerkev je velika, kakor se za tako obširno faro spodobi. Zidana je menda v šentviškem slogu: ozka je in dolga tako, da organist na koru komaj sliši mašnika izpred velikega oltarja pri petih mašah. Tudi svetega Vida ob razbeljenem kotlu človek komaj razloči v velikem oltarju, če se ustavi —* kakor je stara navada šentviških fantov — pod korom. V stranskih oltarjih stoluje na ženski strani Mati božja, na moški sv. Jožef. In pri oltarju, sv. Jožefa je na veliki teden postavljen božji grob, ki je velik in bahat, kakor se za bahato faro spodobi. Od tal do vrha stropa segajo mogočne poslikane stene, znotraj pa stojijo veliki stražniki. Ti so bili malemu Ludvetu močno všeč. Bolj kot na oltar, kjer je med gorečimi svečami stala zlata, z belim, tankim pregrinjalom pokrita mon-šIranca, so mu oči uhajale na te stražnike. Na glavi so imeli velike čelade, v rokah dolge su-/ lice, ob bokih ostre meče. • Zašepetal je materi na uho, ki je klečala pred božjim grobom in goreče molila zanj in za vse svoje otroke: “Mama, zakaj so oni možje tam?” Na materinem, od truda in trpljenja uvelem obrazu, se je ustavila molitev: (Dalje na 5. strani) Skrivna bolezen stoletja Previsok krvni pritisk, večinoma neozdravljiva bolezen, se pojavi navadno v četrtem desetletju človekovega življenja. In ker bolnik navadno najprej ne občuti težav, tudi ne gre pravočasno k zdravniku in počasi usiha — po 10 do 15 letih umre za okvarami ožilja, kapjo, ledvičnimi težavami ali srčnim infarktom. Kakih 10 odstotkov ljudi r svetu že boluje za to boleznijo, ki se imenuje v medicini hiper-tonija. V ZDA približno 23 milijonov. Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija iz Ženeve, je bolezen postala “svetovni problem”. KUPUJTE VELIKONOČNA ŽIVILA, LAČILA IN OBUTEV NAŠIH SLOVENSKI il TRGOVCIH. Svoji k svojim! ^3 mm FRSNGESH MALI OGLASI LIVE ROASTING LAMBS For sale at the farm. 30 to 50 lbs. weight. 90J per lb. and up. Orwell, Ohio, 35 miles east of Cleveland. — 437-6802. (50) APARTMENT FOR RENT 1083 E. 71 St. south of St. Clair ave, 6 large rooms, 2 bedrooms, pay own utilities, $75. See caretaker 881-2574. (51) HIŠA NAPRODAJ zidana, eno družinska, z tremi spalnicami. Velik vrt. Garaža. Na Holmes Ave. blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoo-du. Kličite po 4. uri 252-4599. -(49) 'VELIKONOČNO VOŠČILO ŽELIM VSEM SLOVENCEM I PO CELEM SVETU. i Pravo zdravje sreče in osebnega zadovoljstva, ter veliko poguma v kulturnem napredku. ALELUJA — ALELUJA S spoštovanjem in lepim pozdravom, 1140% Norwood Rd. Cleveland, Ohio 44103 Bmmmmt klub, mmtm, oso ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZIDANA ZA DVE DRUŽINI 5- 5, Grovewood okolica, 19. let stara hiša, velika kuhinja, jedilna soba, po dve spalnici v vsakem stanovanju. Polna klet. Brez madeža. Dobra investicija. EUCLID — ZA DVE DRUŽINI 6- 6, po tri spalnice vsako stanovanje, iy2 kopalnica, razdeljena klet, dvojna priključena garaža. Krasna hiša. NOVI DOMOVI od Route 91,, ranči in splits delani po naročilu, zidani ali z aluminij am obiti. Klet. Si lahko sami izberete dekoracije. Kličite da vam pokažemo. ggPSii IMLTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (50) For rent 5 rooms on Neff Rd. for older couple. No pets. Breakfast space. Near church. Call from 6 to 9 p.m. — 481-3797. (49) For rent 4 rooms for rent (2 bedrooms) on 872 E. 73 St. Call 481-4260 -(50) V NAJEM štiri sobe in kopalnica mirnim ljudem, zgoraj, z garažo na 6617 Schaeffer Ave. 431-1865 (49) SLOVENSKA PISARNA V BARAGOVEM DOMU 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 telefon 881-9617 ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN LJUBITELJEM DOBREGA SLOVENSKEGA TISKA BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pisarna ima na zalogi lepe knjige, slovenskih založb! Mohorjeve družbe v Celovcu in založb v Argentini-Pisarna sprejema tudi naročila za ves svobodni sloven' skl tisk v zdomstvu: Mohorjeve knjige v Celovcu; Naša luč, Družina in dom. Argentina predvsem: Duhovno življenje; Glas kulturne akcije; Sij; Svobodna Slovenija. Lemont: Ave Marija. Rojaki in rojakinje! Berite dobre slovenske knjigo-Podpirajte naš slovenski tisk! Vaša darila v obliid slovenske knjige so najlepša in najtrajnejša! BBEsm katguška jebkot* KUPIM od privatnega, zidana ranč hiša, z tremi spalnicami, Met in dve garaži, v okolici E. 185 St. in E. 222 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 531-8327 (50) IŠČE SOBE Priletna ženska želi v najem tri sobe spodaj okrog Sv. Vida od E. 61 St. do E. 68 St. Kličite 486-3200 -(50) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary's Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (xi HELP WANTED MALE Need reliable man to sweep and clean office and shop; also do some factory , work. Steady work. Company paid benefits. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (go south on E. 152 St. to end of street). (52) AVTO DELAVNICA išče pomočnika za popravljat avtomobile izučenega ali ne. Kličite 641-4998 v delavnico ah po 7. uri na dom 486-3749. (50) « <> >. Z $ ') J J u I > j ’ J J JI X ;» i» < ► 7" i! i! £ ;! i! ! ► u *> v ] J < J Z j > Z Z J j '! «% j i Z s 4 I •ii David je nekoč res pustil, da je odpusti. prišlo do tega. Ali ko se je žup- To bi bilo čudovito, si misli nik pri maši obrnil do župlianov, David, velikanska priložnost, če Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ še bolj pisano, boljšo pa nič. Nežika naj bi gledala vendar bolj na notranjost, njegovo srce je trdno in zanesljivo in neomajno zvesto. Hočeš? pravi David pred cerkvenimi vrati in moli Nežiki rdeči klobčič v pesti. Nežika ne enkrat ne pogleda raztegniti, da bo župnik postavil nanjo pri maši zlati kelih. Pa še ne bo zadosti, po angelovem če-ščenju moraš iti ritenski skozi cerkev, ne da bi se kam zadela, in poleg tega je potrebno ves dan poprej postiti se, nič ne smeš zaužiti, tudi najneznatnejše stvari ne. Da, bil je nekoč človek, ki je to poskusil in že stal pred j da bi zapel Credo, tedaj je večna luč nanagloma ugasnila s prasketom in smradom. In David bo nekoč počasnega angela prijel za račun zara.di zaušnice, ki jo je dobil, ko se je tako.zaupljivo zanesel na njegovo službeno gorečnost. bi zdajle zaklical skoz luknjo kakšno veličastno besedo, ko Nežika kleči pred obhajilno, mizo; ne boj se, ali sicer kaj iz svetega pisma; potolaži se, odpuščeno ti je! Nenadoma mu šine v glavo, da; 'še zdaj nosi v žepu pentljo. Do tjakaj, že to bi bilo grešno. Na- „ , šobi svojo podnjo ustnico, ta j oltarjem, tedajci mu je prifrčal 'N Iustnica je že tako in tako malce jv usta droban komar, in tisti člo-predebela, pa zdaj jo še napi- vek ga je požrl in se takoj zgru-huje prav iz zaničevanja in gnu- j dil... sa. i Molči! pravi Nežika s tresočim Pusti me, proč pojdi! ; se glasom. Saj jo bom vzela. To je zaradi jutrnjega zvonje- i Dobro. Pa Nežika tudi oblju-nja, pojasnjuje David, ker mu j bi. da ne bo nikomur o tem črh-je bila takrat vendar pomagala j nila besede, živi duši ne? Zamišljeno pregleduje zapra- zdaj še ni bilo prilike, pentlja je šene hrbte svetnikov ob steni, bila medtem tudi med skorjami Če jih gledaš od spodaj, stoje z kruha in zakovniki izgubila že vznesenimi kretnjami in z brez-,precej svojega bleska,, ali; more• zemeljsko lahkostjo na svojih biti bi bila Nežiki zdajle posebne podstavkih, a zdaj se mu izkaže, 'primerna in mila. da zadaj vise na železnih kiju-;. Ah pač, to ne bo zanj lahko,— kah. Vse to je novo in nekoliko Nežika, to pomeni jagrije, prav. pusto, ali vendar tudi nenavad- 'učitelj, ali jagenjček Nežika ni, no in polno skrivnosti. Prižnica je samo obokan sod, nič večji kot pralni čeber, pa s pločevino je cbita. Nič čudno, da tako grozno bobni, kadar župnik peha hudiča v pekel. In samo Bog Oče pre-stoluje kakor zmeraj visoko nad stebri velikega oltarja, edino on je brez prevare in zvijače. Nje- ima prej naravo kake mačice, tako zale in gladke'in nepreraču-nijive v svojin mukah. Lanskega leta je prišla Nežika, to bolehne bitjo, iz mesta, gorski zrak na.; bi ji osvežil lica. Ni veliko starejša ko David, majhna in slabotna in ne prav posebno čedna, ne. res ne. Od kraja je poskušal David na. navaden način, da bi gov plašč ste zlato preliva nad oblaki, angeli se igrajo krog nje- jse ob nji, veselil, metal je za nje ga. ima mil obraz in kakor nebo'konjske fige: in se pačil, če je sinje oči. S tesnobnim strahom stala pred razredom, da bi povesi misli David, da se bodo te oči dala pesem o pridnem možu. Ah takoj obrnile nanj, če bi moral Nežika je nedotaknjeno kora-zdajle morda kihniti. Ali nebe- kala skozi ogenj in vodo, nič je ški Oče bi gotoVo tudi na to mi-j ni izpodbilo v njeni napoškro-lostno pogledal in mu odpustil, jbljeni oblekel. Katerikrat je tudi Spoved je. Župnik sedi v spo-! zaupijiva in prosi, naj bi ji ven-vednici, naslonil je svoje uho k dar zrezljal novo metlico, tako mreži in čaka. Polagoma se pol-■ lepe so iz omajenega-jelovega ni j o klopi, žene prihajajo, dekle Vrha. Dobro, David napne vse z vrtov, še vse zardele in razgrp-j svoje moči in naredi metlico, s te. Pred vrati otresajo s krili,; katero bi mogla vsaka princesa se pokrižavajo z blagoslovljeno j stepavati jajca. Toda zdaj noče Nežika kar nanagloma nič ve deti o tem. Nak, nikoli v življenju bi ne vzela tako umazane stvari v roko! Saj je res, David ne da veliko na zunanji videz, pa kaj to de? Njegove hlače in suknjič imajo zmeraj že svoj najboljši čas za sabo, ko jih podeduje, in kar še krp in zaplat, to dela njegovo obleko le vodo in takoj ovijejo rožni venec okoli svojih rdeče odrgnjenih prstov. Tudi Nežika kleči v sprednji vrsti; Bog vedi, kaj ima ta otrok na vesti in za kaj naj se pokori. Nežika se vede neznansko spodobno in pobožno, saj ne more biti drugače, ker je župnikova načakinja. Zato ima Nežika tudi i p temu pride glede molitvenik pred sabo na klopi;! na vsak način je Nežika izjema med smrtniki. Druge žene morajo same vedeti, kaj je treba ukreniti, da bodo pometle vse pregrehe iz mračnih kotov svojih duš. Ali za Nežiko sta bili natisnjeni le postavi: ne ubijaj, ne nečistuj! Zdaj je dekle na vrsti in se, ziblje iz klopi. Komaj časek ene zdravamarije rabi župnik, da opere njeno dušo, tako rekoč samo prah z nje zbriše? in jo spet pri zvonjenju. Takrat? Nobenkrat! Ne? Ni Nežika zvonila, mar! ni prav prenehala in samo na koncu čisto majčkeno pozvonila? Molk. Davida pojezi. Ah, ti, pravi, s tvojim ponvastim pecljem na obrazu! Steče mimo Nežike in ji s silo zatlači pentljo pod roko, pa tudi to ne zaleže. Nežika pograbi pentljo z ostrimi prsti in jo zažene daleč od sebe. Tako, tak zdaj leži pentlja v olatu. Mar Nežika sploh ve, kaj je naredila? Grešila je! Zakaj ca pentlja je bila nad vse sveta in vsekakor čudodelna, in tistega, ^ki jo z nogami pomandra, i-odp zadele neznanske kazni. Saj je nisem pohodila, pravi Nežika in se ozre. Vseeno. Sedem dni mora ta pentlja potovati nevidno po cerkvi, sonce je ne sme obsijati, lobena kapljica dežja ne sme pasti nanjo. Skrita mora biti v molitveniku, tri dni na listni, tri na evangeljski strani, zadnji dan pa se mora pod oltarnim prtom p Da. Veliki teden Tišina, ki boli, iz cerkve diha, zastrta okna so brez vsake luči, zaman se danes mlado sonce muči. da žarek bi pustilo vsaj na tlaku. Pribit na križ samevaš in brez vzdiha telo dihti, visi na žebljih žgočih. nikjer ni množice, pogledov vročih. Visiš osamljen, težka žalost je v zraku. M. Jakopič HAPPY EASTER VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! GRDima POGREBNA ZAVODA Idoji Kast G2 Sl ilOiii Lake Share Blvd. • 431-2088 531-6300 SHDiNGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ! I 91 0 91 91 ril! Iedmund » m I af ~~ 0 91 M TURK NAJ BO VESELA ČE SE SELITE izpolnite-ta odrezek in ga nam takoj'pošljite. Ni potrebno, ^ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. J Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. )) U Moj stari naslov: 'i ;..................... Moj novi naslov: ... Cleveland, Ohio 44103 MOJE IME; l PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO CHICAGO, ILL- CRYSTAL LAKE AREA BY OWNER Pvt. beach rites. 10.6 acres. Elite , area. Sub-divide or live on. $163,240 j value. Asking $125,080. Offer to j settle. (312) 289-3300. V" blag spomin 3B DESETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA mm timm Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. marca 1965. Hvala, naša dobra mama, vse lubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi božji mir nebeška sreča bodita z Vami v večnosti kjer duša naj Boga slavi. žalujoči: hči ROSE FAJDIGA sirova FRANK in LOUIS snahi CECILIA in EVELYN, zet JAKOB FAJDIGA, vnuk, vnukinje in drugi sorodniki Cleveland, O. 25. marca 1975. 9l \M a M 9 M 9! M 9 M_____.... 93 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9" M 9 M 9 5 9 M 9 M 9 M 9" M 9 6 9 JI 9 i 0 s 9 MS U9 $i*C I 9 $ M 9 VELIKA NOČ 197 5 ŽELI VSEM SLAK OPTIK MIRKO ANTLOGA, 14. k. TRAVEL SERVICE 6516 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio 44103 — Telefon HE 1-3500 ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM ŽELITA MRS. ELSIE HOMOVEC in lastnika RACE MERY 17002 (j rove wo od Ave. ALBERT KLINEK, STORE 531-6749 SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Avenue Telefon: EN 1-1633 I Ž.elimi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ST. VITUS SOCIETY 10. 25 K.S.KJ. Ženini in neveste! Našs slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk rneriška Domovina ol 17 St. Clair Avenue 431-0628 A BERWYN BY OWNER Choice west sub. loc. Newer brk. 2-5y2’s and 1-3% rm. garden apt. Din. rm. Plus large kit. 2% c gar. Good income. $72,500. Firm price 795-6199 for appt. WESTERN SUB. AREA Ofc. space-lrg. or small. Conf. rm. in recep. serv. air cond. carpet, xerox, free parking. From $40 629-5077 BY OWNER DOWNERS GROVE 9,800 sq. ft. available. Ideal for dept, stores. Space ready for occupancy in the busiest and largest neighborhood Shopping Center in the fastest growing area of Downers Grove. Phone for appt. 968-0190. MEDINAH ILL. BY OWNER 12 rm., 5 bdrm. delx A-l cond. brk. half fin. half plain bsmt. 2% c gar. Choice loc. Ideal for Irg. fam. or in-laws. Other interests $89,900. 894-5046 V blag spomin 24. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA . IN TASTA STANLEY laiDIČ ki je umrl 26. marca 1951. leta. Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo! Žalujoči ostali: FRANK — sin PAULINE, por. KRALL, hčerka DOROTHY, snaha JUDY, vnukinja Cleveland, O. 25. marca 1975. V ZAVETJU — Smučarje je v Yellowstone parku presenetilo tako neurje, da niso mogli postaviti šotorov, zato so si enostavno izkopali zavetje v mogočnem snežnem zametu. M 9 M 9 Jf 9 M 9 S 9 M 9 9 JI 9 JI 9 9 M 9 CLEVELAND, OHIO HAPPY EASTER TO ALL! Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA • Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR IN MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici IIECHER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 881-5235 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! HAPPY EASTER! HAPPY MOTORING! RICH 1078 East 64 Street SONS Tel.: HE 1-9231 COMPLETE AUTO REPAIR AND SERVICE