UREDNIŠTVO ZARJE e v Ljubljani, Frančiškanska uicattS llilkarna I. nadstr.). Ur arin ure za stranke so od 10. do>11. rT. ™ «d 5 do 6. T cioldne vsak dan razen nedelj m Sikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo _ • ■ • NAROČNINA : celoletn« no pošti ali s pošiljanjem na dom za 10-80, četrtletna , ™_____iio K 26’40; za Ameriko celoletno K 36-—. ATitro-Onrsko in Bosno K 21'60, polletna -- - - K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40 ostalo inozemstvo in UBICIIU • - Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoi .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5tev. 6, II., ii nraduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečet Inserati: enostopna petitvTstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s: in reklame 40 vin. — Jnserate sj rejema upravnišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj« —— Reklamacije lista so poštnine proste. • Stev. 635. V Ljubljani, v petek dne 18. julija 1913 Leto III. M Historični zločin na Balkanu. B e 1 g r a d . sredi julija. I. Prav polagoma obhaja našo vlado strah pred - njenimi prijatelji. Zmagovita je Srbija, zmagovita je Grška; ali zmage je - preveč. Srbija se je združila z Grško, da prepreči preobilno povečanje Bolgarske: danes strmi, ko se razodeva neukročeni apetit njene prijateljice in zaveznice Grške in se mora vprašati, če m okrušila Bolgarske le zato. da prekomerno poveča Grško. Od druge strani pa prihaja invazija Rumunije, te nenadne prijateljice in »za-ščitnice« Srbije, o kateri danes nihče ne ve, kaj resnično hoče. Tudi njene grožnje, njeno mobilizacijo in njeno akcijo je Srbija pozdravljala; danes pa ji mora biti sumljiv vsak korak rumunske armade. Velikanska hinavščina je karakteristika bolgarsko - srbsko - grške vojne, hinavščina, ki je stala že ob zibelki Balkanske zveze in uničevala njeno moralno vrednost. Balkanska zveza je bila tudi zahteva socialne demokracije. Z naivečjo vnemo jo je zagovarjala bas srbska socialna demokracija. Toda socialisti so zahtevali zvezo balkanskih narodov na demokratični podlagi; kar so sklenili balkanski državniki, je bilo vse kaj druzega. Socialisti so hoteli, da postanejo albanski narodi v edinstvu močni za dovolj samostojno, neodvisno življenje; tako bi se rešili nadvlade kapitalističngea imperializma Evrope, ki gleda na Balkan kakor na državo Kongo. Srbski, bolgarski, črnogorski in grški državniki in šovinisti so smatrali vsak po-sebei Balkansko zvezo za sredstvo, da dosežejo ž njim vsak svoje posebne egoistične namene. Vsaka teh štirih držav se je hotela čimbolj povečati, v prvi vrsti seveda na račun Turčije, potem pa na račun kogarkoli. Vse drugo, kar se je govorilo o vzajemnosti, o interesih krščanstva, o slovanstvu m celo o Kulturi, je imelo od začetka značaj lepotila. S tern so varali drug drugega. Vsak član te akcij _ družbe za razdelitev Turčije ie goreče^želelI, bi vsi ostali člani verjeli frazam; sam pa n veriel ne eden. Pod šminko skrite so se re/ale jtremže Velike Bolgarske, Velike Srbije, Velike Orške. Ako bi bila Balkanska zveza gospodov Pa-šiča, Gešova in Venizelosa resno zasledovala le one cilje, ki jih je javno naglašala. bi bila brez težave našla pot do njih. Zakaj takih potov je bilo dovolj. Eden. ki je bil v sedanjih razmerah posebno priporočljiv, se imenuje avtonomija Macedonije. Še idealnejši bi bil ta: Balkan kot enotno državno in carinsko področje. na njem pa vsak narod avtonomen. Ali tej rešitvi so danes predvsem dinastije na poti. Kam naj bi v taki uredbi postavili trone? Kakšne službe naj bi dobili za Ferdinanda in Petra, za Nikolo in Konstantina? Vkljub nedvomno demokratičnemu duhu balkanskih narodov vendar večine še niso spoznale, da je njih sreča in blagostanje, njih razvoj in napredek važnejši od teh kronskih interesov. Niso še spoznali, da bi Bolgari prav lahko živeli brez Ferdinandajn Srbi brez Petra. Ferdinand in Petar pa težje brez Bolgarov in Srbov. Ali če tudi radikalna rešitev v zmislu Balkanske zveze, kakršno zamišlja socialna demokracija. ni hipoma mogoča, je bilo vendar dovolj drugih možnosti, da se v okviru sedanjih razmer uresniči tudi cilj. s katerim se je Balkanska zveza ponosno predstavila kulturnemu svetu. Pot se ni našla. In tega je kriva činjenica, da je bil oznanjevanj cilj od vsega začetka pretveza. ne pa resničen namen. Zato je držala Zveza toliko Časa, dokler so jo vsi člani delniške družbe potrebovali za oplenitev Turčije. Ko je bil »bolni mož« nedvomno poražen, in ni pretila od otomanskega cesarstva nobena nevarnost več, je začelo pokati po stebrovju Balkanske zveze. Skupni interesi, za katere je bila baje ustanovljena, so se razkadili kakor dim iz Čibuka. in egoizem je na vseh straneh planil z zverinsko brutalno silo na dan. Iz Belgrada in Sofije poplavljajo Evropo z notami, ki imajo dokazati, da je vojno zakrivil nasprotnik. Socialna demokracija odklanja to odrivanje odgovornosti in izjavlja, da pripisuje krivdo vsem trem vladam, vsem trem dinastijam, buržvaznim strankam vseh treh držav. Zdaj jih je strah odgovornosti zt vso prelito kri. Ali držali jim bomo in ne izpustimo jih iz te odgovornosti. Ožje volitve na Goriškem. Pri nrvotni volitvi dne 13. julija 1913 v snlošni knriii Jih ie od Pribllžno 34-000 vpisanih voHlcev oddalo 16.101 veljavnih glasove. Volitve se le torej udeležilo okoli 46 % volilcev. Nastopale so 4 stranke. Dve klerikalni: konservativna starih strujarjev pod vodstvom dr Ant. CorMaradikalna kronsko vostruiariev pod vodstvom dr. Ant. brecelja. Nasprotje med klerikalnima strankama je bilo že dolgo latentno ter so voditelji nove struje čakali le na trenutek, ko pride narodno-napredna stranka ob moč in tako mine nevarnost za k e-rikalizem sploh, da nastopno samostojno. Narodno napredna stranka se n. upala z lastnimi kandidati na dan. Dne 24 aprila 1913 ustanovljeno politično društvo, k, dejansko slom na osebah, katere so bile v najozjih stikih z bivšo narodno napredno stranko, se je v zadnjem r -nutku. ko je prišel klerikalni razpoi-na dan odločilo postaviti samostojne kandidate. Izbralo si }e jako srečno splošno spoštovana posestnika in trgovca Frana Miklaviča v Kobaridu in Ignaca Kovača v Ajdovščini, ki sta s svojim osebnim vplivom jamčila za precejšiije število glasov. Manj srečna ie bila izbera dr. Gregorina iz Trsta, kar je potrdil tudi izid voiltev na Krasu. Olavni agitatorij novostrujarjev so mlada duhovščina in akademični naraščaj krščansko socialnega mišljenja. Agitacija za novo strujo je bila zaradi tega najživahnejša in dobro jo je podpiral list »Novi Čas«. Na strani stare struje le vladalo mrtvilo. Starejša duhovščina je bolj svarila pred razkolom in poudarjala zasluge dr. Ant. Gregorčiča. Bivša napredna stranka ima v učiteljstvu, trgovcih iri obrtnikih po deželi še vedno dobro j organizacijo, v protifarštvu pa gonilno silo proti agitaciji iz farovžev. Posebno Kras m Vipavska dolina se samostojno branita proti izkoriščanju duhovne oblasti v javnem življenju. Lahko se reče. da so njih pripadniki tod ravno tako tana-tični kakor njih duhovni nasprotniki. Dokler nova politična stranka ni postavila samostojnih kandidatov, so se naiodločnejši elementi napredne stranke izjavili, da bodo podpirali socialno demokratične kandidate. Socialno demokratična stranka ima svojo oporo v industrialnih centrih, kjer ima zanesljive delavske zastopnike samoizobrazbe. to ie posebno Nabrežina, Podgora, Solkan, Standrež in Vrtojba. V teh krajih je socialno demokratična stranka pri volitvah dobila lepo število in celo odločno večino glasov. Iz dveh središč, okolica Goriška in Nabrežine, se socializem počasi širi po deželi. Ker je na Goriškem gospodarska kriza občutna in so po običaju Z'aarji. drvarji in kamnoseki čez poletje izven dežele, so odpadli najboljši agitatorji in lepo število glasov. Tako n. pr. postavi Trnovo v zimskem Času nad 50 volilcev, po leti 1 ali 2. enako v marsikaterem kraju. Najtežje stališče ima so- cialno demokratična stranka vsled r>omanika-nja sposobnih in zavednih zaupnikov. Radi tega je število glasov po kmečkih vaseh jako izpre-menljivo in negotovo. Vendar se širi socializem polagoma po vsi deželi, kar kažejo raztreseni glasovi po vseh občinah. Proti terorizmu duhovščine in imovitnikov po vaseh ie prostemu delavcu-agitatorju težko nastopati. Kljub vsej prijaznosti za ideje socializma in za program socialno demokratične stranke po kmečkih vaseh ni mogoče priti do stalnih rezultatov in hitrejšega in širšega razvoja. Pri deželnozborski volitvi 2. marca 1908. je bilo socialno demokratičnih glasov le 616. Pri volitvi 26. septembra 1909. jih je bilo 1188. Pri volitvi 9. decembra 1909. jih je bilo 1236 in pri letošnji volitvi 13. t. m. jih je 1760. Vidimo stalno rast socialno demokratične stranke s katero ie vsaki resni stranki na Goriškem ra-čuniti. Volitev v deželni zbor je socialno demokratični stranki prilika za propagando in obenem za pripravljanje terena za državnozbor sko volitev, pri kateri v kraški skupini lahko računi v doglednem času na pozitiven uspeh Pri letošnjih volitvah je napredovala goriška okolica, nazadoval je nabrežinski okraj zaradi neugodnih gospodarskih razmer. Organizacija na Vipavskem ima med samimi kmeti težko sta lišče, vendar rezultat ni zadovoljiv, dasi je vi den majhen napredek. Pri prvotni volitvi so dobili klerikalci staro-strujarji 2922 glasov, novostrujarji 6322 in je s tem končno odločena zmaga radikalne krščan sko socialne struje. Samostojni kandidat Kovač je dobil 5134 glasov, sodrug Tuma 1760. Ker znaša absolutna večina 8051. sta izvoljena le dva kandidata obojnih klerikalnih struj, Josip Fon in Fran Grgi£. dočim mora novostrujar dr. Anton Brecelj v ožjo volitev s samostoi nim kandidatom Ignacem Kovačem. — Zdru ženi klerikalci bi imeli nad združenimi naprednjaki in socialisti 2350 glasov večine. Ker je pa stara struja sklenla dati volflcem prosto roko_ je gotovo, da pojde le del stare struje na pomoč dr. Antonu Breceljnu. drugi del pa svojih gla sov sploh ne odda. Napredni krogi so po izidu volitev veselo presenečeni, ker niso niti takega rezultata pri čakovali. zato sedaj trdijo, da imajo še rezerve okoli 3000 glasov. Vendar bi jim dobro došla pomoč socialno demokratičnih glasov. Ker je ožja volitev že v nedeljo 20. julija deželni organizaciji ni bilo mogoče sklicati shoda zaupnikov, zato je sklepal o stvari skupni odbor slovenske in italijanske deželne organi zacije ter dne 16. Julija enoglasno sklenil polno in strogo abstinenco. Zastopniki italijanske or ganizacije so motivirali svoj sklep tako: Kleri kalci so dobili 7354 glasov, od teh v Gorici okoli 477, liberalci 4262 glasov, od teh v Gorici 1813, socialisti 3073. od teh v Gorici 240. Poleg tega so v italijanski kuriji dobili Slovenci 1026 glasov. od teh v Gorici okoli 977. Za ožjo volitev bi imeli italijanski klerikalci kakor laški liberalci združeni s socialisti približno enako glasov. Odločijo torej glasovi Slovencev. Ker je izključeno, da bi slovenski narodnjaki oddali le en sam glas za laške liberalce, nasprotno pa pojde lepo število klerikalnih slovenskih glasov za laške klerikalce, je izvolitev derikalnega laškega kandidata gotova. 2e iz tega razloga se ne udeleže socialisti ožje vo-itve. Italijanski liberalci so v Furlaniij proti socialistom v manjšini, ker imajo le 2449 glasov proti socialističnim 2837. Italijanski liberalci so zmagali nad socialisti le vsled korupcije in terorizma v Gorici, zato je tudi izključeno, da bi šli socialisti ž njimi. Število socialistov v Fur-aniji se je izza zadnje volitve podvojilo, in stranka sme pri bodočih volitvah računiti. da pride sama do premoči nad italijanskimi liberalci ter v ožjo volitev. Ker italijanski liberalci nimajo pritjcipijelnega programa in svojo pozicijo izkoriščajo še brezobzirneje nego laški klerikalci. morajo socialni demokrati vzdržati strogo abstinenco. Enako so se zastopniki delavstva na slovenski strani izrekli brez pomisleka za strogo abstinenco. Ako imajo slovenski naprednjaki do 3000 glasov rezerve ali pa. če dobe glasove starostrujarjev. ne potrebujejo pomoči socialne demokracije. Račun samostojne stranke pa je preoptimističen. Novostrujarji pojdejo z vsem duhovnim fanatizmom na volišče, dočim bo od napredne stranke težko več glasov nego pri prvotni volitvi. Zavednih socialistov v Nabrežini. Podgori, Vrtojbi in Štandrežu bi sploh ne bilo pridobiti za skupno volitev z narodnjaki. Očitno so samostojni kandidatje le zastopniki bivše napredne stranke, ki se sama ne upa na dan. Nabrežinske organizacije so skrajno ogorčene proti nastopanju narodne delavske organizacije. ki se iz Trsta vsiljuje po Krasu in pripravlja teren narodnjaku kandidatu dr. Gregorinu iz Trsta. Samostojni kandidati nimajo za seboj nobene stranke. V bivstvu proti socialni demokraciji torej stoji kmečka masa pod vodstvom vaškega duhovnika ali pod vodstvom vaškega imovitnika. veleposestnika, trgovca ali inteligenta. Nova struja gre v deželni zbor s programom, kakor ga predlagajo socialisti; splošna volilna pravica v deželni zbor in občine. deželni šolski, cestni in zdravstveni zalog. ureditev bolniškega preskrbovania in pravične delitve nagrad in podpor. Če tudi ie samostojna stranka postavila približno isti program kakor novostrujarji. nje program ni or- ganičen in je prirejen le za agitacijo. V bivstvu gre za boj med duhovniki na eni. med trgovci in učitelji na drugi strani. Ne ena. ne druga stranka po svojem sestavu ne more biti resnična. Radi tega nima socialno demokratična stranka načelno nobenega interesa, da se po-, stavi na stran enega ali drugega. Za razvoj socialno demokratične stranke bi bilo le skrajno škodljivo, ako bi pripomogla kaki novi stranki do veljave. Zaradi tega je abstinenca tudi taki tično nujna. Nobena politična stranka ne more biti al priori proti vsakemu kompromisu. Tak bo mo-; goč in tudi po želji socialno demokratične! stranke, kadar se ustvarijo potrebni realni po-i goji. To je ustanovitev demokratične stranke z gospodarskim programom, ki ni v nasprotju z načeli socialno demokratične stranke, polno priznavanje socialno demokratične stranke iq delavskih organizacij ter odstranitev vsakega vrivanja narodne delavske organizacije, kater^ ruši slogo in moč delavske stranke. Leta 1908., ko se je snovala kmečka organizacija in ko jt narodno napredna stranka dala pismeno izjavo, da bo podpirala stremljenje delavskih organizacij v vsakem oziru, so bili pogoji za združerf nastop pri ožji volitvi dani. zaradi tega je takratl socilno demokratična stranka pri ožjih volitvah! odločila za združeno kmečko in napredno stranko. Danes takih pogojev ni in socialno demokratična stranka tudi nima nikakih garancii, da se ne bo nje pomoč tako umazano zlorabila! kakor leta 1908, zato mora prepuščati boj med radikalnimi klerikalci in samostojno strankoi njih lastnim močem. Vsaka resna demokratična stranka, ki ima gospodarski blagor vsega ljudstva na Goriškent pred očmi, sme in mora iskati sodelovanja s so-! cialno demokratično stranko, kedar uvidi, da je edini izhod iz žalostnega gospodarskega po-i ložaja na Goriškem v tem, da se izloči iz po-' litičnih bojev princip verstva in narodnosti. tetf uveljavi v deželnem zboru princip enakopravnosti in nesebičnega gospodarskega dela. To pa je mogoče le, če vstopita v deželni zbor oba dela italijanske ia slovenske strani socialne demokracije s 6 zastopniki splošne kurije.*Le s takim nastopom se da izvršiti gospodarski program, katerega porivajo pred se klerikalna samostojna stranka, katerega pa ne morejo Izvršiti vsled verskega in nacionalnega nasprotjaj Ta pogoj sodelovanja je tako realen in dan pq sebi. da socialna demokracija ne more resnd smatrati nobenega kompromisa, ki bi socialni demokraciji ne zagotovil vseh treh mandatom splošne kurije. Lmbliana in Kranjsko. — Če govorimo o avstrijski politiki mi v kritičem smislu, smo sitneži in nergači. In vendar ne moremo o njej govoriti drugače, kakor da obsojamo Berchtoldovščino, s katero je v zvezi Stiirgkhovščina — dvoje metod, ki sta prizadeli vsem narodom te države neizmerno škodo, povrhu pa še zmanjšali ugled Avstrije pa vsem kulturnem svetu. Kaj pa je, če govori približno tako kakor mi, kakšen princ? Take kaj)acitete navadno imponirajo ljudem kakor Berchtold. Mi sicer ne prisegamo, da je vsaka beseda iz ust kakšnega princa božja modrost; ali Berchtoldi so navadno druzega mnenja in zahtevajo za izjave iz takega posvečenega vira brezpogojen rešpekt. Skoda je torej, da ni mogoče izvedeti, kakšen vtisk so napravile na grofovo dušo besede, ki jih je objavila »Wiesbadener Zeitung«, o katerih pravi, da jih je izrekel »brat nekega kralja, ki je v tesni žlahti z rumunskim prestolonaslednikom in tudi z (bivšo) portugalsko dinastijo v sorodstvu.« To bi mogel biti le bavarski princ Maks, ki je povrhu še katoliški duhovnik, torej za avstrijskega diplomata še posebno kompetenten gospod. Nemški princ je zdelal avstrijsko politiko in Kanijevo časopisje tako,-da bo težko še najti dobro dlako na njem. Pravi n. pr., da sta naravnost zavarovala jaiv-no mnenje Evrope. Nadalje govori zelo odločno o zatiranju Jugoslovanov in Rumunov. Avstrija je povzročila jugoslovansko vprašanje in ovira ureditev narodnega vprašanja na Balkanu hi v Bosni. Dejala je, da ni interesirana na Balkanu, pa je vendar ustvarila albansko vprašanje. Sistematično je poročala o grozodejstvih. da bi pridobila zapadno Evropo za svojo politiko; ali za večino teh vesti se je izkazalo, da so bile neresnične... To smo mi pravili že ob Prochaskovi aferi, tako smo sodili vso Berchtoldovo balkansko politiko, tako smo govorili o narodnostni politiki v Avstriji, tako smo ocenjevali albanski problem. Ampak nemški princ se gotovo ni učil od nas, kajti z brati kraljev še nimamo intimnih stikov. Prišel je torej po drugi poti do enakih sklepov kakor mi in kakor vsi. ki se ne dajo preslepiti s Kanijadami. To je vendar precejšen dokaz, da je naša sodba prava. In da je z nami vred tudi Evropa sita Berchtoldovstva. — Dunajske socialistične občinske svetnike je privlekel »Slov. Narod«, da je mogel z debelimi črkami napasti jugoslovansko socialno demokracijo in postaviti ime »jugoslovansko« pod ušesca. Liberalni list pripoveduje, da je dunajski občinski svet soglasno sklenil darovati 10.000 kron za Roseggerjev fond. oziroma za nemški Schulverein. Nam pa podtika pod nos tržaške socialistične občinske svetovalce, ki so glasovali proti mestni subvenciji za cirilmeto-dovo družbo. Kako ravnajo nemški socialisti vi tem ali onem kraju s šulferajnom, je pravzaprav bolj njihova kakor naša stvar. Če mu na| Dunaju niso odrekli subvencije, je gotovo, da mu je niso namenili za ponemčevalne namene;! v tem oziru poznamo tiste sodruge. ki sede Vi dunajskem občinskem svetu, že bolje kakor go^ spodje v »Narodovem« uredništvu. Da ne delaj šulferajn po vsej Avstriji nič druzega, kakor da ponemčuje slovanske otroke, je prav taka) trditev, kakor če bi rekli, da love cirilmetodje same nemške otroke. Slovenski socialisti so že dostikrat povedali, da razlikujejo temeljni kul« turni namen, ki ga imajo vse te šolske deužbe, vštevši italijansko lego, pa nacionalistično zlorabo društvenih šol, ki se pojavlja tukaj v večji, tam v manjši meri. Med teorijo in prakso je pri vseh teh družbah tolika razlika, da se iz njihi sploh ne da delati principielno vprašanje. Ali če? vlači »Narod« tržaške socialiste za lase in kriči o odklonjeni subvenciji za cirilmetodovce v tržaški občini, si je izbral najnesrečnejši primer. Izbral si ga ie le zato. ker se je hotel — čisto brez potrebe — zopet enkrat znesti nad socialisti. Pri tem ie pa pozabil dva fakta, ki sta odločilna v tej aferi. Prvi je ta. da so tržaški italijanski socialisti zahtevali, naj občina prevzame slovensko šolo od cirilmetodove družbe; v svojo skrb. drugi pa ie ta. da so prav tako, odklonili subvencijo za Lego kakor za cirilmeto-darijo. Narodovo očitanje narodne krivičnosti na adreso tržaških socialistov je torei prav v tej stvari infamno. tembolj infamno. ker so si ravno socialisti pridobili največje zasluge za delno podržavlienje cirilmetodove šole v Trstu. To bi »Slovenski Narod« prav lahko vedel. če bi hotel vedeti in če ne bi bil tako nacionalistično zaslepljen, da postaja njegov šovinizem prav tako smešen kakor pajacade kakšnega Wolfa. Nacionalnih nasprotij v Avstriji niso ustvarili socialisti. Tukaj so ta nasprotja, pa ovirajo dosti važnejšega dela irt grene marsikomu živlienje. Ali medtem ko se mi trudimo, da bi odpravili najhujše posledice teh nasprotij, jih par šovinistov okrog »Naroda« neprenehoma brusi, ker potrebujejo ob pomanjkanju višiih ciljev trapaste nacionalistične fraze fn praske kakor riba vodo. Vzemite jim ta obrabljena gesla, pa nimaio pod milim nebom ka} priieti. Vendar pa bi svetovali gospodom, naj ne provocirajo s temi neumnostmi, kajti sicer bi postala boli akutna vprašanja, kaj da ie z narodnostjo gospodov narodnjakov samih. Kal ie> bilo leta 1908 z »nemško soldatesko«. in kdo se danes meče za nio iz strahu rred Dunajem? Kaj ie bilo takrat z nemškimi "napisi, in kako jih tedanji nacionalistični agitatorji i la »Posredovalnica za mestno zastavljalnico« itd. malalo na svoje table? Med narodno teorijo in profi- tarsko prakso gospodov narodnjakarjev je prevelika razlika, da bi smeli tako ošabno jahati. Posebno ker ne morejo napraviti Cirilmetodovi družbi nobene usluge s tem neumnim zbadanjem. — Iz ljubljanske tobačne tovarne nam poročajo: Čudne razmere vladajo pri nas v oddelku za cigarete. Preden pridemo do stvari, omenjamo samo da -4-80 6-9 — 10-80 11*50 4 — 8-12 — 11*80 11*401*. —<80 naprej 2*80 4*80 12«) 8-70 K 10-«) . !«•-. »-80 Oddelek obuval: Specialiteta amerikanskih obuval Iz ševroa la boki kalp. par W Čevlji „Derby“ za molke..........................................Ki IO Čevlji z gumbi, krasni............................................... II1’— Čevlji .Tiiumph"........................................... Čevlji z elastičnima stranicama......................... • Ženski čevlji amerlkanske In francoske fona«. Ženski čevlji ,Oscaria‘.................................... Zenski čevlji .Chevream*................................... Zenski čevlji »Chevrette*.................................. Čevlji za dečke v vseh oblikah: Čevlji .Derby* z gumbi, .Triumph* itd.....................K 7 — Čeveljčki za otroke.............................................., J-*) Čevlji, nizki amerlkanski, črni ln barvani za dečke ia motke , 11 “80 Čevlji nizki za ženske, črni t barvah Iz Ch«vroanx-a In Oacarie: par od do Čevlji nizki za ženske, .Derbv*..................................K t'— K 14 — čevlji nizki za ženske x gumbi.......................... . • . • HO , 15*00 Čevlji nizki za ženske, odprti....................................... 7*<0 » 11*70 Obuvala za otroke — čevlji faataala, v barvah ta bali — sandali — čevlji Is platna Itd. do K 15— „ 16-. 15-00 . 13— 13— 15*80 12— 11— 5— 16— Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. ivečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo. m