Poštnina plačam M gotovini*	FOiaill«« STAV.' Din
Štev. 43.	V Ljubljani, dne 25. oktobra 1934.	Leto XVII.
		
1 « • •*-■■' ■ I >■: • . ■• 1	i	1 |
	i	■
m	t h f*''	ggf
Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulic« 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tazeraitvo: četrtletno • Dlg, polletno IS Din, celoletno 3J Din; ti InM zetnstvo razen »raerlke: četrtletno IZ Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Oll. Anerlka letgo 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrttinice t Ljubljani, it 10 711.
Naš vekoviti ponos
Tiste dni, ko smo stali pred najpretresljivejšim doživljajem našega naroda, ko smo pokopali našega Viteškega kralja Aleksandra I, Uedinitelja, v nepreglednem in dostojanstvenem tekmovanju vsega sveti, da Mu izkaže poslednjo počastitev in priznanje za njegovo delo, smo videli nenamerno in zgodovinsko potrditev velike resnice: Naš blagopokojni kralj ni bil le velik, temveč naravnost nedosegljiv v njegovih velikih in sijajnih vrlinah uma, srca in volje. .
Splošna sodba velike večine odličnih mož-prvakov sveta je prišla do nespornega zaključka, da je bil blagopokojni kralj ena izmed najdovrše-nejših osebnosti, eden najdelavnejših in najbolj zasiužnili pobornikov v službi človeštva za sporazum med narodi in za svetovni mir. Takšen je bil 011 v njegovih prizadevanjih za splošni dobrobit, v njegovi vlogi kot narodni kralj in glavar države pa je bil poosebljena odločnost, podvzet-nost in uvidevnost, saj je združil v sebi vse, kar je v našem narodu dobrega, plemenitega, juna-
ljeno, zato ss je dvignil tako visoko nad sodobnike in se pokazal vsej veličini samozatajevanja, da je mogel vršiti svoje usodno poslanstvo.
Sedaj, ko je sprejela njegov mila rodna zemlja njegovo minljivo lelo, sedaj najjasneje vidimo po izjavah iz vsega sveta, kaj je bil njegov duh nam in vsemu človeštvu. Vidimo in globoko ob-i čutimo, da je bil, in da bo vedno On naš vekoviti ponos. Še za nikomur ni ves svet tako enodušno in iskreno izrekel takšne besede priznanja in sočutja, za nikomur še ni nikoli tako silno zadrhtela vest vsega izobraženega sveta kakor ob izgubi tega velikana misli in dela.
Celo Moskva ni izostala. Tuui tam so Mu izkazali največjo počastitev in izrekli največjo pohvalo našemu Viteškemu kralju Uedinitelju. Moskva je priredila veličastno žalno svečanost, na kateri je govoril tudi ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. «Kralj Aleksander,» je rekel, «je prekrmaril jugoslevensko državno ladjo skozi vse povojne viharje v mirno pristanišče in našel
pot k srečni bodočnosti in blagostanju jugoslovenskega naroda, pri tem pa je razvil svoje ogromno delo kot graditelj miru v Evropi. Pomiritev Balkana, ki je postal v zadnjih letih naj-mirnejši kotiček evropske celine, je v največji meri zasluga velikega kralja Aleksandra. Evropski mir je imel v njem neustrašnega pobornika. Zločinska roka, ki ga je umorila ob obsojanju vsega sveta, je prekinila njegovo veliko delo V času, ko bi ga venčal z novim uspehom pomir-jenja in mednarodnega sodelovanja. Kralj Aleksander je bil zares narodni vldaar in vzor državnika, ki zasluži, da gredo po njegovih stopinjah vsi, ki jim je zares pri srcu mir in mednarodni sporazum. >
Glejte, takega vladarja junaka in človeka smo izgubili! Toda ta izguba nas ne dela malodušnik. Prav sedaj smo dosegli svojo popolno zrelost, sedaj tudi vemo, koliko svojih moči moramo žrtvovati, da to izgubo nadomestimo. To moremo iu to tudi hočemo! Vsi pojdemo naprej po peti, katero nam je On, gledajoč daleč naprej kot velik prerok v našo bodočnost, pokazal/Močni bomo odločni in složni v zavesti, da delamo to, kar želi, kar od nas zahteva On, — naš vekoviti ponos.
šksga, prevdarnega in dostojanstvenega.
Kot tak je bil on edini med nami v stanju, da prevzame v odločnem trenutku vso odgovornost in vso smelost za tiste korake, katere je podvzel, ko je videl, da ga k temu kliče dolžnost in skrb za bodočnost. On edini je imsl tedaj tudi vse potrebne pogoje za to, kakor tudi tisti ugled, s katerim je mogel edini računati na uspeh in odobravanje vsega naroda. To svojo ogromno nalogo je izvedel v razpoloženju višjena vdahnit ve. Vsaka njegova beseda je bila prepričujoča, ker je izšla iz globoke in kr^pk3 uvidevnosti in spoznanja. Vsak njegov- ukrep je bil odmerjen s tisto natančnostjo in privlačnostjo, da je moial vsakega osvojiti, ker je izhajal iz vsestranskega, temeljitega proučevanja položaja in vseh okducsti. Svoji nalogi se je posvetil iz najčistejših nagibov svojega plemenitega in junaškega srca. «Nc smemo bežati pred odgovornostjo, niti se loviti za sluvo», je rekel nekoč naš blagopokojni kralj in je s tem prav tečno označil svoje delo.
V izvrševanju svoje velike naloge je dokazal, da je storil celo več, kakor so mu dopuščale razmere. On sam je zagrabil za krmilo zgodovine, da ga naravna v tisto smer, ki vodi najbližje k sreči naroda in države. V to svrho ni bil nič manjši od svojega velikega imenjaka kralja A le ksandra Velikega Macedonskega, saj se ni strašil presekati tudi v najhujšem času, ko so se vrstili žalostni dogodki prastarih in ukoreninjenih navad in običajev. Kako dobro se je zavedal svoje težavne naloge, se najlepše vidi iz njegovih last nih besed: «Mar mislite, da se ne zavedam opas nosti. v katere sem se podal. Dobro vem, da me mora to stati tudi glavo, kar more biti nesreča za mene in za mojo družino, toda to ni važno. Naš narod me vendar nima na tem mestu zato, da sedim prekrižanih rok in se brigam za svoje življenjem
Naš veliki blagopokojni kralj se je oprijel z junaškim zaletom brez oklevanja svojega poslanstva, da izvrši svojo veliko dolžnost. Zato je bilo njegovo delo tako uspešno, srečno in blagoslov-
Viteški kralj Zedinitelj na zadnji
poti
Jugoslovenska prestolnica in z njo vsa Jugoslavija se je pretekli četrtek za zmerom poslovila od Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kraljeva zadnja pot med nami je bila pri vsej svoji silni žalosti tako mogočna manifestacija, da je jugoslovenska zemlja še ni videla enake. Nemogoče je preceniti ogromne množice, ki so ta dan napolnile beograjske ulice i/, prestolnice in vseh drugih pokrajin države. Nemogoče je popisati žalost,, ki je napolnila vso to nad pol milijona veliko množico.
POLNOČNI PRENOS IZ DVORA V SABORNO CERKEV
Desettisoči se niso več mogli pokloniti pred mrtvim kraljem. Kleče na mokrih tleh so se z glasnim jokom poslavljali od njega.
Opolnoči med sredo in četrtkom so krsto s truplom pekojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja prenesli iz starega dvora v katedralo. Zaprli so vrata, ki vodijo v stari dvor in pred katerimi je čakala še ogromna množica naroda, ki se še ni mogla posloviti od pekojnega kralja. Hudo je bilo, zabraniti ji vhod, a ni bilo drugače mogoče. Voljno so se množice vdale v svojo usodo, le nov jok se je razlegel po ulici.
Okoli mrtvaškega odra, na katerem je počivala krsta s pokojnim kraljem, so se zbrali vsi člani kraljevskega, vojaškega in civilnega spremstva z ministrom dvora Milanom Antičem na čelu.
Duhovniki so prekinili molitve in general Ječmenič, minister dvora, general Zivkovič ter več oficirjev kraljeve garde so dvignili krsto ter jo odnesli skezi dvorane starega dvora na prosto. Med potjo je čital dvorni prota žalne molitve.
r
Krsto so spremljali minister pravde Boža Maksi-uiovič, dvorne dame in ostali predstavniki, ki so se zbrali v tem času v starem dvoru. Oficir kraljeve garde je nosil kraljevo krono.
Nato so krsto položili na mrtvaški voz. Na krsti je ležal svež šopek rož, pa kraljeva vojaška čepica in meč. Za krslo so se peljali v avtomobilih zastopniki vlade ter civilne in vojaške kraljeve hiše. Krsto so peljali počasi do katedrale Bogojav-Ijenja. Ogromna množica ljudstva, ki je bila v tem času na ulicah, se je kleče na mokrih trotoarjih z jokom in glasno molitvijo poslavljala od velikega kralja.
Pred vhodom v katedralo so krsto s kraljevim truplom prevzeli generali beograjske garnizije z načelnikom glavnega generalnega štaba generalom Nedičem in komandantom mesta Beograda armijskim generalom Tcmičem na čelu. Generali1 so dvignili krsto in jo prenesli v cerkev, ki je bila vsa zagrnjena s črnim blagom. Takoj nato so se pričele molitve svečeništva, oficirji pa so zavzeli svoja mesta ob krsti kot častna straža, da čuvajo poslednjič svojega pokojnega vrhovnega poveljnika.
ODKOD NA ZADNJO POT.
Pretresljiva svečanost v Saborni cerkvi v navzočnosti Nj. Vel. kralja Petra II. in vse kraljevske rodbine.
Vse ogromne množice ljudi, ki so se zadnje dni zgrnile v prestolnico, so zadnjo noč prebile na prostem. .Stctisoči so prenočili večinoma na hodnikih ulic, ki so bilo določene za žalni sprevod. Vso noč so dovažali redni in posebni vlaki še nove tiseče, a neprestano so prihajali tudi avto-
mobili, avtobusi, vozovi, konji in dolge procesije tudi peš.
Ko je ob 4.30 nastopilo vojaštvo, zavzelo .svoja mesta in postavilo kordone, so množice pritisnile tako, da se je široka pot za žalno povorko vedno bolj utesnjevala. Preko prvotno določenega reda je občinstvo zasedlo vse ulice, tako da je ostala razmerno le ozka gaz. Kljub temu pa tisoči in tisoči niso našli več prostora v špalirju ter so se stiskali v stranskih ulicah.
Sokolstvo, ki je bilo zastopano v ogromnem številu, je zavzelo določena mesta na Terazijah. V šestih gostih vrstah na obeh straneh so se razvrstili delegati sokolskih društev iz v~e države pod vodstvom načelnika SKJ g. Ambrožiča. Poleg njih. je bilo zbranih 600 pevcev Zveze jugoslovenskih pevskih društev. Za sokolskim in vojaškim kor-donom pa je bila povsod nepregledna množica, ki je sklonjenih glav molče čakala, da se še posled-njič pokloni mrtvemu kralju na njegovi zadnji poti.
Ob 6.30, ko so že vse delegacije zavzele svoja mesta, je pregledal vojaške vrste/poveljnik pogrebnega sprevoda armijski general Tomič s svojim štabom. Pri vhodu v Knez Mihajlovo ulico so že pričeli formirati oddelke vojske, ki so bili določeni, da korakajo v sprevodu.
Ob 6. je prispela pred Saborno cerkev častna četa kraljeve garde z godbo in zastavo. Četa se je j postavila preko pota pred Saborno cerkev. Takoj za tem je prispelo 108 vojakov gardne inženjerije in artiljerije, ki so pripeljali na vrveh, ovitih z državno trobojnico in črno kopreno, topovsko lafeto pred vhod v katedralo. Povsod sta vladala grobna tišina in svečan mir.
lostno gledal poslednje slovo svečeništva od velikega očeta.
Čim je zavzel kralj svcje mesto, se je pričelo v cerkvi opelo, ki ga je molil Nj. svetost patriarh
jj ZBOR NAJVIŠJIH DOSTOJANSTVENIKOV.
Kmalu nato so pričeli prihajati v cerkev predstavniki. Ves potrt je prispel sivolasi vojvoda Bojovič, čegar prsi so krasila naša in zavezniška najvišja odlikovanja. Prišli so tudi bivši ministrski predsedniki. Zatem je prispelo narodno predstavništvo s predsednikom narodne skupščine dr. Kosto Kumanudijem in predsednikom senata
Varnava, ob asistenci šestih pravoslavnih mitro-politov, 25 vladik in mnogoštevilnih protojerejev. V cerkvi so bili prisotni tudi zastopniki vseh drugih veroizpovedi, priznanih v naši državi, med njimi devet katoliških škofov z zagrebškim nadškofom koadjutorjem dr. Stepincem na čelu.
Po končanem obredu, ki je trajal skoro eno uro, se je poslovil od Viteškega kralja v imenu pravoslavne cerkve njen poglavar patriarh Varnava. Govoril je:
Ni je besede, ne izraza, ki bi mogla dostojno podati veličastno zgodovino dejanj, čuvstev in misli Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Končalo se je silno delo velikega vladarja, rajska vrata so se odprla, da sprejmejo plemenito dušo Sina naše domovine.
Začela se je ta doba v trenutku, ko je stopil s slavo venčani prestolonoslednik na čelo junaškim armadam. Z vsem srcem spoštujoč oporoko svojega velikega prednika Vodža Karadjordja, vzgojen po svojem znamenitem očetu pokojnem kralju Petru I. Osvoboditelju, poln najplemeni-tejšili patriotskih čuvstev, je že v svcji mladosti ] stopil v najljtttejše borbe za osvobojenje in leta 1812. prevzel poveljstvo armade. S svojim brez-primernim junaštvom je še tisti trenutek pcstal zgled junaštva naše vojske, dika našega naroda. Narod ga je sprejel kakor cd Boga poklicanega voditelja za končno borbo, za uedinjenje vsega našega naroda. Silni podvigi, nedosežne zmage tega našega velikega vodie so vzbujale nade daleč na jug, še dalje na sever. Z nadčloveškim pot letom je naš vladar na čelu svoje vojske s pomočjo zavezniške Rusije, Francije in Anglije in s podporo modrih državnikov vodil od leta 1914. J njem je stala Nj. Vel. kraljica Marija, namestnik skozi Albanijo pregnanstvo, ves naš narod do'knez Pavle in knez Arsen. Pristopil je tudi ru-veličastne zmage na solunski fronti, ko je vstalaj munški kralj Karol, ki ie vse do konca opela stal
naroda pomladi leta 1930., ko je dejal: «Vedite, da je vaš kralj neločljivo z vami, da enako čuti z vami in enako misli. Recite ljudstvu, da nas nikdar več ne bo razdvajala preteklost, marveč da nas bo vedno družila naša skupna ideja jugo-slovenskega edinstva.s
Nepopisno so stotisoči ob mrtvaškem odru našega vzvišenega vladarja, so milijoni onemeli v tugi molče izpričali, da jim je beseda vladarja prodrla do najglobljih globin njihovih src.
Svečenik je z bolestjo omenil smrt dveh velikih francoskih državnikov, ki sta izdihnila skoraj istočasno, kakor pokojni viadar, Barthouja in Poincareja. Govoril je o človekoljubnih delih pokojnega vladarja, o njegovi skrbi za siromašne in osirotele ter zaključil:
Vse svoje življenje je posveti! narodu in domovini in ko je ustvaril -trdne osnove nacionalnega in državnega edinstva, je kakor junak na straži padel kot žrtev. Zato Tvojo največjo žrtev narodu in državi in ti prisegamo pred Bogom in rešiteljem našim, da bomo izpolnjevali Tvoje sporočilo, da se bomo strnili v neprodorne vrste ob kralju našem Petru II., da bomo čuvali Jugoslavijo do zadnjega našega diha.
Gospod Bog, nakloni nam v svoji neizmerni milosti moč in sposobnost, da bomo izpolnili svojo prisego. Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju!
Tiho je odjeknilo po vsej cerkvi: Slava!
NAJTUŽNEJŠI TRENUTEK.
Tedaj je nastopil najtužnejši trenutek, kar jih je bila videla saborna cerkev, častniki so pristopili in dvignili krsto, da jo ponesejo na poslednjo pot: S prestola je vstal Nj. Vel. kralj Peter II. Nepopisen je bil pogled na mladega vladarja ob krsti, ki so jo odnašali z mrtvaškega odra. Ob
zarja osvobcjenja, uedinjenja, ko se je ustvarilo j krvavo poroštvo za našo bodočnost.
dr. Ljubo Tomašičem na čelu. Za njimi je prišel' ta veliki trenutek zgodil baš po volji Njega, na ves diplomatski zbor v svečanih oblekah, v sprem-1
stvu vojnih atašejev, za njimi inozemska od-, poslanstva, zastopniki tujih dvorov in tujih držav.1 Pozornost je vzbujal zlasti pruski ministrski predsednik general Hermann Goring, ki je pred vhodom v cerkev mirno obstal pred generaliteto in pozdravil zbrane vojaške dostojanstvenike s hitlerjevskim pozdravom.
Za njim je prispel bolgarski knez Ciril v spremstvu generala Paneva, l.ato predsednik francoske republike Lebriin s člani svoje vojaške in civilne hiše. Ob 8 je prispel Nj. Vis. knez Arsen, ki je počasi stopal po stopnicah v cerkev, spoštljivo pozdravljen od generalov in množice.
Nekaj trenutkov kesneje je prispel sprevod rumunskih kraljevskih avtomobilov, iz katerih sta izstopila Nj. Vel. rumunski kralj Karol in princ Nikoia, rumunska kraljica mati Marija s svojo hčerko nadvcjvcdinjo Ileauo ter zetom nadvojvodo Antonom Avstrijskim.
na straži ob krsti. Zbrali so se okrog prostora kraljica mati rumunska Marija, angleški princ
V svoji najvišji milosti je Bog dovolil, da se je1 Jurij, vojvoda Kentski, bolgarski knez Kiril, rumunski knez Nikoia in predsednik francoske re-šega največjega vladarja. Tisti trenutek so se vte-j publike Albert Lebrun. Polagoma so odnesli
NJ. VEL. KRALJ PETER MARIJA.
IN KRALJICA
Tedaj je odjeknil prvi topovski strel z gradu, pričeli so zvoniti zvonovi Saborne cerkve, oglasilo se je povelje «Mimo» in med viharnim vzkli-kanjem množic je prispel sprevod avtomobilov, v katerih so se pripeljali Nj. Vel. kralj Peter II. z materjo Nj. Vel. kraljico Marijo m ostalimi člani kraljevske rodbine. Kralj Peter je bil v sokolski uniformi. Resnega in žalostnega obraza je držal v malih rokah sive rokavice. Iz dragega avtomobila je izstopil Nj- Vi?, knez Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo. Kraljevi namestnik je bil v uniformi gardnega podpolkovnika. Iz tretjega, avtomobila so izstopili angleški princ Jurij Kentski ter grški princesi Jelena in Marina.
Mladi kralj je vstopil s svojo vzvišeno materjo v cerkev, pozdravljen od vladarjev in dostojanstvenikov. Stoječ pred svojim prestolom je ža-
lesile v našem mladem regentu največje dobrine vsega našega naroda. Prenehala je vojna. Silnemu vojskovodji je sledil moder državnik, ki je v najtežjih trenutkih naše zgodovine, ko so strašne posledice svetovnega klanja prizadejale najstrašnejše udarce vsemu svetu m ko je Njegov vzvi-.
kršto skozi špalir dostojanstvenikov iz saborne cerkve in jo položili na topovsko lafeto. Prav počasi se je sestavila povorka. Godba je zaigrala žalno koračnico. Nad cerkvijo so zabrnela letala, ■francoska, rumunska, češkoslovaška, naša, da izkažejo poslednjo čast kralju heroju. Za krsto je
šeni oče kralj Osvoboditelj zatisnil svoje blage | stopal ntladi kralj Peter II., ob njorn vsa v naj-oči, posvetil svoje največje skrbi blaginji vsega; tužnejši črnini kraljica Marija, za njo kraljevski naroda. Vsaka njegova misel, sleherno njegovo; namestnik knez Pavle, rumunska kraljica Marija,
dejanje je bilo posvečeno čuvanju nacionalnega'knez Arsen, princ Jurij, knez Kiril, knez Nikoia, in državnega edinstva. ki mu je bil On njegov j Lebruii in ostali šefi držav in vlad iz vseh krajev glavni steber. In baš ko je odhajal, da lia pri- sveta, jateljskih francoskih tleh izvrši
so
novo srce.
KRALJEVO SLOVO CD NARODA.
delo miru,
zločinski streli štrli njegovo srce, ko je bila poslednja misel, poslednji vzdih posvečen nje- i žalna svečanost, kakršne jugoslovenska zemlja --•	ljubljeni Jugoslaviji: Čuvajte mi s® ni videla in tako pretresljive tudi ostali svet
najbrž ne.
mi
govi dragi m Jugoslavijo!
Resnično, s svojim silnim duhom, z neomajno
:&0 111
Sprevod se je počasi pomikal po ulicah do
voljo in vztrajnostjo, s svojimi velikimi diplomat-; žejeznig(ce postaje. O pojavu lafete s kraljevo skimi sposobnostmi je znal pokojni viteški kralj krsto so stotisočglave množice, zbrane na ulicah, odstraniti tisoč ovir, ki so bile na potu dacional- j popa(jaie na kolena in iz tišine se je čulo samo nemn in državnemu edinstvu. Prijateljstvo Fran-; letenje, prekinjeno vedno na novo z izbruhi glas-
cije, Mala antanta, Balkanski pakt, zbližanje z bratsko Bolgarijo, to so bili največji sadovi njegove politike miru. Kot največji zaščitnik reda na Balkanu je pokojni kralj, naš vladar, postal velik pobornik miru v vsej Evropi.
Pokojni vladar pa ni bil "le silen vojskovodja,
nega joka.
Več tisoč vencev.
Mogočno turoben vtis 'ie vzbudilo tudi ogromno število vencev, ki so jih vozili na 15 vojaških avtomobilih. Sledili so nato nosilci vencev tujih vladarjev, med njimi angleškega kralja Jurija V.,
ne le moder državnik, nego vladar, človek, ki ga'| rumhnskega kralja Karola, bolgarskega kralja je vzljubil sleherni član našega naroda. Brez-. Borisaj italijanskega, švedskega, norveškega, mejna je bila ljubezen, ki jo je pokazal na svo- j danskega kralja, nizozemske kraljice, albanskega jih poteh po naši mili domovini, tako med Srbi j kralja, japonskega cesarja Hiro-Hita, bivšega na jugu, v svoji zibelki Sumadiji, kakor v po- ■ gp^kega kralja Alfonza, predsednika češkoslo-nosui Vojvodini, v Bosni in Hercegovini, ob sinjih vagke republike Masaryka, predsednika franco-obalah Jadrana, ki mu je zanj posvetil še svojo. ske republike Lebruna, nemškega državnega posebno skrb, pa do rodovitnih polj Hrvatske in kancelarja Hitlerja, predsednika turške republike planin slovenskih, ki jih je tako neizmerno ljubil, j KertlEtla paše, predsednika grške republike Zai-
Velike so bile besede tvorca državnega in narodnega edinstva, ki jih je izgovori! deputaciji
misa in drugih. Srebrnih in zlatih vencev je bilo nad 150, vseh vencev nad 15.000.
Pred dvorom.
Nepregledne množice ljudstva na obeh straneh navedenih ulic so z jokom in stokom gledale veličastno žalostni sprevod.
Ko je lafeta s krsto prispela pred dvor, se je sprevod ustavil ter je patriarh Varnava prečital kratke molitve pred tužno hišo pokojnega kralja. Zastava na dvoru je bila spuščena, črna koprena nad njo pa je vihrala v vetru. V tem trenutku se je solnce prebilo skozi oblake in je obsijalo sprevod s svojimi žarki.
Naša vojska.
Počnsi, trudno korakajo v sprevodu. Na čelu nosi gojenec vojne akademije, podnarednik, velik hrastov križ z zlatim napisom: Aleksander I. Za njim nosijo trije gojenci vojne akademije ko-ljevo, žito in sveče. Sledi jim godba 11. pešpolka, nato pa poveljnik pogreba in komandant Beograda armijski general Tomič s svojim štabom, vsi na konjih. V sklenjenih kolonah prihaja oddelek kraljeve gardne konjenice. Otožno in plaho stopajo konji, komaj se čuje topot kopit.
Narod plaka. Vse, karkoli vzbuja spomin na pokojnega kralja, izsili nove potoke solz.
Poseben oddelek v sprevodu tvorijo zastave vseh polkov in edinic jugoslovenske vojske. One zastave, ki jih je pokojni kralj pred štirimi leti na rojstni dan prestolonaslednika na Banjici svojeročno izročil polkom v zamenjavo za slavne zastave srbske vojske. Danes so nosili te zastave, ki so jih prejeli iz njegovih rok na njegovi poslednji poti in v zadnji pozdrav. Ob vsaki zastavi pa sta korakala po en oficir in podoficir z golo sabljo. Tužno so plapolale v lahnem jutr-njem vetriču.
Z zastavami so korakala odposlanstva vseh naših polkov in edinic ter oddelki mornarice s komandantom «Dubrovnika» na čelu. V širokih deseterostopih so stopali nato oficirji beograjske posadke z žalnimi trakovi na rokavih in na ročajih sabelj. Poslednje spremstvo jugoslovenske vojske je zaključil oddelek kraljeve garde.
Vojske zavezniških in prijateljskih držav.
Za jugoslovensko vojsko so korakala odposlanstva prijateljskih in zavezniških držav. Prvi so Francozi, 250 jih je. Nemo stopajo visoki Bretonci v svojih modrih uniformah in črnih čeladah, njini na čelu komandant slavnega verdun-skega polka polkovnik Duploy. Globoko se klanja zastava junaškega polka. Za njim stopa oddelek francoske mornarice, 15 oficirjev in 200 mornarjev s francoskih križark, ki sta spremljali naš rušilec «Dubrovnik» na njegovi tužni poti iz MarseilleaV Split. Tik za njimi stopajo gojenci vojaške akademije v Saint Cyru, ki jih vodi major invalid brez leve roke. Na čelu francoske mornariške pehote stopa 30 bobnarjev in trobentačev, bobni odeti v črnino, trobente z dolgimi črnimi trakovi. Njim sledi zopet oddelek francoskih mornarjev, nato pa oddelek francoskih lovcev.
Prihajajo angleški mornarji s puškami na ramenih, moštvo z angleškega sredozemskega brodovja, ki je izkazalo Viteškemu kralju poslednjo čast pred splitsko luko. Sami zagoreli obrazi, fantje kakor iz brona. Sledi jim oddelek angleške pomorske pehote z admiralske ladje «Queen Elisabeth» ter oddelek angleških kadetov.
Na čeladah rumunskih vojakov, ki so se uvrstili za Angleži, se blesti začetnica «A 1», znak polka, ki nosi ime pokojnega vladarja; za njimi stopa četa 9. rumunskega konjeniškega polka, ki nosi ime naše kraljice Marije.
Nato pridejo Čehoslovaki. Trije generali stopajo na čelu oddelka, ki ima žalne znake na levih rokavih. V češkoslovaškem oddelku so zastopniki vseh vrst orožja češkoslovaške armade, posebno številno je zastopan pešpolk, ki mu je bil pokojni kralj častni poveljnik.
Pozornost vzbujajo turški gardisti, 130 po številu, telesna straža predsednika turške republike Mustafe Kemal paše, pod vodstvom gard-
nega komandanta Gadi beja. Vojaki imajo bele uniforme in rdeče čepice.
Sprevod prijateljskih vojsk je zaključil velik oddelek grških vojakov v slikovitih uniformah, grške republikanske garde in grške mornarice. V prvih vrstah stopajo podoficirji, nato pa ostali.
Drugi del jugoslovenske vojske.
Nad mestom neprestano krožijo letala in turobno brne nad sprevodom.
V	novi koloni pa stopajo vojaki našega 18. pešpolka. V popolni bojni opremi s čeladami na glavah. Prav nizko na tihem pribrne češkoslovaška letala in za trenutek brnenje motorjev napolni ozračje. Nešteti fotografi in filmski operaterji, ki so neprestano snemali povorko, množico, zastave, so se za hip obrnili proti letalom.
18. pešpolku je zopet sledil oddelek pešpolka kraljeve garde, nato pa jugoslovenska mornarica čvrsto so korakali mornarji s puškami in nasajenimi bajoneti, 'čuvarji Jadrana, na zadnji poti kralja Čuvarja. Sledil je bataljon 6. pešpolka, ki nosi ime kralja Aleksandra.
Bivši bojevnik?.
Za našo vojsko korakajo francoski bojevniki s solunske fronte, ki so se pod vrhovnim vodstvom pokojnega kralja borili za osvobojenje Jugoslovenov. Na čelu oddelka nosi zastavo slepi kapetan, ki je v teh borbah izgubil oči. Vodi ga njegova žena. Francoskim bojevnikom so se pridružili naši junaki, odlikovani z najvišjim odlikovanjem Jugoslavije, s Karadordevo zvezdo. Šest let so se borili na vseh frontah z odpornostjo levov s stisnjenimi zobmi, danes pa, ko spremljajo kralja junaka, svojega nepozabnega vojnega tovariša, na njegovi poslednji poti, jim solze zalivajo oči in plakajo na glas.
V	dolgih vrstah so se nato razvrstili rezervni oficirji, bojevniki iz rninilih vojn, ter invalidi. Odkritih glav in z globokim spoštovanjem je množica nemo pozdravljala sprevod. Ko so dolge vrste invalidov odkorakale mimo, sta se pojavila dva podporočnika kraljeve garde, ki sta vodila kraljevega konja. Nosil je pokojnega vladarja na vseh paradah in manifestacijah in vselej, ko je ljudstvo burno aklamiralo svojemu kralju, je bil z njim. Z njim je tudi danes na tej poslednji poti.
Sokolstvo.
Za venci prihaja sokolska armada. Na čelu starešinstva jugoslovenskega. češkoslovaškega, poljskega in ruskega Sokolstva pod vodstvom prvega podstarešine SKJ Gangla in starešine Slovanskega sokolskega saveza grofa Zamoj-skega. Za starešinstvom cel gozd sokolskih praporov, vsi odeti v črnino. Mnoge med njimi je poklonil ali jim kumoval pokojni kralj. Za prapori korakajo dolge vrste članstva, delegatov vseh žup in društev. V deseteroredih stopa za njimi naraščaj.
Venci kraljev in državnih poglavarjev.
Turobno veličastno sliko dajejo sprevodu venci tujih vladarjev, ki jih nosijo takoj za so-kolskim naraščajem vojaki in mornarji. Med njimi so venci angleškega kralja Jurija, rumunskega kralja Karola, bolgarskega kralja Borisa, japonskega mikada, italijanskega kralja, kraljev Švedske, Norveške, Belgije. Danske, Nizozemske in Albanije, venci predsednikov Francije, Turčije, Češkoslovaške, Poljske, Grške, Nemčije ter mnogih, mnogih drugih. Prezident Masaryk je poslal tri in pol metra širok zlat venec, venec prezidenta francoske republike Lebruna pa je sestavljen iz samih belih rož. Hitlerjev venec ima napis: «Edinstvenemu heroju, nasprotniku v nekdanji vojni — nemška vojska.« Najbližje krsti nosijo trije mornariški oficirji borov venec z belim trakom, na katerem je napis «Marija». Preprost je ta venec, a gotovo pokojnemu kralju najbolj dragocen. Svojeročno mu ga je spletla v poslednji pozdrav njegova kraljevska soproga Nj. Vel. kraljica Marija.
Več sto duhovnikov.
Za venci sta se uvrstili v sprevod največji beograjski pevski društvi «Stankovič» in »Obilic«. Sledi! jim je dolg sprevod duhovščine. Simbolično so se združile vse veroizpovedi, da skupno izkažejo tudi danes najglobljo, najiskre-nejšo čast pokojnemu vladarju. Na čelu katoliške duhovščine je stopal beograjski škof dr. Rodič z zagrebškim nadškofom koadjutorjem dr. Stepin-cem. Katoliški duhovščini so sledili najvišji svečeniki drugih veroizpovedi, drugi del veličastnega duhovniškega sprevoda pa so tvorili pravoslavni svečeniki, ki jih je samih bilo nad 200; njihove kolone je zaključilo 27 vladik, pet mitro-politov in nazadnje patriarh Varnava.
Vladarske insignije.
Za svečeništvom je stopala vojaška godba, ki je neprestano igrala žalne koračnice, za njo pa so vojaški dostojanstveniki nosili vladarske insignije (znake). Kraljevsko krono je nosil načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Nedič. Krona, dragoceno delo iz pozlačenega brona, se je medlo svetila na baržunasti blazini. Admiral Priča je nosil na blazini kraljevo žezlo, armijski general Lazič kraljevsko jabolko, divi-zijski general Krstič kraljev prapor in končno general Jurišič kraljevo sabljo.
VITEŠKI KRALJ.
Počasi se je bližala topovska lafeta, na kateri je ležala krsta z zemskimi ostanki pokojnega kralja. Izpregli so konje in v lafeto so se vpregli vojaki vseh rodov, da tako poslednjič služijo svojemu vrhovnemu komandantu. Krsta je odeta v jugoslovensko trobojnico. Ob krsti tvorijo častno stražo kraljevi osebni adjutanti in komandant kraljeve garde Peter Živkovič. Krsto spremljajo tudi vsi člani kraljeve vojne in civilne hiše z ministrom Antičem na čelu.
Ob pogledu na krsto je vse na glas zaplakalo in vsa silna množica je popadala na kolena ter se sklonila v tugi in bolesti. Nobeno pesniško pero ne more opisati teh strahotno presunljivih prizorov.
Kraljeva rodbina, poglavarji držav in njih zastopniki.
Za krsto je, žalostna in potrta, stopala naša kraljevska rodbina. Mladi kralj Peter II. v sokol-skem kroju, gologlav, ob njegovi strani njegova mati kraljica Marija in rumunska kraljica-mati Marija, za njimi pa vsi člani kraljevske rodbine kneza Arsen in Pavle,- kneginja Olga, nadvojvo-dinja Ileana, rumunski kralj Karol, predsednik francoske republike Lebrun, angleški princ Jurij, bolgarski knez Ciril, rumunski princ Nikolaj, angleški vojvoda Kentski, italijanski vojvoda Spoletski in drugi zastopniki državnih poglavarjev. Sledil je ogromni sprevod zastopnikov tujih držav; ministrski predsednik Malypetr na čelu češkoslovaške delegacije, general Goring na čelu nemške delegacije, adjutant kralja Zogu Zet Sergij na čelu albanske delegacije, vojvoda Verier na čelu belgijske delegacije, zunanji minister Batolov na čelu bolgarske, zunanji minister Ma-ksimos na čelu grške, kraljev adjutant Giring na čelu danske, kraljev adjutant admiral Fisher na čelu angleške, pa zastopniki Poljske, Portugalske, Peruja, turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej na čelu turške delegacije, bivši predsednik vlade in zunanji minister Pavel Boncour z maršalom Petainom na čelu francoske, dalje nizozemska, čilska, švedska, avstrijska in vse ostala delegacije.
Najvišji domači predstavniki.
Za delegati tujih držav so stopali najvišji od-ličniki, predstavniki Jugoslavije. Na čelu kra-' ljeva namestika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, nato generaliteta in admiraliteta s sivo-' lasim vojvodo Bojevičem. Sledili so člani vlade z ministrskim predsednikom g. Nikolo Uzutiovi-čem. Njim sta se pridružila tudi francoska ministra Pietri in Denain. Za vlado je stopal diplomatski zbor s papeškitn nuncijem Pellegrinetti-
Stran 3
=5^D0M0VINAT
jem na čelu. Sledilo je narodno predstavništvo, senat s predsednikom dr. Tomašičem in Narodna skupščina s predsednikom dr. Kumanudijem. Članom narodnega predstavništva so se pridružili !tudi francoski, češkoslovaški in drugi inozemski parlamentarci.
Domače in tuje deputacije.
Nato so sledili bivši ministrski predsedniki, ministri in parlamentarci, med njimi dr. Anton ^Korošec, Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, doktor Mehmed Spaho in drugi. S Sledila je nepregledna vrsta zastopnikov vseh občin v državi ter številne delegacije inozemskih mest, med njimi iz Pariza, Prage, Marseillea ter zastopstva vseh Jugoslovenskih mest, med njimi posebno številno Beograd, Zagreb, Ljubljana, Cetinje, Sarajevo, Novi Sad, Niš, Skop-lje itd.
i Zastopnikom občin so sledili zastopniki državnih oblastev, pomočniki ministrov, načelniki ministrstev, sodniki, zastopniki univerz, akademij, Narodne banke, državnega monopola, zastopniki neštetih društev in organizacij, med njimi zlasti številno zastopstvo Jadranske Straže, Narodne odbrane, Rdečega križa, gasilcev, skavtov in neštetih drugih društev in ustanov. Slikovita je bila skupina sinjskih alkarjev v narodnih nošah in s starinskimi -puškami na ramenih. Zastopani so bili vsi deli države, vsaka njena občina. Celi gozd praporov in zastav, vsi odeti v črnino. | Sprevod je zaključila dolga vrsta rezervnih oficirjev v civilu in naposled kraljeva garda, ki je stopala v deseterostopu. Najprej je korakal gardni pešpolk, nato gardno topništvo in ob zaključku sprevoda konjenica kraljeve garde.
KRALJ JUNAK IN MUČENIK ZAPUŠČA PRESTOLNICO.
Veličasten zadnji pozdrav naše vojske pred mrtvim vrhovnim komandantom. — Zadnja počastitev suverenov, njihovih odposlancev In oddelkov zavezniških vojsk.
Žalni sprevod se polagoma pomika po ulicah sredi med špalirjem stotisočev objokanih, zrušenih, klečečih, molečih. Pred predsedstvom vlade, blizu vojnega in notranjega ministrstva ter vojne akademije so bili postavljeni štirje mogočni stebri, vsi odeti v črnino in okrašeni z veliko sliko pokojnega vladarja. Ko pripeljejo gardisti mimo lafeto s pokojnim vladarjem, klecnejo tisočem kolena. Človek se ne sme ozreti na množico, iz katere prodirajo bolestni vzkliki žena, globoki vzdihi starcev, osivelih v bojih za domovino. Narod šepeče tiho poslednjo najglobljo molitev.
Prihod na postajo.
Sprevod se zdržema bliža Wilsonovemu trgu, zadnji postaji te poslednje veličastno žalostne poti pokojnega ljudskega vladarja. Trg pred postajo je skoraj prazen in vendar se je zbr-alo ob njegovih robovih in v sosednjih ulicah četrt milijona bednih ljudi. 12 stebrov, ovitih v črnino>, stoji na trgu. Na njih so iniciali kraljevega imena in lik velikega pokojnika. Pred hotelom »Solunom« je postrojena četa kraljeve garde z zastavo in godbo. Tam je obstal tudi armijski general Tomič s svojim štabom. Nizko lete nad trgom letalske eskadrile. še motorji se oglašajo z nepojmljivo tugo. Ko so pripeljali na trg lafeto s krsto, je ves narod pokleknil in se razjokal. Gardisti, ki so peljali topovsko lafeto, so obstali.pred vhodom v dvorsko čakalnico.
( Poklonitev vladarjev in njihovih odposlancev.
Sprevodu pride naproti rumunska kraljica-mati Marija. Nemo pristopi k svoji hčerki, kraljici Mariji, jo objame in poljubi. Ob strani zavzamejo mesta Nj. Vel. kralj Karol, Nj. Vis. knezi Pavle, Arsen, Jurij ter predsednik francoske republike Lebrun. Mimo lafete odkorakajo poslanstva tujih vladarjev, vlad in parlamentov. Na čelu stopa predsednik Nemčije general Goring z nemško delegacijo. Za njim vojvoda Spoletski, knez Ciril, knez Nikola in drugi, ki obstanejo vsi
poleg dvorske čakalnice. Tudi ostali odposlanci zavezniških in drugih vojsk se razvrstijo okrog krste. Ob lafeti stoje naši generali kot poslednja straža mrtvemu poveljniku in vladarju. Češkoslovaški oficirji stopajo nemo mimo krste in ji izkazujejo čast s strumnim vojaškim pozdravom. Za njimi prikorakajo odposlanci ostalih vlad, zastopniki angleške vojske, francoskega senata in parlamenta. Globoko sklonjenih glav, oči uprte na krsto stopajo dalje vzdolž postaje. V globoki žalosti prihajajo naši narodni poslanci in senatorji s predsednikoma dr. Kumanudijem in doktorjem Tomašičem. Tudi oni stopijo v stran in čakajo. Neprestano si brišejo oči. Vedno znova jim polže solze po licih. Nihče ne more ukrotiti svojih čuvstev. Vsa nepregledna množica plaka in jok se duši v brnenju silnih motorjev bombnih letal, ki krožijo nad trgom in se spuščajo- vse nižje, nižje. Pokojni kralj se poslednjič poslavlja od svoje prestolnice, svojih milih Beograjčanov, vsega svojega naroda. Mimo njega korakajo strti v najtežji žalosti ministri, predsedniki naših mest in ostali iz tužnega sprevoda. Iz letal padajo venci, cvetje, poslednji pozdrav naše letalske sile vrhovnemu komandantu.
Slovo naše vojske.
Ura je odbila pol 11. Kratek znak s trombo: Jugoslovenska vojska', mirno! Brez godbe za-bobnijo po tlaku koraki velike vojske kralja junaka. Rezka povelja se čujejo iz daljave, z brnenjem motorjev se mešajo trdi udarci podkovanih pet po tlaku. Defile (mimohod), poslednji pred krsto pokojnega vladarja, je otvoril armijski general Tomič s svojim štabom. Za njim eska-dron kraljeve garde pod poveljstvom generala Popoviča. Nato vojni minister Milovanovič z vsemi generali in admirali in za njimi spet eska-dron konjenice kraljeve garde s sklonjeno zastavo v širokih vodnih kolonah. Globoko se sklanjajo zastave pred krsto, še glave konjev se sklanjajo k tlom. Konjenikom so sledila vojaška odposlanstva vseh naših polkov. Po štirje in štirje korakajo zastavonoše s polkovnimi zastavami, poleg vsakega po en podoficir in oficir. Za polkovnimi zastavami stopa bataljon pešpolka kraljeve garde. Strumno korakajo stasiti gardisti, vrste so izravnane kakor na vrvici, oči mrko uprte v krsto, v kateri počiva njihov poveljnik.
Zadnji pozdrav zavezniških vofsk.
Naši vojski sledijo oddelki zavezniških vojsk. Mimo krste defilira odposlanstvo francoske vojske. Ob krsti se ustavijo bobnarji in trobentači. Bobni so vsi prevlečeni s črniin blagom. Zamolklo udarjajo tolkači, turobno se oglašajo trobente. Generalska koračnica. Zadnji pozdrav zavezniške Francije prijatelju, kralju. V kratkih, odsekanih korakih stopajo vojaki slavnega ver-dunskega polka, najbolj junaškega oddelka francoske vojske. Bobnarji udarjajo takt. Zastavonoša do zemlje skloni polkovno zastavo. S strumnim korakom marširajo francoski mornarji s puškami na ramenih in bajoneti na njih.
In potem angleški vojaki, oficirji s povešenimi sabljami.
Za njimi rumunski vojaški oddelek, trobentači na čelu. S trobentami ob ustnih korakajo Rumuni, toda glas njihovih godal je onemel, da ne bi motil veličastne tišine, ki je vladala na prostranem trgu.
Nov oddelek prihaja. Vojaško odposlanstvo bratske češkoslovaške vojske. Mirno, turobno korakajo naši zavezniki.
In za njimi prihaja garda predsednika turške republike Kemal apaše, grški evzoni z rdečimi čepicami na glavah in v belih uniformah, ki so se živo odražale od ostalega vojaštva, nato angleški mornariški strelci, za njimi pa večji oddelek naše vojne mornarice. Mimo krste je de-filiral bataljon češkoslovaškega 6. pehotnega polka Nj. Vel. kralja Aleksandra I., za njimi člani «Poilus d'Orient». Končno junaki odlikovanci s Karadordevo zvezdo in meči na prsih.
Nazadnje so pripeljali kraljevega konja, ob zaključku pa je defilirala še naša artiljerija in baterija artiljerijskega polka kraljeve garde. Ko
se je ob 11. zaključil defile vojaštva, so se ne-» nadno pojavile nad trgom v dolgi vrsti eskadrel naših in zavezniških vojnih letal. Zopet je padalcu
cvetje.	*
« *
* Črni vlak zapušča za vedno prestolnico. fy
Točno ob 11. so narodni poslanci in senatorji s predsednikoma dr. Kumanudijem in dr. Tomašičem dvignili krsto z lafete in jo odnesli v dvorsko čakalnico. Prvi bataljon gardijskega pešpolka je izkazal zadnjo čast, oddal poslednji pozdrav svojemu poveljniku.	j
Počasi so nesli krsto skozi špalir dostojanstvenikov, ki so se klanjali, tužno pozdravljali velikega pokojnika.
V dvorni čakalnici je stopil pred krsto patriarh' Varnava z vsemi episkopi in molil molitve za večni mir in pokoj duše velikega vladarja muče-nika. Za krsto so odnesli v čakalnico kraljeve insignije. Na peronu je čakala kraljeva garda, godba je zaigrala žalno koračnico. Krsto so gardisti počasi prenesli v vagon. Viteški kralj Zedi-nitelj je odhajal za večno iz svoje prestolnice k svojim vzvišenim prednikom. Godba je neprestano igrala žalostinke. Še zadnje molitve je opravila duhovščina pred črnim vagonom, na katerem sta se odražala dva velika bela križa. Vladarji, knezi in kneginje, dostojanstveniki, poslanci in senatorji, duhovščina, diplomati ter delegacije so zavzeli mesta v ostalih vagonih pogrebnega vlaka. Prav počasi je ob 11'25 vlak odhajal s postaje. Vse plaka za izgubljenim očetom domovine. Vse objema težka nepopisna bol. Solze polzijo neprestano po razoranih licih, globoko sklonjenih glav kleči množica in neutolažljivo joče za svojim Gospodarjem, ki odhaja za vedno, zapuščajoč narodu svojo poslednjo oporoko: «Čuvajte mi Jugoslavijo!®
Ze davno vlaka ni več in množice še vedno klečijo, molijo, plakajo. Kakor da so vkovani, se ljudje ne zganejo s svojega mesta. Kakor da nihče ne veruje, da se je moglo vse to zgoditi, strme nemo v postajno poslopje, za katerim je izginila krsta njihovega gospodarja. Ura se bliža že poldnevu, ko se množica vsa strta vendarle zgane in polagoma redči, razhaja.
NAROD SE KLEČE POSLAVLJA OD „	VELIKEGA SINA.
Ob vsej progi je bil v nepretrganih vrstah zbran narod. Na mnogih mestih so kmečke žene in otroci potrosili vso progo z jesenskim poljskim cvetjem. Tisoči in tisoči preprostih kmetov in kmetic so kleče s prižganimi svečami in baklami čakali ob progi, da se poslednjič poklonijo svojemu vladarju in gospodarju. Vmes je bilo videti velike črne zastave in s črnino prevlečene državne trobojke. Mnogi so držali v rokah preproste vence, ki so jih polagali na rob železniške proge, ko je privozil mimo vagon s posmrtnimi ostanki kralja. Kakor v Beogradu in drugod, koder je vozil dvorni vlak s posmrtnimi ostanki, je bilo tudi na tej poslednji poti od Beograda do Mlade-novca videti, kako neizmerna je žalost, ki je navdajala ves narod in iz oken vagonov se je lahko pri počasni vožnji mimo kolodvorov videlo pri starih in mladih, moških in ženskah in otrocih objokane oči.
Topolski gospodar med svojimi Šumadinci.
Prijazno mestece Mladenovac, kjer so se vlaki ustavili, je bilo vse zavito v črnino. Od kolodvora pelje široka, nekoliko stotin metrov dolga ulica, ki je bila vsa posuta s poljskim cvetjem. Na koncu te ulice je bil postavljen ogromen oltar in tudi se je vršil še enkrat cerkveni obred z blagoslovom, ki je pomenil obenem zadnje slovo blagopokojnega kralja iz one kmečke sredine, iz katere je on, po svojem pradedu Karadordeviču sam potekal, v kateri sredini se je tako rad in tolikokrat mudil. Na tisoče in tisoče ljudstva je polnilo ulice. Ko so položili krsto na pogrebni avtomobil ter je bil dan znak za odhod v 24 km oddaljeno Topolo, je zopet visoko vzkipela velika narodna tuga. Visoko v zraku so brneli motorji neštetih letal, ki
so spremljala iz Beograda sem žalni vlak na njegovi potr. Vsa cesta od Mladenovca do Topole je bila obrobljena od gostega špalirja ljudstva. Zbrana je bila vsa Šumadija na tej poslednji poti. Od časa do časa je bil špalir prekinjen od črnih slavolokov in oživljen od tisočev kmečkih konjenikov, ki so prihiteli od najoddaljenejših krajev s črno ovitimi državnimi zastavami, da se poslednjič poklonijo svojemu viteškemu kralju.
Iz Beograda je medtem prispelo vseh 20 velikih avtomobilov, na katerih je bil naložen en del onega ogromnega števila vencev, ki so bili po-klonjeni na mrtvaški oder. Zbrani na velikem trgu v Mladenovcu so ti avtomobili kakor velikanski šop nudili prekrasen pogled.
V precej naglem tempu se je pogrebni spre-r vod, katerega so se poleg članov kraljevske rodbine in tujih zastopnikov udeležili tudi kraljevska vlada, velik del narodnih poslancev in senatorjev ter visokih državnih funkcionarjev, v več sto avtomobilih pomikal proti Topoli. Pred vhodom v rojstno vas rodbine Karadordevičev je bil zgrajen, ves v črno ograjen ogromen slavolok. Na njem se je blestel napis
»Pozval si nas, viteški kralj: Čuvajte Jugoslavijo!
MI Ti odgovarjamo: S Teboj smo jo ustvarili, čuvamo jo in čuvali jo bomo na veke!»
MIMO DOMA KARODORDEVIČEV.
Nad Topolo se dviga griček, na katerem je oplenska zadužbina skraljevsko grobnico. Tu se nahaja v neposredni bližini kraljevski seljaški dom, njegova preprosta vila, zgrajena v sredi na sadov, najslastnejšega sadnega drevja in sredi prekrasnih vinogradov, katerim je posvečal po-
Jugoslaviji, ko se je iz vsakega sela misel naroda okrenila tja doli proti Topoli in je v dušah bolno odjeknil zamolkli udarec težke marmornate plošče, ki je zaprla grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
VSA DOMOVINA JE ŽALOVALA. *
Ni je bilo vasice, ne hiše v naši banovini, ki bi ne bila kazala v teh strahovitih dneh res srčne žalosti za svojim predobrim vladarjem. Od raznih društev in organizacij smo sprejeli toliko poročil o žalnih manifestacijah, da bi nnrali po-desetoriti obseg našega lista, da bi mogli vse objaviti. Pač lep dokaz vdanosti našega naroda visoki vladarski hiši.	i
na Madžarskem in da so dobili ob koncu septembra nalog, naj odidejo v Marseille in Pariz.1 2.) Nadalje so preiskovalnim oblastem pri-; znali, da so dobili v Lausanni od Evgena Kva-! ternika nove obleke in veliko denarja, da bij lahko živeli v najboljših hotelih in se vozili t brzimi vlaki v L in 11. razredu.
MREŽA OKOLI ATENTATORJEV SE ZADRGUJE.
Preiskava, ki se vodi v Franciji, da bi se izsledili vsi sokrivci marseilleskega zločina, prinaša vsak dan kako novost. Policija dela z vso vnemo ne samo v Parizu in Marseilleu, temveč v vseh francoskih mestih, kjer so se mudili zarotniki, ali pa mislijo, da so bili tamkaj. Razen tega je bilo več francoskih policijskih organov poslanih tudi v Švico in Italijo, kjer so se zločinci mudili pred atentatom in kjer se nekateri še vedno nahajajo.
Pri zasledovanju sokrivcev in ugotavljanju podrobnosti sodelujejo tudi belgijske policijske oblasti, ker je več teroristov tudi v Belgiji sami.
Posebno pozornost je vzbudila aretacija duševnega očeta atentata dr. Paveliča in njegovega pomagača Evgena Kvaternika. Aretacijo teh dveh v Turinu na Laškem so sprejeli v Franciji z neprikritim zadovoljstvom. Smatrajo to kot dober kojni kralj toliko neg in ljubezni, prirojene do | zna^ ja v Italiji pravilno presojajo položaj. Pri-
kmečke grude. Oddelki kraljevske garde in konje niče so bili razvrščeni vse od vhoda v trg Topolo pa do same zadužbinske cerkve. Gardijsko topništvo se je s pripravljenimi topovi postavilo na bližnjih višinah. Mimo Karadordevičeve domačije, ki s svojo veliko, a preprosto kmečko hišo in poleg nje stoječo majhno cerkvico verno predstavlja dom osvoboditeljske dinastije in kjer je pred 130 leti praded dvignil pest proti tlačiteljem naroda, je krenil sprevod naroda pred cerkev.
Zadnje domovanje^
Kmetje iz okolice, kraljevski sosedi, so nosili krsto ter jo postavili pred oltar zadužbinske cerkve, ki jo je pokojni kralj s toliko ljubeznijo pretvoril v pravi umetniški božji hram. Tu stojita preprosta monumentalna sarkofaga velikega kralja Dordeviča in kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Tu si je še enkrat spočilo telo velikega pravnuka in sina ob zadnjem slovesu... Oglasil se je patrijarhov «Bože pomiluj», iz zbora je za-donela še enkrat pesem «Večnaja pamjat».
Na desno doli vodijo stopnice v kripto, prekrasno izdelano in z mozaikom bogato obloženo prostorno podzemsko grobnico rodbine Karadordevičev. V posameznih nišah so prostori za zadnje počivališče.
Desno od malega oltarja je bila dvignjena marmornata plošča. Tu je zeval grob. Spremljan od svojih najdražjih je bil tu položen viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj k večnemu spanju. V ta jinstveni poltemi so se tu odigrali pretresljivi prizori zadnjega slovesa od ljubljenega moža in očeta. Ura je odbila 3.
Grob se je zaprl.
Zunaj pa je 110 vojnih letal, naših, češkoslovaških, rumunskih in francoskih, zabučalo svojo pesm moči. Vmes so odmevali streli topov, v kratkih presledkih so se oglašale poslednje salve postrojene vojske in zvonjenje mrtvaških zvonov se je mešalo z veličastnim akordom naše narodne in državne himne. Vsa nepregledna množica daleč okoli ceikve je popadala na kolena. Globoko pretreseni so stali v cerkvi visoki dostojanstveniki in predstavniki evropskih držav in z našim narodom je ta hip vsa Evropa občutila še enkrat veličino izgube in y duhu si v tem hipu gledal po
1
3.)	Pospišil in Kralj sta dobila v Lausanni nalog dr. Paveliča, naj izvršita v Parizu samcu atentat na pokojnega kralja, če se' poizkus V. Marseilleu ne bi posrečil.	]
4.)	Orožje, s katerim je bil izvršen zločin, je po sodbi strokovnjakov takšno, da ga ni mogoča kupiti v privatni prodaji.
5.)	Prav tako je preiskava ugotovila, da je atentator Cernozemski nadomestil v Budimpešti; Drangova kot posredovalec nied VMRO in Per-čecem in da je res deloval kot inštruktor tero-„ ristične tolpe. Nadalje je ugotovljeno, da je bil tal Bolgar rojen v bolgarski vasi na Rodopu.
ARETACIJE V FRANCIJI IN BELGIJI.
Iz Boulogna sur Mer poročajo, da so v ne-j kem kraju na severno-francoskem premogovnem) ozemlju aretirali človeka po imenu Vondraček,' ločenega moža skrivnostne in lepe ženske, ki so; jo videli s Kvaternikom v Parizu in Aix en Pro-' vence in ki je baje morilcem kralja AleksandnC prinesla orožje. V stanovanju Vondračka so izj vedli preiskavo ter zaplenili mnogo pisem.
čakujejo, da bo aretacija teh dveh voditeljev teroristične organizacije dovedla do njenega popolnega uničenja, tako da bo Evropa končno vendarle rešena krvavih presenečenj, ki so jih pripravljali že več let.
V prvem trenutku so mislili, da bosta dr. Pa-velič in Kvaternik takoj izročena francoskim oblastem. Objavljeno je celo bilo, da bosta privedena v Marseille, kjer bi jih mogel preiskovalni sodnik soočiti s Pospišilom, Rajičem in t Kraljem, ki trdijo, da sta bila organizatorja nji- seilleskih morilcev. Pri tem so ugotovili, da je
PAVELIČ IN KVATERNIK VSE TAJITA.
Kakor poročajo iz Turina, so ponovno zaslišali dr. Paveliča. Policija je zaslišala tudi terorista Evgena Kvaternika. Ta zasliševanja niso podala nikakih novih odkritij, ki bi mogla prinesti več luči v marseilleski zločin.
Kvaternik je pri včerajšnjem zaslišanju vnovič odločno tajil svojo udeležbo pri atentatu in je na vsa vprašanja odgovoril, da je popolnoma nedolžen in da ni poznal nobenega člana zarote, zlasti pa ni imel nikakih zvez s Pospišilom (Kra-merjem).
KVATERNIKOV POSEL V LAUSANNI.
Policijske oblasti v Lausanni v Švici nadaljujejo z vso vnemo poizvedbe o pomočnikih mar-
hove zarote.
V Turin je bil tudi takoj poslan, ko se je izvedelo za aretacijo dr. Paveliča in Kvaternika, inšpektor francoske policije Royer, vendar pa mu italijanska policija v prvem trenutku ni dopustila, da bi zaslišal aretirana voditelja teroristov. Šef turinske policije mu je izjavil, da ne more ugoditi njegovi želji iz razlogov mednarodnega postopanja v takih primerih.
Šef turinske policije je izročil francoskemu policijskemu zastopniku fotografije in odtise prstov aretiranih in na ta način je bilo ugotovljeno, da sta aretiranca v resnici dr. Pavelič in Kvaternik, ki ju išče francoska policija. Pristavil je še, da ima za sedaj iz Rima formalna navodila, naj ne dopusti njegovega sestanka z osumljencema. Francoski policijski zastopnik je to sporočil francoskemu konzulu v Turinu, ki je stopil v zvezo s francoskim poslanikom v Rimu, da bi posredoval pri rimski vladi, toda kakor vse kaže, ju ne bo Italija izročila.
Po poslednjih poročilih iz Turina sta dr. Pavelič in Kvaternik samo v začasnem zaporu. Doslej je le ugotovljeno, da niso pri njih našli nobenih listin, ker sta oba svoje potne liste in druge papirje pred aretacijo uničila. Francija danes nima z Italijo sklenjene pogodbe o izročanju političnih zločincev in je Italija dolžna, da ji izroča samo navadne zločince.
NOVE UGOTOVITVE.
Preiskava o sokrivcih marseilleskega atentata je ugotovila tale nova dejstva:
1.) Soudeleženci marseilleskega atentata Pospišil, Rajič in Mio Kralj so priznali preiskovalnim sodnim oblastem, da so bili že dalje časa člani teroristične organizacije v raznih taboriščih
bil Evgen Kvaternik eden izmed glavnih delegatov dr. Paveliča v septembru večkrat v Lausanni, da bi na mestu proučil, kako bi najlaže spravil zarotnike neopaženo v Francijo. Pri teh mnogoštevilnih pctovanjih je razpolagal z velikimi vsotami denarja. Tako je pri lausannskiK denarnih zavodih zamenjal nad 6000 švicarskih frankov. Kvaternik si je preskrbel predvsem madžarske penge, francoske franke, nemške, marke in avstrijske šilinge, da bi lahko kril stroške za potovanje zarotnikov. Kakor znano, je izročil Kvaternik denar morilcem v Lausann'
Obnovljena Uzunovičeva vlada
. >
Kakor je običajno ob takšnih prilikah je podala v soboto vlada gospoda Uzunoviča ostavko. Regentski svet je ostavko sprejel.
Po' celodnevnih posvetovanjih s političnimi voditelji je mandatar krone g. Nikola Uzunovič v ponedeljek zvečer predložil kraljevim namestnikom ukaz o imenovanju nove vlade. Namestniki so ukaz podpisali.	t
V novi Uzunovičevi vladi so ostali prav vsi dosedanji ministri z edino izjemo ministra vojske in mornarice, čigar resor je prevzel general Peter Živkovič. Vsi so obdržali svoje dosedanje resore. Poleg njega sta vstopila v vlado dr. Voja Marin-kovič ni dr. Milan Srškič, tako da so v vladi vsi dosedanji ministrski predsedniki šestojanuarskega režima. Na novo imenovana vlada je bila že za,-v prisežena.
Kupujte domače blago
Za zborovanje, ki je bilo nedavno nedeljo v Unionu, prirejeno v okviru dela Narodne odbrane pod geslom «Svoji k svojim», je vladalo veliko zanimanje. Zborovanja so zadnje čase bolj redka, zlasti takšna, kjer bi lahko prišla do izraza čuv-stva in trpljenje ljudi, prizadetih po razrvanih splošnih gospodarskih razmerah. Že zato je bilo to zborovanje dobro obiskano, zlasti še, ker .ljudje hrepene po odrešilni besedi ter si vroče .žele kakršnegakoli izhoda iz sedanjih kritičnih časov. Na zborovanju so bili zastopani ljudje srednjih slojev in mnogo je bilo tudi delavcev, kar ni brez pomena. Zborovanja so se udeležili sicer tudi številni zastopniki gospodarskih krogov in inteligence, vendar so bili v večini kon-!zumenti. Med odličnimi zastopniki javnosti smo opazili senatorja dr. V. Rožiča in dr. Gregorina, zastopnika župana dr. D. Puca magistratnega ravnatelja Jančigaja in nekaj občinskih svetnikov. ' Predsedoval je predsednik oblastnega odbora NO dr. Cepuder, ki je pozdravil zborovalce Narodne odbrane in naglasil pomen zborovanja. Prvič ob tej priliki so stopili pred širše občinstvo in razvili program dela, ki je pokrenjena iz naroda za narod.
J Glavni govornik je bil dr. M. D u I a r, predsednik gospodarske akcije NO za dravsko banovino. Živo je predočil v stvarnem in zelo zanimivem poročilu, kako drvimo v gospodarskem pogledu naproti neizprosni pogubi. Zborovanje je označil za zbor lačnih in onih. ki še bodo lačni, zborovanje, ki naj bo zadnji opomin onim, ki bi naj zaustavili gospodarsko propadanje. Zborovanje, ki naj bo opomin, da gospodarskemu propadu sledi splošni, da ne more biti razvoja, kjer vlada beda. Naša domovina je dovolj bogata, da bi ne bilo treba nikomur stradati. Toda na vsakem koraku srečujemo bedo. Nočemo več socialnih akcij, nočemo več deliti miloščine! Pošten človek želi dela in ne miloščine. In dela mu dajte!
V času, ko trpi ves svet zaradi gospodarske krize in ko je povsod evangelij avtarkije (samo-preskrbe v vseh potrebščinah), ko se vse države zapirajo s carinskimi zidovi, tudi naša država ne sme več odpirati mej za tuje izdelke, kakršne lahko izdelujemo doma. Izmed tujih izdelkov bi smeli kupovati le blago, ki ga ne izdelujemo
Ako pa kupujemo inozemske izdelke, kakršne izdelujeta naša industriji in obrt odjedamo kruh domačim delavcem ter škodujemo lastni državi, sami sebi.
«Doba, ki jo preživljamo, ni navadna prehodna kriza, marveč je to del svetovnega preobrata v gospodarstvu. Glavni stan v družbi, kmetski stan, je postal po pretežni večini pasiven. Cene kmetijskim pridelkom so v zadnjih petih letih padle od 130 odstotkov na najnižjo točko 48 odstotkov napram cenam v letu 1926. To vprašanje se ne da rešiti z raznimi uredbami, temveč samo s premišljenim in vztrajnim delom, ki bo trajalo nekaj let.
Naš izvoz je v stadiju propadanja. Izvažamo lahko samo še, če damo blago pod ceno, ali pa tedaj, kadar ima inozemstvo izredno slabo žetev.
Pred osmimi leti smo izvozili skoraj 300.000 ton pšenice, lani samo 12.700 ton. Pred osmimi leti smo izvozili goveje živine za 355,000.000, lani samo še 58 milijonov. Pred osmimi leti smo za izvožena jajca dobili 600,000.000 Din, lani pa samo še 176,000.000. Lesa smo pred desetimi leti izvozili za eno milijardo 600 milijonov, predlanskim pa samo še za 420,000.000 Din. Skupno je naš izvoz od leta 1926. do 1933. padel od treh milijard na 870,000.000, to je za več kakor za dve tretjini.
Skoraj v enakem razmerju je padla tudi naša domača industrijska in obrtna produkcija, ki je povzročila seveda hudo socialno bedo. V naši banovini je padla industrijska in obrtna proizvodnja v zadnjih treh letih skoraj za polovico, in vendar živi polovica slovenskega prebivalstva od industrije in obrti. Po podatkih bolniškega zavarovanja je v teku krize izgubilo
nad 110.000 ljudi v državi delo In zaslužek. Ta zaslužek bi znašal letno 700 do 800 milijonov, od česar odpade na dravsko bano-*	vino naimsnj ena šestina.
Jugoslavija je bila v prejšnjih časih velik izvoznik delovnih moči. V zadnjem desetletju se je izselilo čez morje 150.0C0 naših delavcev, od katerih je 92.000 našlo novo preživljanje onkraj oceana. V evropske industrijske države se je izselilo 81.000 delavcev, od katerih je našlo tam svojo novo
donia in ki ga nikakor ne moremo pogrešati. I domovino 60.000. Predlanskim pa je odpotovalo
čez morje samo 2000 delavcev, a vrnilo se jih je 6000, v dežele na kontinentu se je izselilo 6600 oseb, vrnilo pa 8200. Pri naših borzah dela je število brezposelnih, ki so se obračali nanje za delo in podporo, naraslo v zadnjih štirih letih od 151.000 (leta 1930.) na 310.000 (leta 1933.). Posebno težaven je položaj rudarjev v Sloveniji. Od vseh zaposlenih delavcev v državi je po podatkih iz septembra lani zaslužilo 65.700 delavcev komaj do 8 Din na dan, 237.000 delavcev od 8 do 24 Din na dan, a samo 14 odstotkov vsega delavstva nad 48 Din na dan.
Tri in pol leta moramo izvažati pšenico, da lahko, kakor lani, uvozimo za 50,000.000 Din riža. Za eno tretjino manj izvozimo pšenice kakor uvozimo pomaranč in limon. 43 let moramo izvažati pšenico, da lahko eno leto uvozimo tkanine. Samo čipk uvažamo toliko, da bi za ta denar bilo lahko zaposlenih stalno 100 naših čipkaric.
Raznih lepotilnih sredstev uvažamo vsako
leto toliko, da moramo zanje izvoziti 6000 volov itd.
Pri vsem tem pa dela naša gospodarska politika še take posebne napake, kakor n. pr. lani, ko smo uvozili samo bombaževega prediva za 337,000.000 dinarjev, medtem ko bi vse to lahko kupili doma. Posebno pa nam ni prav nič treba takšnih industrij, kakor je n. pr. Bafa, ki je s svojo organizacijo skoro uničil 10.000 čevljarjev, pomočnikov in njihovih družinskih članov samo v dravski banovini. Podobno je s tovarno Tivar. Naša država, naša domovina je dovolj bogata, da nudi vsakemu svojih sinov in hčera obilen kos kruha. Z željo, da bi skoraj napočil čas, ko bo rezan dober kos kruha domačim ljudem in ne tujcem, je doktor Dular med občim odobravanjem končal.
Stvarno in prepričevalno je govoril tudi predsednik gospodarske akcije NO v Beogradu, Ranko Dostanič, tajnik obrtne zbornice v Beogradu. Govoreč o obupnem položaju našega gospodarstva, je naglašal, da preživlja naše delavstvo svoje najhujše dni. Zdaj, ko se bije med državami ostra gospodarska vojna ter podlegajo slabše države, moramo prištevati našo državo med slabe, zato se moramo zavedati z vso resnostjo, da prava narodna obramba leži v povzdigi na-narodnega gospodarstva, da moramo predvsem ščititi svoje gospodarstvo. Govornik je lepo orisal, kako se bore proti tujemu kapitalu v Madžarski, skandinavskih državah, Grčiji, Turčiji in drugod ter dokazal, da povsod ščitijo domačo proizvodnjo ter se branijo tujega blaga. Tudi nam
Milka Adamičeva:
13
POLKOVNIKOV GROB
Tako dobro ji je del ta mir. Tako sama vase je bila pogreznjena in zdelo se ji je, kakor da hodi po inehki preprogi tihe bolnišnice, ko je stopala med drevjem v globino.
Snega ni bilo več in vonj po mladem brstju je napolnjeval ozračje s pomladjo.
Stopala je navkreber, a bila je slaba, da je morala večkrat počivati. Pogled ji je obstal na beli skali, pokriti s plastjo zelenega maha ki se je M'del kot najlepša preproga iz baržuna.
cKako lepob je pomislila in se spomnila starih pravljic v palčkih in vilah.
«Da bi mogla tudi jaz takole živeti v votlini daleč od grdega sveta sredi gozda, med zelenjem, diobno brstjo in ptiči. Da bi nabirala koreninice in se pogovarjala z mravljami in polžki. Da, še celo črviček v zemlji bi mi bil prijatelj in življenje bi nam teklo mirno in prijetno. Sedla je na rob in začutila je, da ji take drpbne, smešne misli uravnavajo tok miselnosti in da bo naposled mogla razmisliti, kar je že vse dni hotela.
Kako daleč je bila zdaj babica. Še dobro, da ni doživela vsega tega. A zdaj je bilo nekaj drugega, za kar je bilo treba živeti... Poganjalo je v njenem telesu kakor brst, ki sili z vso krutostjo fvoje sile v življenje. Danica je vedela, da bo prišel dan. ko bo držala to majhno življenje v
rokah. Zardela je ob tej misli in ob misli na Sabino.
Andreju je treba povedati. Da, a potem je vse končano, potem ni pota nazaj, to je vedela.
Sklenila je še počakati, morda ji Bog navdihne kako pametnejšo misel. Toda kako?
In če bi si naložila breme in bi stopila v službo kje drugje, kjerkoli v mestu, in bi pošiljala kam na deželo denar za črvička, kjer bi ga imela v oskrbi kakšna dobra žena.
Toda siromašna bi bila oba vse življenje in morda bi si kdaj očitala, da je vzela detetu očeta.
Kaj če bi obolela in bi ne mogla več pošiljati denarja ?>
cAndreju povem in pred Sabino stopim ter jo na kolenih zaprosim odpuščanja*, si je rekla.
A spet se je dvignil v nji oni zid občutkov in Danica je vedela, da tega zadnjega ne bo zmogla nikoli.
Globoko je sklonila glavo. Solnce je zašlo tam zunaj in gozd je potemnel. Zuihtela je v krilo j n tako ihtela dolgo, dolgo.
Nekje daleč je bilo slišati ropnt voza in ta malenkostna motnja, ki se je medlo prebijala skozi stene gozda, je bila slišati kakor daljen utrip življenja, ki je klilo tam zunaj.
Drugi dan se je Danica odločila, da bo govorila z Andrejem. Popoldne, po šoli se je napotila h gostilni. Srečala je kolešelj, na katerem sta sedela župnik in Pernek. Pozdravila sta jo.
«Nemogoče! Nemngoče!> si je dejala Danica, ko je stopala dalje. *Tudi ta dva bosta izvedela,
če povem Andreju. Kaj si bosta mislila o meni? Ne, danes ne morem govoriti z Andrejem. Tudi jutri še ne. Molčala bom še ves teden, dokler se sama ne privadim temu. A potem naj se moja usoda odloči b
Stopala je mimo Gablovčevih, kjer se je kra-doma ozirala v njih okna, ter hitela dalje po poti, ki je držala v trg. Sama ni vedela, kdaj se je znašla na odprti cesti. Srečala je Petka, ki je prihajal iz trga in nosil svežen podplatov na hrbtu.
«Kam, gospodična, če smem vprašatb, je vprašal potem, ko je spoštljivo pozdravil.
«Malo na izprehodb Prijazno je odvrnila, a zdelo se ji je, da ji tudi ta gleda v duše.
Vsi ljudje so imeli v zadnjem času tako prodir-ne oči, da ji je bilo neprijetno in da je neprestano iskala samote. Mrzlično je iskala kotička, kjer bi mogla biti nemotena in bi tiho razmišljala. Tudi danes bi bila šla bog ve kako daleč, da je ni srečal čenčavi čevljar, ki je toliko časa besedoval, da se ji ni več ljubilo nadaljevati izprehoda. Vrnila se je zato skupno z njim v vas.
Med potjo ga je povpraševala po otrocih in čevljar ji je tako živo opijal svojo drobno mladež, da se je nazadnje res nekoliko razvedrila. D;i, zalotila se je celo pri drobnem občutku veselja, da bo kmalu tudi ona posedovala tako drobno bitje, ki bo imelo prav tako smešna, šobasta usteca; kakor jih ima ono, ki so ga pri Petku kupili te dni.
ne preostane nič drugega. Vendar se pa ne ogrevamo za avtarkijo, ampak za načelo: blago za blago! Kolikor blaga izvozimo, toliko ga smemo uvoziti in nič več!
Posebno zanimiv je bil govor ge. Likarjeve, ki je govorila v imenu Zveze gospodinj (odseka Splošnega ženskega društva). Toliko sirovin in toliko industrijskih podjetij imamo, da lahko skoraj vse pridobivamo v naših krajih razen kolonialnega blaga. Vse gospodinje naj bi odločno povsod zahtevale domače izdelke, pa bi se v nekaj letih dvignilo narodno premoženje. Seveda pa se mora narodno gospodarstvo okrepiti le tam, kjer je večina prebivalstva vsaj tako plačana, da razpolaga z denarjem za nujne življenjske potrebščine, ne pa da je velik odstotek ljudi ubožnih ali celo brezposelnih. Vsi ti ljudje bi bili od srca veseli, če bi lahko kupovali domače blago, tujega bi niti ne želeli.
Drugače pa je z bogato gospodo. Za letovišča si izbira tujino in nosi denar čez mejo. Če naj mali konzument upošteva geslo «Svoji k svojim«, bi se ga v prvi vrsti moral držati producent, ki to geslo poudarja, ker gre njemu v prid.
Tudi vino, rum, likerji, vse bolje teknejo z ble-stečo tujo znamko, pa čeprav gre največkrat za pristno domačo pijačo, ki se bolje prodaja, če ime diši po francosko ali špansko. Potreben bi bil poseben poskuševalni kontrolni urad, ki bi natančno dognal izvor in kakovost blaga. Obenem pa zahtevamo, da mora biti domače blago za isto ceno, tudi po kakovosti enako dobro kakor tuje blago. Kadar gre za denar, takrat ugasne nekaj domo-rodnega čuta. Naša industrija je šele v početku in še ne more kvalitativno izdelovati vseh izdelkov, zato pa naj bodo tudi cene temu primerne. Naša domovina je lepa in bogata in ima tisoče zdravih rok, ki delajo, in tisoče zdravih rok, ki čakajo dela kakor odrešenja. Zato je naša dolžnost, da povsod zahtevamo le dobro domače blago in tako dvignemo proizvode. Gospodinje bodo vedno sledile cenam, in če bodo spoznale, da so cene domačemu blagu previsoke, bodo zahtevale znižanje. Ovira, da bi bilo blago cenejše, so previsoki dobički veleindustrijcev, ki tudi vse nove davščine prevale na konzumente. V svoji borbi za dobro domače blago moramo posnemati Čehinje, Nemke, Američanke in druge, ki povsod poudarjajo le nakup domačega blaga.
Klic «Svoji k svojim« ne prihaja samo iz _ ^narodnostnega čuta, ampak pred vsem iz socialnega, ker na ta način bo ljudstvo imelo kruh in rasla bo zadovoljnost naroda.
Gospodinje naj se zavedajo, kolika je moč v njih in naj se združijo, saj na ta način pripravljajo svojim otrokom pot do kruha. In katera žena — mati — gospodinja ne stori vsega, če je v dobro njeni deci?!
Izvajanja gospe Likarjeve so zborovalci burno aklarnirali. Zastopnik združenih čevljarjev gospod Kristan je pozdravil zbor v imenu propadajoče čevljarske obrti, trgovine in čevljarskega delavstva. V obširnih izvajanjih, na podlagi dokumentov in citatov iz tiska je prikazal predvsem sistem dela in borbe, kakor ga predstavlja tvrdka Bafa s svojo tvornico v Borovem. Na eni strani je v tej borbi velekapitalistično tuje podjetje — tako je izvajal čevljarski mojster Kristan —, ki izkorišča Jugoslovane, na drugi strani pa sto tisoč jugoslovanskih državljanov, obrtnikov, delavcev in trgovcev in njihovih družin, od katerih je velik del že danes na beraški palici, dočim drugi vsak dan pričakujejo gospodarski pogin. Govornik je nadaljeval: «Naša borba je pravična in poštena. Ne borimo se za milijonske dobičke, borimo se za zadnji košček kruha, za gospodarski obstoj, za življenje! Dolžnost države je, da nam pomaga v naši pravični borbi. Pošteni davkoplačevalci srno, ki dajejo državi tudi krvni davek, mi moramo biti pripravljeni vsak čas, da nas država pozove, da branimo s krvjo in lastnim življenjem njene meje. Kdor je resničen Jugoslovan po srcu in prepričanju, ne bo kupoval tujega blaga, in zato trdno pričakujemo, da nas boste podpirali v naši borbi, ker ako podpirate nas, podpirate sami sebe!» Ko sta na kratko izpre-govorila še zastopnik Delavske zbornice Zemljič in član osrednjega odbora NO g. Bogdanovič iz Beograda, je predsednik po dobrih dveh urah zaključil veliko zborovanje. Govore je prenašal tudi radio.
Politični pregled
Proučujoč splošni politični položaj, se je stalni svet Male antante, ki je zasedal preteklo soboto v Beogradu, bavil tudi z okolnostmi, pod katerimi je bil izvršen atentat v Marseilleu. Pri tem je prišel do zaključka, da gre za zločin, ki glede na to, da se je zgodil pod vplivom sil, ki delu-
jejo izven meja, spada v območje zunanje poi litike.
V	zadnjem času so bila izvršena številna nasilna dejanja, ki so imela za cilj, da zadenejo gotove države v mednarodnem položaju, ki so gai zavzele, in da države, ki so pred kratkim do-j segle svoje edinstvo, oropajo osebnosti, ki so jim v največji meri služile in koristile.	ij
To mednarodno zločlnstvo je doseglo višek tf smrti Velikega kralja, od vseh spoštovanega in ljubljenega.	(j
Spričo takega položaja smatra stalni svet Male antante za potrebno, da vse države brez izi jeme sodelujejo pri pomirjenju duhov, da bi se mogla ugotoviti v miru odgovornost. Prav takd pa tudi zahteva, da se podvzamejo ukrepi, bodo omogočili, da se v bodoče prepreči ponovil tev takih dejanj.	1
Ako mednarodni ukrepi, ki se sami po sebi vsiljujejo, ne bodo storjeni in ako ne bodo izvedeni s popolno uvidevnostjo in s polno dobre volje, kakor je to nujno potrebno, smatra stalni svet Male antante, da more priti zaradi tega do še resnejših zapletljajev. Karkoli bilo, Mala an-tanta ne bo dopustila, da bi se njena politika ar takimi nasilnimi dejanji izpreminjala. Bolj ko! kdaj bo globoka bol, ki jo je zadela, še bolj učvrstila vezi, ki družijo države Male antante. Njihove vlade svečano izjavljajo popolno vzajemnost z Jugoslavijo in ss obvezujejo, da bodo z vso točnostjo izvršile prevzete obveznosti in z nezlomljivo voljo nadaljevale politiko, ki so jo vo^ dile do sedaj.
V	ostalem je Mala antanta trdno odločena, da stori vse, kar je v njeni moči in v korist Male antante, da se nadaljuje politika sodelovanja in zbližanja, ki jo je započel s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo Nj. Vel. pokojni kralj Jugoslavije, Aleksander I., in na katere ustvaritvi je sodeloval tudi pokojni Louis Barthou.
Stalni svet Male antante se je predstavil v kraljevskem dvorcu v Beogradu Nj. Vel. rumun< skemu kralju Karolu II. in Nj. Vis. knezu Pavlu, kraljevemu namestniku Jugoslavije, da jima obrazloži v podrobnostih sklepe te konference. Nj. Vel. kralj Karol in Nj. Vis. knez Pavle, kraljevski namestnik Jugoslavije, sta izvolila dati svoj visoki pristanek na te sklepe.
Izjava držav balkanskega sporazuma se povsem krije z izjavo stalnega sveta Male antante [ ter vsebuje dodatek, da se bo redni sestanek zu-
Tožil ji je o skrbeh, ki ga žulijo. A da bi bilo še vse hujše, če bi ne imeli Berta v trgu, ki jim pomaga.	1
Pred gostilno sta se ločila. Izza ogla hiše je1 namreč prispel Anlrej, ki je nekoliko oblastno nagovoril učiteljico. Vsaj tako se je Petku dozdevalo. Razumel je, da je njego-a navzočnost Andreju odveč, zato se je hitro odpravil dalje.
Danici se je zdelo, da sluti Petkovo misel. Zato je občutila nekaj kakor odpor, ko je obstala.
«Slaba si videti*, je dejal Andrej. <rV moji odsotnosti si bila bolna, sem slišal.* cBila, a zdaj je že čisto dobro!* «Ne ženi si preveč k srcu, saj bo še vse prav!* <0, da! Vse bo prav!* Skoraj goltala je, tako so jo silile solze.
Iz gostilniške sobe je odmevalo petje. Ubit ženski glas je izkušal preglasiti zbor moških glasov, ki so enako hrapavo zategovali: tAl njega, njega ni.. .*
Kakor je bilo petje slabo, je Danica zasledila v njem nekaj one divje otožnosti, ki veje zunaj fu polju, kadar leže inrak na zemljo, ki zašumi v vrhovih topolov ob cesti, ko prileze luna izza oolakov, da obsije okno nje, ki ždi vsa v molku ter hrepeneče prisluškuje v večer, poln zvezd. <AI njega, njega ni...»
Danica je pogledala Andreja. Tako lep se ji je zazdel. Tako močan in možat. Ta pogled nanj
ji je vlil moči, da je i/.pregovorila: «Nekaj ti moiam povedati, Andrej... Toda jutri... jutri po maši*, je hitro pristavila, videč, da prihaja iz gostilne Pernek.
Organist je stopal naravnost k njima in imel je silno resen obraz. Začutila je, kako težke ji postajajo noge.
«Ali ve?- Ali sluti?* jo je prešinilo. iPojdi noter, Andrej!* je dejal starec. «Fantje zahtevajo pijače, a ni nikogar, ki bi postregel. S tvojim starim nekaj ni v redu. Legel je.*
Andrej se je naglo poslovil. Danica pa je nadaljevala z organistom pot do šole. Kako težavna ji je bila ta pot.
Spoznala pa je kmalu, da nima starec niti najmanjšega suma. Razgovoril se je in se pohvalil z Gablovčevim prijateljstvom. Sabini nemara ne bo slabo pri tej hiši, samo stari je slab in gotovo ne bo učakal svatbe.
«Če bi vedel!* jo je prešinilo. «Kako neki bi potem govoril z menoj.*
Pred šolo se je poslovila, a Pernek jo je opomnil, naj se jih nikar toliko ne izogiblje. Da je sicer pri njih zdaj nekoliko manj kratkočasno, a vrt je že v popju in bo kmalu prijetno posedati v njem.
Obljubila je, da pride.
Ponoči je naredila sklep, da An Ireju vendar ničesar ne pove.
Zjutraj ga je pa le iskala z očmi pri maši. Sklenila je, da mu bo povedala.
Od maše grede je izvedela od ljudi, da je bila ponoči zadela starega Gablovca kap in da je po desni strani života omrtvel.
Zbudilo se ji je sočutje, vendar ga ni šla gledat. Bala se je, da bi utegnila motiti.
Popoldne je bilo lepo. V zraku se je prelival svež vonj po pomladi... Zaživela bi bila rada novo, čisto novo življenje. Da, če bi mogla...
Vzela je knjigo in se napotila v gozd.
Ob skali, kjer je najrajši posedala, je spet jokala...
Dnevi so ji minevali počasi in se vlačili težko kakor sodba. Andreja poslej ni dosti videla. Bolezen očeta ga je bila hudo vznemirila. Danica se je bila samo enkrat mimogrede oglasila pri bolniku, a še takrat je bil Andrej zdoma, ker se bil odpeljal v lekarno po zdravila.	(
Od Sabine je bila te dni dobila dolgo pismo, polno izpričevanj ljubezni in tolažbe. Položila ga je nemo v stran. Kaj neki naj bi dejala na to? Zdaj se ji je skoro dozdevalo, da ji je Sabina dolžnica. Danica ji je darovala mnogo — ako bo vztrajala.
V nedeljo pa je le nesla pismo kazat Perne-kovim. Kako ji je bilo srce te.".«) od hlinjenja.
Prišel je mesec maj in Danica si je sešila ohlapno obleko, ki je popolnoma zakrivala njeno postavo. Na obrazu so ji nastale majhne rjave pege, ki so bile zlasti vidne okoli oči.
Danica se je skrbno zakrivala in uporabljali puder, kar je prej le redkokdaj storila.
nanjih ministrov držav balkanskega sporazuma vršil 30. oktobra v Ankari.
Na ta način so Češkoslovaška, Rumunija, Jugoslavija, Turčija in Grčija, združene v Mali antanti > in balkanskem sporazumu, izrazile svojo popolno vzajemnost in popolno solidarnost v gledanju na mednarodni politični položaj.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
io t.b
GOVED. Na ptujskem sejmu 16. t. m. so bile cene za kilogram žive teže: kravam 2 do 3.50, telicam 3 do 4, volom 3 do 3.75, bikom 2.75 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po 750 do 3200 dinarjev.
SVINJE. Na mariborskem sejmu 19. t. m. so bile cene prascem 5 do 6 tednov starim 50 do 70, 7 do 9 tednov starim 80 do 90, 3 do 4 mesece starim 130 do 150, 6 mesecev starim 200 do 300, 8 do 10 mesecev starim 320 do 400, enoletnim 500 do 650 Din; kilogram žive teže 5 do 7 Din, mrtve teže 8.50 do 10 Din.
FIŽOL. V kupčiji je zopet živahno povpraševanje po našem rdečem fižolu «ribničanu». Cena od 2 do 210 Din za kilogram, ki jo doseže producent, je ostala neizpremenjena, vendar se opaža, da kmetje z blagom več toliko ne silijo. Za mandolan ni nobenega povpraševanja, ker nudi Poljska na inozemskih tržiščih to vrsto fižola, ročno prebranega, po zelo nizkih cenah, zaradi česar je cena padla ter se plača danes pro-ducentom Din 1'75 do 180 za kilogram. Tudi Japonska nudi za dobavo v začetku novembra lepo prebrano blago te vrste po zelo nizki ceni. Živahno povpraševanje je tudi po cenejših vrstah fižola, posebno po «zelenem», vendar se doseže cena največ 150 Din za 100 kg, postavljeno v Postojno.
VINO. Dočim se vinska trgovina pri vinskih trgovcih še vedno bolj slabo razvija, se zanimanje za nova štajerska in dolenjska vina pri pro-ducentih nekoliko oživlja, toda tudi tu le za manjše 'množine. Živahnejše je začasno povpraševanje po rdečih dolenjskih in črnih vinih z zmerno ceno, ker ta so že bolj dogotovljena in čistejša od belih. Plačujejo se od 4 do 5 Din, boljša in močnejša sortna vina pa tudi po 6 Din. Iz drugih vinorodnih banovin ni posebnega do-
voza v Ljubljano, čeprav so cene drugod, posebno v Dalmaciji in Banatu, innogo nižje kakor v dravski banovini.
Sejmi
28. oktobra: Sv. Jurij ob južni železnici, Dolnja Lendava, Gornji grad, Lož, Slovenska Bistrica, Žužemberk, Muta, Sv. Tomaž, Radovljica, Rateče. — Opomba: Kjer je navada se vršijo ti sejmi drugi dan. 30. oktobra: Studenec (krški srez), Veliki Gaber, Črnomelj.
1.	novembra: Mokronog;
2.	novembra: Vitanje, Cerknica, Mirna;
3.	novembra: Pišece, Zagorje, Dravograd;
4.	novembra: Konjice, Št. Lenart nad Laškim. (Kjer je običajno, se prelagajo ti sejmi na
drugi dan.)
Vrednost denar; a
Na borzi smo dobili v d e v i z a h (prišteje se premija v višini 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.04 do 23.15 Din; 1 nemško marko za 13.50 do 13.25 Din; 1 dolar za 33.42 do 33.70 Din: 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din; 100 italijanskih lir za 291 do .293 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 349 Din, investicijsko posojilo pa po 72 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.10 do 8.20 Din.
DOMAČE NOVOSTI
* Onim, ki so se vrnili iz Francije. Dne 12. t. m.
je prispelo 150 naših rudarjev in članov njihovih družin iz Bruaya v domovino. Pri odhodu jim je
bilo obljubljeno, da je plačana vožnja in prevoz-nina od pohištva do zadnje postaje bivališča. Ta obljuba pa ni bila izpolnjena. Zato se prizadeti opozarjajo, da morajo skrbeti sami za kritje prevoznih stroškov. Od železnice izstavljene in od občin potrjene račune je predložiti s primerno prošnjo: Skladu za podpiranje izseljencev pri hranilnici dravske banovine v Ljubljani, ki bo po možnosti del teh stroškov povrnila in intervenirala po banski upravi, da izpolni kompanija v Franciji svojo obljubo. To velja tudi za tiste iz-
seljenske repatriirance iz Bruaya, ki se bodo še vrnili iz Francije.
*	Dr. Korošec izpuščen. Kakor znano, je bil g. dr. Antonu Korošcu določen za kraj bivanja otok Hvar. Ker pa postopanje in izjave dr. Korošca v zadnjem času v sebi kažejo spremembo prejšnjega njegovega stališča, je dana dovoljna osnova za spremembo prejšnjih odredb o kraju njegovega bivališča. Zato so pristojne oblasti izdale odlok, po katerem se prejšnji ukrepi prekli-čejo in se g. dr. Korošcu dopušča svobodno kre-tanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kulovea, dr. Marka Natlačena in dr. Antona Ogrizka.
*	Otrok od gladu umrl v materinem naročju. Pred dnevi je prišla k mariborskemu mestnemu fizikatu žena brezposelnega mizarskega pomočnika Franca Korošca iz okolice Sv. Kungote prosit pomoči za svoje mesec staro dete. Revni materi pa je otrok med potjo umrl. Zaradi nenadne detetove smrti je bila izvršena sodna obdukcija, ki je ugotovila, da je otrok umrl od gladu. Pac resno znamenje današnjih dni!
*	Blasnikova «Velika pratika« za teto 1933. je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne le pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edina prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
*	Razbojništvo treh brezposelnih. V hiši bo-lehnega posestnika Jožeta Turina v Cerinju nad Poljčanami so se te dni pojavili trije delomrzneži in se vedli tam kot pravi razbojniki. Prišli so ob dveh popoldne. Tedaj je stopil samo eden v izbo in poprosil denarja, kar je storil pajdaš bržčas zato, da bi si ogledal izbo za pozneje. Z nastopom mraka so se rokovnjači namreč zopet pojavili pred hišo. Zdaj pa niso \eč prosili. Dva, po obrazu namazana, sta stopila v hišo, medtem ko je tretji stal zunaj na straži. Oborožena s kolom in velikim nožem, sta počela pravcata grozodejstva. Ženi je eden nastavil nož na prsi, češ, da jo bo ubil, če se le gane ali zakriči, drugi je zahteval od 601etnega Turina, ki je ležal bolan v postelji, denar, ter ga pretepal in nečloveško trpinčil. Po vsem tem sta še preiskala hišo. Vendar zaželenega denarja nista našla, čeprav sta se nadejala, da najdeta pri Turinu, ki je bil v Ameriki, veliko denarja. Našla in pobrala sta le tri ure, nekaj angleškega in italijanskega drobiža in tri prstane. Po tem so jo vsi trije popihali. Od
■3 FARAO NOV
«Poslušajta me, moža*, je dejal Uasif el Hajat čez nekaj časa, «in bodita priči moje prisege, ki je zdaj drugi še ne smejo slišati. Potrdila sta mi, da so ti vladarski znaki pravi in s tem tudi to, da imam pravico do njih, ker so prišli v nepretrgani vrsti od očeta na sina do mene. S tem trenutkom nastopam svojo dediščino in prisegam, da bom izrabil vse svoje moči do poslednjega diha, da osvobodim to deželo tujih vsiljivcev in iznova vrnem nekdanji ugled edino pravemu bogu. To je eno. Toda čaka me še druga naloga. ,Naj gre proti oazi Tuatu in se maščuje nad zalego zločinskega izdajalca Nebsenija!', tako se glasi ukaz nesrečnega Etfanha potomcem, če hočejo biti deležni njegovega blagoslova. Kako bi se mogel kdaj lotiti velikega dela osvoboditve 6voje domovine brez njegovega blagoslova? Zato pojdem najprej proti oazi Nebesnega stebra Tuatu, da bo doletela zarod izdajalca Nebsenija pravična kazen. Potem pa bom poklical rodne brate, ki tam prebivajo, na sveto vojno proti tujcem, za osvoboditev domače zemlje. Ali mi hočeta pomagati, draga prijatelja in brata po moji skrivnosti?*
Medtem ko je Kopt tako govoril, je neopazno hušknil čez obraz obeh Slovencev rahel nasmešek, ki je pričal, da ne verjameta, da bi se mogle Je besede uresničiti. Že enkrat pred tremi tisoč-
DEDIČE
letji je nekdo zvezal vse svoje upanje s to oazo, pa je doživel polom. Zdaj se je to upanje iznova zbudilo v preprostem, neizkušenem človeškem srcu daljnega naslednika tega nesrečnega človeka. Ali bo to pot konec srečnejši?
To ni bilo kaj verjetno. Toda ko je Uasif el Hajat naposled prosil oba učenjaka, da bi mu pri visokoletečem načrtu pomagala, se nista prav nič obotavljala, ampak sta dejala oba v en glas: cRazpolagaj z nama kakor s samim seboj.*
«Podajta mi torej desnici! Na življenje in smrt!*
Trdno so se stisnile roke in svečano se je vdrugič začulo: «Na življenje in smrt!*
cHvala vama, brata!* je veselo vzkliknil Uasif el Hajat.
Položil je meč in kraljevičevo pokrivalo spet nazaj v skrinjico. Pečatni prstan je obdržal na roki in tudi zemljevid je pustil na mizi, da bi ga učenjaka lahko natanko preiskala.
«Zdaj pa bodi tako dober, efendi,» je potem poprosil, «in preberi mi še vsebino ostalih listin.
Hudales se je takoj lotil' rokopisov.
Res tisočkratna usoda je bila v njih popisana. Zgodovinar bi lahko v njih odkril vse polno zanimivosti, ki jih znanost še ne pozna, mi pa moramo, žal, preiti površno preko njih in jih le na
kratko omeniti, ker niso dovolj v zvezi z našo povestjo.
Samo nekaj bi povedali. Debaset, vnuk nesrečnega kraljeviča Ejmhotepa, ki smo ga že imenovali, je v resnici večkrat poskusil priti do oaze v puščavi, toda vselej brez uspeha. Ljudje, ki si jih je izbral za spremljevalce, so se branili iti v puščavo proti zapadu. Zaradi svojih potovanj je tudi zanemaril svojo trgovino, izgubil vse svoje premoženje in zašel v revščino, ki se je tudi njegovi nasledniki več stoletij niso mogli otresti.
Šele ob času okoli leta 800. pred Kristom si je pridobil eden njegovih naslednikov, Renfanh po inienu, precejšnje premoženje, ki ga je takoj porabil za to, da bi izpolnil ukaz svojih prednikov. Dvakrat se je napotil proti puščavi. Prvič ni prišel daleč zaradi istega vzroka kakor Debaset, drugič pa je vendar dobil odločnega moža, ki se mu je pridružil. Kako daleč je prišel, ni izvedel nihče, ker je izginila slednja sled za njim.
Preden se je Renfanh odpravil na svojo dolgo pot, je uredil vse na svojem domu in faraonovo zapuščino z listinami vred zakopal. Samo tej njegovi previdnosti se je bilo treba zahvaliti, da se takrat ni vse izgubilo. Njegov sin, ki ga je zapustil v nežnih otroških letih, je kmalu nato, ko so Etiopci vdrli v Egipt, padel s svojo materjo vred v njihovo sužnost. Oba so odpeljali kot sužnja v srednjo Afriko. Tu so ostali Ejmhotepovi potomci zelo dolgo. Le po ustnem izročilu se je nasledovalo sporočilo o starodavni zapuščini od rodu do rodu,
s^SDOMO VIN£Tšf.
Stran sr
strahu in groženj preplašena žena sploh ni upala javiti zadeve orožništvu, ki so za razbojništvo izvedeli šele od druge strani. Vestni orožniki so pa tolovaje že izsledili in bodo kmalu za mrežami. So to trije brezposelni iz ptujskega in krškega sreza. V vsem Cerinju in daleč naokrog ne pomnijo take predrznosti.
*	Če Vaše perilo nI čisto in belo kakor novo in se morda celo predčasno trga, potem gotovo ne perete z Zlatorogovim milom. Zlatorogovo milo se izdeluje iz najfinejših sirovin in se odlikuje po izredni izdatnosti in čistilni moči. Poskusite samo enkrat prati z Zlatorogovim milom, pa ne boste nikdar več rabili drugih pralnih sredstev. Priznali boste tudi Vi, kar trdijo tisoči in tisoči: «Le Zlatorog milo da belo perilo!« V last-no korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorogovo milo!
' * Zverinski uboj. Pri posestniku Senekoviču na Hajdini so kožuhali koruzo. Zbralo se je pri kožuhanju več domačinov, med njimi tudi fantje in dekleta. Po končanem delu se je skupina fantov, med njimi posestniški sin France Metličar iz Spodnje Hajdine, podala proti domu. Za njimi je prišel 221etni železničarjev sin Maks Lampret. Med njim in fanti je nastal prepir, iz katerega se je izcimil krvav pretep. Lampret je izvlekel iz žepa dolg nož in ga zasadil Francu Metličarju v vrat s tako silo, da mu je prerezal žile in kite. Metličar se je smrtno ranjen zgrudil na tla in izdihnil v 10 minutah. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na hajdinsko pokopališče. Ubijalec Maks Lampret pa je po uboju zbežal in ga iščejo orožniki. Zverinski umor je vzbudil med domačini veliko ogorčenje.
*	Pričela se }e sezona plesoV in plesnih vaj. Zanje si preskrbite za plesne toalete Crepe de chine po 34 Din v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Zahtevajte vzorce in cenik!
*	Vlom v poljčanski okolici. Te dni je bilo vlomljeno v gostilno Ivana Mlakerja v Spodnjih Lažah. Gostilna se nahaja tik postajališča ob glavni cesti in jo zlasti radi posečajo nedeljski izletniki. Ko je hotela dekla zjutraj pospravljati gostilniške prostore, je našla vrata, ki jih je gospodar zvečer skrbno zaklenil, odprta. Še bolj se je prestrašila, ko je poleg odprte omarice našla sekiro, ki so jo vzeli storilci s seboj, če bi jih bil kdo zalotil. Vsi predali so bili odprti z dletom. Odprta so bila tudi hišna vrata, pred hišo na mizi pa so stale izpraznjene steklenice žganja, likerja in vina, kar so si vlomilci privoščili pred
odhodom. Gostilničar je ugotovil, da so mu vlomilci pobrali razen pijače še nekaj drobiža, sinovo birmansko uro in precej druge drobnarije. Iz veže pa je izginilo 1600 Din vredno kolo občinskega tajnika iz Loč, ki pri Mlakerju stanuje. Na istem mestu so pustili staro kolo, vzeto večer prej v Poljčanah. Niti gospodar niti kdo drugi ni v vetrovni noči ničesar slišal, ker so stanovanjski prostori na drugi strani gostilne. Orožništvo iz Loč zasleduje storilce, ki so jim bile razmere v hiši dobro znane.
razglednice z našimi pravimi narodnimi nošami. Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Posamezni komadi po 1-50 Din. Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
*	Huda nesreča pri delu. V Trbovljah se je v Terezija rovu pri delu hudo ponesrečil delavec Klenovšek Viktor. Bil je zaposlen kot spremljevalec vlakov s premogom, ki jih odvaža iz jamskih rovov bencinska lokomotiva. Pri vožnji se je Klenovšek povzpel na stojišče bencinske lokomotive ter se nekoliko nagnil proti motorju, ga je motor zagrabil ob strani za obleko, ga potegnil na stran tako, da je prišel med steno in motor. Čeprav je motorovodja Majnardi stroj takoj ustavil, je dobil Klenovšek jako hude notranje poškodbe. Med drugim ima zlomljeno stegnje-nico, nekaj reber, hude so pa tudi notranje poškodbe. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico.
*	Roparski umor ali tragično naključje. Prejšnji ponedeljek se je napotil g. Rudolf Konjedic iz Cerknice skozi obmejno vas Zelše v Škocijan, da bi mu tamošnje finančne oblasti podpisale spisek za tranzit lesa v Kačjo vas. Od doma je odšel ob pol 13, ter obljubil, da se bo vrnil takoj, ko opravi svoj posel. S seboj je vzel okrog 1000 Din in 150 lir ter hranilno knjižico nekega italijanskega denarnega zavoda. Pri sebi je imel tudi potni list in uro. Ko ga že tretji dan ni bilo nazaj, je njegova soproga v skrbeh povpraševala po njem pri ZelŠanih, ki pa niso o njem ničesar vedeli razen to, da je v ponedeljek šel skozi vas. Ko se je gospa vračala domov, pa ji je povedala Frančiška Krajčeva iz Cerknice, da je na poti iz Ško-cijana slišala, da leži v škocijanski jami pol ure hoda od Želš truplo nekega moškega. V zlih slutnjah je gospa Konjedičeva hitela tja ter takoj z opisom najdenega trupla dobila potrdilo strašne
i
slutnje. Povedali so ji tudi, da je truplo njenega moža že v postojnski mrtvašnici. Gospa je ne--mudoma odšla v Postojno ter prišla tja še pred pogrebom svojega moža, ki je imel razbito lo-, banjo in polomljene noge. Značilno za tragična smrt g. Konjedica je dejstvo, da so organi italijanske policije, ki so našli njegovo truplo v Ško2 cijanski jami, ugotovili, da ni imel pri sebi na denarja in tudi ne hranilne knjižice. V žepih so! našli samo potni list in uro, ki se je bila ustavila! ob 7.30. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da ja postal Konjedic žrtev zavratnega roparskega1 umora in da so morilci njegovo truplo vrgli vj 100 m globoko Škocijansko jamo, da bi tako pri-i krili sledove umora. Po drugi domnevi pa je ne«j srečni Konjedic po nesrečnem naključju padel vj jamo in se ubil. Če je bilo tako, je moral poterrj nekdo že mrtvemu vzeti denar in hranilno knjiJ žico. Denar in knjižico je imel v isti listnici kakof
Potni list-_
Zasedanje narodnega predstavništva
V smislu ustavnih določb sta se sestala pre-< teklo soboto senat in narodna skupščina k seji* na kateri sta ob začetku novega zasedanja na' novo izvolila svoje predstavništvo. V obeh zbornicah je bilo izvoljeno v celoti dosedanje pred-j sedništvo, s čimer je narodno predstavništvo manifestiralo, da hoče tudi po smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja slediti brezpogojno njegovim intencijam in ciljem ter dosledno nadaljevati politiko narodnega in državj nega edinstva.	H
Narodna skupščina se je sestala kmalu pa 9. uri. Seji je predsedpval kot starostni predsed-^ nik najstarejši poslanec g. Mita Isakovič, ki je vj svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se sestaja narodna skupščina k novemu zasedanju V! času najgloblje žalosti za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem (vsi poslanci vstanejo in kličejo: Slava mu!) k poslednjemu zasedanju v tej periodi. Nato je nadaljeval: «Kot najstarejši med vami sem preživel že mnogo težkih in bridkih trenutkov v zgodovini našega naroda. Pozivam vas, da pričnemo v novem zasedanju svoje delo v onem duhu in v oni smeri, ki nam jo je obeležil naš veliki kralj. Duh sloge in edinstva naj nas druži, zlasti v teh hudih časih, ko nam je ta duh najbolj potreben. Le tako bomo mogli
Šele ko so okoli leta 670. pred Kristom Asirci pregnali Etiopce iz Egipta, so postali tudi dotedanji sužnji spet svobodni in so lahko brez skrbi spet dvignili zapuščino. Toda v tistih hudih časih so imeli dosti drugih, važnejših opravkov kakor iskanje oaze Tuata sredi puščave. Tako so počasi pozabili tudi na maščevanje nad «zalego izdajalca Nebsenija». Tudi stare pisave niso več znali. Čudno pa je, da je v rodu ostala zmeraj vera v nevidnega boga.
Sicer se je pa tudi pri njih izpreminjala usoda. Zdaj se jim je godilo dobro, zdaj slabo, kakor se godi vsem ljudem na zemlji.
Četrto poglavje.
Oaza Dahel. .
Nov dan se je že delal, ko je bil starinoslovec Hudales pri koncu s svojim napornim prevajanjem. Vsi trije so bili hudo utrujeni, tako da so šli brez besede spat. Le Uasif el Hajat je najprej odnesel vse svoje zaklade iz starih časov nazaj v klet. Toda ko so ae zvečer vsi spočiti spet zbrali, so se začeli takoj posvetovati o potovanju v Libijsko puščavo, ki so se bili zanje odločili. Razdelili so si delo in že naslednji dan so se ga tudi lotili.
Kopt je prodal za precej visoko ceno svoje službeno mesto pisarja pri pokrajinskem namestniku. Kakor hitro je bilo mogoče, je tudi našel kupca za večji del svojega posestva. Le svoj dom pri Der el Cebraju je ohranil in ga izročil v var-
stvo nekemu možu, ki mu je zaupal. Njega je tudi prosil, da bo skrbel za njegovega sina. Izkupiček, kolikor ni bil potreben pri pripravah in kolikor ga ni mislil porabiti za pot — učenjaka nista mogla dosti prispevati — je naložil v neki banki v Kairu. Tam je tudi predstavil svojega sina, da bo prevzel ves denar, če še o njem samem tri leta ne bi nič slišalo.
Hudales je storil vse, da bi zemljevid na per-gamentu prilagodil modernemu zemljevidu in spravil znamenja na njem v sklad s sedanjostjo. To ga je stalo precej ur napornega dela. Šele v nekaj tednih se mu je s pomočjo doktorja Sodnika posrečilo, da je lahko vsaj približno ugotovil, kako dolgo se je tudi slavni raziskovalec Rohlfs držal poti, ki je bila označena na tem prastarem zemljevidu. Kar mu je pri tem napornem delu ostalo časa, ga je porabil za to, da je Kopta poučeval v staroegiptskem jeziku. Uasif el Hajat je namreč vztrajal pri tem, da prebivalci oaze Tuata ne smejo priti pod vpliv modernega sveta in da morajo zato ohraniti jezik svojih očetov.
Sodnik pa je prevzel najtežji del naloge. Zbral je ekspedicijo, to se pravi vsa dvo- in štirinogata bitja, ki se bodo udeležila potovanja v puščavo. Zato se je moral cele tedne prepirati z bednimi Arabci, Felahi in sto in sto lj'idmi različnih narodnosti in različnih značajev, preden je vse potrebno zbral.
Ker mu zaradi Koptove dnrežljivosti ni bilo treba preveč gledati na denar, fci bilo neumno, če se ne bi bil oziral tudi na Rolilfsove izkušnje.
Najbolj je moral pri tem upoštevati dejstvo, da od oaze Dahela proti vzhodu sedem dni ježe ni nobene vode in da je tudi hrane za velblode prav malo. Zato je bilo potjrebno vzeti zadostno koli-j čino vode in hrane s seboj in jo pustjti na veo krajih v majhnih skladiščih, da ekspedicija pri povratku ne bo trpela pomanjkanja.	j&j
Treba je bilo upoštevati to, da potrebuje človek v puščavi, kjer je tako huda susa, vsak dan osem litrov vode, da nadomesti v telesu vsaj vlago, ki se zaradi' hudega potenja hitro razgnbii Velblodi dobre pasme sicer lahko vzdrže tudi trs tedne brez vode, potrebujejo pa dovolj krme, dal ne omagajo. In tfe krme ni malo. V glavnem staj njihova hrana fižol in slama, po deset kilogra* mov na dan. Tako narase potrebni živež s pijačo, vred pri veliki ekspediciji prav občutno. Velblodir se lahko natovori do sto petdeset kilogramov? imeti pa mora seveda gonjača, ki potrebuje tudi živež in pijačo. To na videz brezkončnb stopnje^ vanje utegne novinca spraviti v obup. K sreči pa' je Sodnik že pogosto potoval z velblodi in je bil že dovolj izkušen v sestavljanju karavan. Takd je bilo osem tednov po začetku naše povesti žai vse pripravljeno za potovanje.
Karavana je štela brez treh glavnih udeležen^ cev štiri in trideset ljudi s šestdesetimi velblodi.' Izpočetka ni bila pot prav nič naporna, kar je bila steza prav dobro vidna in so srečali dosti trgovskih karavan.
verno nadaljevati politiko narodnega in držav-1 On nam je pokazal poti in dal nam je vzor. nega edinstva ter dovršiti važno delo, ki ga je 1 Vsa naša bodočnost s srečo in nesrečo, z mukami započel blagopokojni naš vladar, ter se oddolžiti in zadovoljstvom, z zmagami ali porazi, z mirom njegovi poslednji zapovedi: ,Čuvajte mi Jugo-' ali vojno, je odvisna od naše pameti, naše dobre
slavijo!' Narodni poslanci navdušeno kličejo; ,čuvali jo bomo! Živela Jugoslavija!')*
SENAT.
Malo kesneje se je sestal tudi senat. Enako kakor v narodni skupščini je prisotstvovala tudi seji senata celotna vlada. Seji je predsedoval starostni predsednik senator g. Ivan Hribar, ki je v svojem govoru poveličeval spomin na pokojnega kralja in izrazil ogorčenje nad groznim atentatom, ki meče strašno luč na mednarodno politično moralo. Mi Balkanci, je dejal, ne moremo razumeti, kako je mogla handitska skupina pripraviti in izvršiti atentat na našega vzvišenega in .modrega kralja, ki je bil vedno apostol miru, ki ni nikdar posegal po tujem, marveč branil le to, kar je naše. Z zadovoljstvom pa je tudi ugotovil, da svet ni bil še nikdar tako enodušen, kakor je bil v obsodbi tega gnusnega zločina. Senatorji so poslušali govor g. Hribarja stoje ter počastili spomin pokojnega kralja s klici: Slava! Nato so sledile volitve predsedništva, ki je ostalo dosedanje.
BRATOM V TUJINI.
Z žalne seje uprave Zveze izseljenskih
volje in sposobnosti ter od našega sovraštva in naše ljubezni. Doslej sino dajali duška raznim strastem in osebnim interesom ter valili na Njega vso skrb za našo hišo, za našo skupnost in za nas vse. Njega pa ni več! Ali bo ta tragična resnica očistila naša srca, združila naše volje in naše roke?
Naj smo doslej opravljali katerakoli dela, osebna ali javna, občinska ali državna, gospodarska, društvena ali prosvetna, mislimo sedaj na to, vsi bratje izseljenci in tudi oni, ki so se iz tujine vrnili, da je treba sedaj, ko je narod izgubil voditelja in vladarja, posvetiti vse moči svoji državi in tudi temu, da ne bo zaostalo nobeno započeto delo, ki je v korist vsakega posameznika in njegove dece.
Izseljencem, ki se vračajo, in njihovim organizacijam je naložena dolžnost, da v najširšem krogu svojih rojakov in znancev doma in .v tujini goje to zavest ter s tem odpirajo oči slepim, srca trdovratnim, kažejo pot zapeljanim ter širijo ljubezen med vsemi, ki so zastrupljeni s sovraštvom. Iz pesti tujih agentov je treba rešiti slehernega rojaka, da se zastavijo vsi pokreti zločinskih rok. Vršite bratje, povsod sveto miroljubno misijo z zgledom vsega svojega bistva.
Tujci zastrupljajo naše brate, ko jim v srca sadijo odvratnost proti vsemu, kar se dogaja v stari domovini. S tem jih odtujujejo namenu, da bi iz njih napravili svoje sluge. Naša dolžnost je,
reditve solunskih borcev, kar je prenašal tudi strasburški radio. Društvo je zaradi tega prejelo od več strani obilo pohvalnih častitk. Čeprav daleč od domovine, se tudi po tujini še vedno razlega slovensko petje.
VESTFALIJA ŽALUJE.
Erkenschwick, sredi oktobra.
Vest o strašni smrti našega preljubega kralja Aleksandra I. nas je globoko pretresla. Člani J. D. P. D. s pevskim odsekom, kakor tudi rojakinje ženskega društva se z sočuvstvom pridružujemo naši žalujoči domovini. Na dan pogreba 18. t. m. ob 8. uri zjutraj smo imeli v Erken-schwicku žalno službo božjo za dušni mir Nj. Vel. kralja Aleksandra I., katere so se udeležili vsi rojaki.
Pevski odsek J. D. P. D. iz Erkenschvvicka se iskreno zahvaljuje za pesmi, ki mu jih je poslalo pevsko društvo «Zvon» iz Trbovelj.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne poste najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llo-landiji in I uksemburgu sprejemajo plačila na na«e čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxeltes; Krancija: št. 1117-94, Pariš; Ilolandija: št. 1458-66; Ned. Uienst; Luksembnrg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
bratom v daljnem svetu pomagati do prepričanja, organizacij, ki se je vršila v Zagrebu dne J da je treba bolj verjeti dobremu kakor pa zlemu. 11. t. m., je bilo izdano vsem organizaci-. Mi vsi in vsi naši okrog po svetu naj spoznajo, jam, včlanjenim v zvezi, naslednje poročilo: da na vsem svetu sploh ni rajev, da nikjer ne J
Strašen, sramoten in podel zločin je prekinili vladai° anSeli iu da vsak nar()d baš tak' ka" nit življenja junaškega in viteškega narodnega I kršni so njegovi člani, in da bomo zaradi tega kralja Aleksandra I., kateremu je z vso pravico tudi mi vsi sPali> kakor si bomo Pa5 Postlali, m dano ime Zedinitelja. Padel je baš v času, ko je je<l^ kar^bomo samijskuhali..Da nam bo. bolje, bil na poti dovršitve svojega velikega dela, na-
predka in blaginje vse one sile, ki teži za tem ciljem, pa tudi one, ki so si še do nedavna med seboj nasprotovale. Pred vrhuncem uspeha, ki ga je že dosegel, je padel od morilske roke zločinca,
moramo biti pač vsi boljši, močnejši, složnejši zavednejši in bolj zdravi in bolj napredni. Če bomo v tem pogledu napredo\ali, nam bo bolje doma in po vsem svetu.
Pri vsem našem delu in našem početju naj bo
iz katerega so napravili zverino oni zastruplje-j to naša zaobljuba, da se v usodnem času narodne valci človeških duš, ki žive samo od zla in ne- žalosti na pravi način poklonimo spominu veli-sreče, cd mržnje in razdora drugih, od rušenja kega kralja Zedinitelja, njemu v dostojen spo-in trupel in katerim nikakor ne gre v račun na- min, nam vsem pa v korist in srečo, predeli našega mladega naroda, niti sloga in bratstvo med ljudmi. Svoji veliki pohlepnosti morajo zadostiti samo na ovčkah, ki ostanejo brez pastirja.
Ne samo prijatelji velikega vladarja in voditelja in naši prijatelji, marveč tudi oni, ki so bili nam tuji in do nedavna celo nasprotniki, od Dunaja do Carigrada, od Berlina do Moskve, izražajo priznanje velikemu vladarju in naglašajo, da je ogaben antentat hotel zadeti in porušiti delo miru, ki ga je zgradil naš kralj. Kdor deluje za združenje ljudi, deluje za mir, kdor čuva mir, pa ravna pota ljubezni, sloge in napredka. Veliki pokojnik je delal to v obilni meri: v borbah se je boril lcakor nihče drugi, v miru, ko je bilo treba ohraniti pridobljeno, pa je imel več potrpljenja kakor vsi drugi, kadar pa je bilo treba premostiti in izravnati nasprotja ter reševati spore, jih je reševal odločno in z varno roko. Te roke ni več, mrtev je borec, graditelj, tvorec miru in zedini-telj. Iz tega velikega zla pa mora priti tudi nekaj dobrega: v tujini in vsi okrog nas bodo šele sedaj, ko je zazijala tolika praznina, videli in pravilno občutili, kaj nam je On bil in s čim je On izpolnil svojo dobo. Sedaj bomo šele občutili, v koliki meri smo zaupali vanj, da bo On branil, čuval, skrbel ter sploh vodil ladjo naše države, na kateri smo mi tolikokrat lahkoumno igrali naše neumne igre, uprizarjali naše prepire in hiteli za našimi sebičnimi posli. Sedaj bomo šele občutili, koliko bo na nas vse in na vsakogar od nas odpadlo od bremen, skrbi in odgovornosti za vse, kar bomo delali v bodoče, in kako naj se tudi. od sedaj naprej ravnamo.
PISMO IZ FRANCIJE.
M e r 1 e b a c h, sredi oktobra.
Dovolite, gospod urednik, da Vam priznamo, da se tudi mi vsakega petka veselimo, ko pri-rajža «Domovina» do nas. Tukajšnja jugoslovenska društva so začela tekmovati s pripravami za narodni praznik, kar naj bi bilo znamenje, da so še ostale naše misli in želje zveste domovini. Ko je radio oznanil žalno novico o smrti našega kralja, je bilo na obrazih tukajšnjih Slovencev opaziti žalost, nemir in strah. Žalost zaradi tako tragične smrti Nj. Veličanstva, nemir in strah pa za bodočnost.
15. t. m. se je vršila maša zadušnica za Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom kakor tudi za pokojnim francoskim ministrom Barthouom, kateri so prisostvovala vsa jugoslovenska društva z zastavami in vsem članstvom, kakor tudi tukajšnja francoska, poljska in italijanska društva. Nadalje so prisostvovali maši tudi poglavar gospod Jung iz Farbacha, mestni župan g. Colson ravnatelja premogokopne družbe Saare et Mo-selie z mnogimi drugimi inženjerji. Po končanih obredih pa sta tukajšnji pevski društvi «TrigIav» in «Zvon» zapeli žalno Prelovčevo narodno na-grobnico, katere ginljivi napev je še bolj dokazal pometi te žalne izgube. Priznati je pač treba, da je pevsko društvo «Triglav» med domačini zelo priljubljeno. Saj pa tudi nudi "poslušalcem pesmi v treh jezikih, iti sicer slovenskem, nemškem tn francoskem. Priložnost, da se je izkazalo, je imelo društvo 29. septembra v Nancyju o priliki pri-
Goričanovi spomini
V kmetijsko šolo.
Po nevsakdanjem naključju sem prišel star že 24 let v kmetijsko šolo v San Miehele na južnem Tirolskem blizu Tridenta.- Šola je bila dveletna. Poučevali so na njej v nemščini in italijanščini. Ves pouk se je vršil v eni sami sobi. Učitelj je predaval nekaj časa nemško, potem pa italijansko. Nemški učitelji so govorili slabo italijansko, italijanski pa še slabše nemščino.
V skupnem gospodinjstvu smo stanovali en Rus, en Francoz in jaz. Vsa hišna in gospodinjska dela smo sami opravljali. Rus Maksim je kuhal obed, Francoz je posodo pomival, sobo pospravljal in pometal. Jaz sem imel na oskrbi drva in vodo.
Francoz, južnjak iz Beaucaire, star 16 let, je imel gosto črno brado in že precej veliko plešo. Znal je samo francosko, jaz slovensko in nemško. Ker nisva mogla občevati, sva se začela takoj učiti z vso vnemo italijanski. Obenem me je on poučeval francoščino, kadarkoli je bilo mogoče. Italijansko sem se učil s tako vnemo, da se mi je čez teden dni začelo že sanjati po italijansko. Iz-praševal sem se besede. Zjutraj sem se spomnil besed, ki jih nisem vedel v sanjah, in sem jih poiskal v besednjaku. Eden izmed ruskih študentov, Kašin iz Krima, je znal samo rusko. Ko je opazil, da je naš jezik z njegovim soroden, me je začel kar po sili poučevati ruski jezik. Tako sem se poleg drugega učenja učil obenem kar tri jezike.
Vodnjak je bil samo eden, javen na sredi trga za vse prebivalstvo. Ker sem imel tedaj še drugačen odnos in drugačno sodbo o mnenju bližnjega, nisem liodil po vodo podnevi. Bila me je kratkomalo sram. Vsak večer sem bedel in se učil tako dolgo, da je hrup po ulici utihnil. Potem sem nanosil vode za 24 ur. Bil ) je namreč treba precej vode, ker se je Maksim kot kuhar večkrat na dan umival. V južnih krajih ljudje zvečer precej dolgo bedijo, zato je bilo vedno že polnoči v poletnem času, ko sem šele. nanosil vodo.	(Nadaljevanje sledi.)
Previden bolnik.
Zdravnik: «Ledvice imate načete. Kopati se boste morali trikrat na tedert v topli vodi.»
Bolnik: «Gospod doktor, ali se bom moral kopati ves ali samo okrog ledvic?»
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 28. oktobra do 4. novembra.
Nedelja, 28. oktobra: 8.00: p^šče (resna glasba); 8.45: poročila; 9.00: orgelski koncert; 9.30: versko predavanje (p. Regalat Cebulj); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: ob 601etmci Fr. Ks. Meška (prof. Anton Oven); 11.30: radijskj orkester (resna glasba); 12.00: čas, poročila, radijski orkester (resna glasba); 16.00: Reja golobov (Petelin Ivan); 16.30: radijski orkester, vmes poje Marjan Rus resne speve; 20.00: nacionalna ura: Balkanska vojna; 23.30: Brahmsove resne speve poje gdč. Korenčancva;; 21.00: celo solo, igra Bogi Leskovic; 21.30: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, radrski orkester.
Ponedeljek, 29. oktobra: 12.30: plošče (resna glasba), 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00: higiena pozimi (Franja Zajc-Boškovičeva); 18.20: radijski orkester; nacionalna ura (Sinia Miljutinovič-Sarajlija); 19.25: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.50: jedilni li-tf, program za torek); 20.00: komorni koncert: flavta, fagot, klavir; 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, plošče (resna glasba).
Torek, 30. oktobra: 11.00: šolska ura: Jadranski dan (Viktor Pirnat); 12.00: plošče (rasna glasba); 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.C0: ctro-ška ura (Zdravko Ocvirk); 18.20: država kot najvišja organizacija (N. O.); 18.40: radijski orkester; 19.30: nacionalna ura: Ciril Meloicva družba; 19.50: jedilni list, program za sredo; 23.00: Fr. Ks. Meško: Pri Hrastovih (drama); 21.30: Sprin-ger: Večer na Golgcti, poje zbor «LjubIjana); 22.10: čas, poročila, radijski orkester.
Sreda, 31. oktobra: 12.30: resna glasba; 12.*0: poročila; 13.00: čas; 18.00: gospodinjska ura: Testo (Albina Traven); 18.20: radijski orkester; 19.00: nacionalna ura: Naš turizem in tujci; 19.25: Edvard Beneš (Ruda Jurčec); 19.50: jedilni list, program za četrtek; 20.00: Verdi: Requiem (prenos iz unionske dvorane), vmes čas in poro:ila.
Četrtek, 1. novembra: 8.00: plošte (resca glasba); 8.45: poročila; 9.C0: orgelski konsert {Arnič); 9.30: versko predavanje (p. Valerian Učak); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester 12.C0: čas, poročila, plošče (r.'«na gl. s-ba); 20.00: prenos iz Beograda, vmes čas in poročila.
Petek, 2. novembra: 12.30: plošče (res™ glasba); 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00: knjižni pregled (Ljudevit Mrzel); 18.20: plošče (re?na glasba); 19.03: nacionalna ura; 19.23: pl šče (resna glasba); 1910: jedilni list, program za soboto; 20.00: prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila.
Sobota, 3. novembra: 12.30: plošče (resna glasba); 12.50: porcčila; 13.CO: čas; 18.00: Sokol; 18.20: radijski orkester; 19.60: nacionalna ura; 19.25: smuška ura Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza; 19.50: jedilni list, program za nedeljo; ;20.00: radijski orkester; 23.-<0: Mirko Jelačin poje religiozne s.peve; 21.30: radijski crkester; 22.00: čas, poročila, plošče (resna glasba).
Na pljučih bolni!
Več tisočev ozdravljenih.
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, u postopno ovapne-n je konča bolezen.
Resni m o ž | e
zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Čim prej počnete / mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Povsem zast o n j
dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno od-pošiljanje samo
10.0 0 0 komadov,
pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med njene srečne dobitnike.
Zbiralno poštno mesto: GEOKGFULGNER BEKL1NNEI)KČLN Rin3bnhnstra4.se 24, Abt 491
Pred zimo si nabavite pravočasno po nizkih cenah šivane in druge odeje!
Trgovski dom Stermecki vam nudi:
Din 90.— 94,— 105.— šivano odeje iz ko-
tona in ruša
Din 125.— 128.— 170.— šivane odeje iz finega klota
Din 30.— 391.— 88,— flanel odeje Din 150.— 225.— 254.— volnene odeje Din 47,— 57.— 63.— konjske odeje D it) 20G.— 251.— odeje za na voz in avlo
Dober mož.
Jože: «Moja žena mi za svoj god vedno prej pove, kaj si želi.S
Tone: «No, kakšne želje pa ima?> Jože: «Ze deset let si želi avtomobil.»
vna-
Tovarna perila in oblek
Celje št. 97.
Zahtevajte takoj novi veliki ilustrirani cenik, ki ga dobite brezplačno in v katerem najdete vse, kar potrebujete.
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar,
MALI OGLASI
Listnica uredništva
šalovci. Pesmi ne priobčujemo, razen v slavnostnih številkah. Žal tudi za Vas ne moremo napraviti izjeme. Pozdravljeni!
Beltinci. Petelinja smešna zgodba bi izzvala na obrambo takšne paragrafe, da bi naju oba glava bolela.
■ Za Vas imamo:
Violine . . 69DlnGilare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ I ambure . GH „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr. podr. MARIBOR št. 104
Št. 5012, kovinasta Anker remontoiri lepo'ohišje, pravi švicarski stroj...........Din 55,—
Št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Din 45.—.
Št. 5050, zelo fina. posebna tanka Anker-remon-toir. chronometer AaO, točno idoča, elegantna, ohišje iz kroni-nikla.......Din 155.—.
H. S U T T N
Ljubljana 6
Lastna protokoli rang tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Za hladno vreme
\ ' J ? 0 0 > •
Vam nudi v veliki izberi in po: konkurenčnih j cenah obleke, zimske suknje,, trenehoute in hubertus-plašče
JOSIP OLUP V LJUBLJANI
Bogata zaloga perila iz lastne tvornice «Trig!av», Trgovski prostori: Stari trg št. 2, Pod trančo št. 1 in Kolodvorska ulica št, 8.
2'4	Lepi trgovinski prostori,
pripravni za vsak obrt. se oddajo v na jem. — Naslov: Ferdo špilar, Maribor, Prešernova ulica št. 27.
Išče se zanesljiv majer na pol,
ki ima družino s 5 do 4 moškimi in 2 ženskima delavnima silama. Vstop v službo dne 15. marca 1955. Samo tre/ni, zanesljivi in pošteni ljudje prihajajo v poštev. Ponudbe se naj pošljejo oskrbništvu Oro-selovega posestva na I'ali pii Mariboru.	252
Učenca za tapetniško ali sedlarsko obrt sprejme Lenarčič Josip, tapetnik in sedlar v Cerknici pri Rakeku.	24-9
Matsjše posestvo blizu Ponikve
se 7 gospodarskim orodjem vred proda za 5S.000 Din. Več pove Čretnik, Ponikva ob južni železnici. 251
Proda jamo na obročna odplačila švedske posnema I-nike za mleko in br/.oparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. «Telina», I jnbljana. Mestni trg št. 25/1.
Pletilue stroje prodaja na obroke lelina, Ljubljana, Mestni Irg št. 25/1.
Dobra oblačila	>
V a m n u d i m o z a majhen d e n a r. A. PRESKEK, Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 14.
Iščemo zbiralce naroči!!
T tuli take, ki že proda jajo trgovcem in pekom moko. Ponudbe z znamko za odgovor na naslov: Separutor, Ljubljana, poštni predal 307.	239
Za zimo!
Vse potrebščine kupite na jbolje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in širigova. Nakup .jajc, masla, suhih,gob in vseh pol jskih pridelkov. Stalna zamenjava bučnic in sončnic za olje.	248
Za blato, gnoj in močvirje najbolje ustrezajo nepromočl jivi gumijasti škornji
Čevlji iz mastne kravine z močnim in neraztrsjljivim «jutr:jastim podplatom - Šivani in zbiti.
Jamčimo za vsak par.
Vrsta: 9897-00
Doma in okrog h i že vsakdo nosi naše tople ..žepe" z gumijastimi podnlati	—
Kdor ima rad koničasto obliko, nosi samo tele čevlje iz boksa . z gumijastimi^sj« podplati
Vrsta; 1977-22
Fantom In mladim ljudem dobro pristo-jajo tile trpežni in
Za nedeljo in praznik cvo čvrstih čevljev iz boksa z gumijastim podplatom
Trpežni viso ki čevlji za žene in dekleta
ceneni poičevlji z gumijastimi podnlati
Vrsta: 3165-00
Zakaj hodiš bos? Zakaj nosiš staro in pono-šeno obutev? Pridi k nam. za malo denarja dobiš dobro in trpežno obutev!
Za de£Uč%
v solo. za skakanje in delo na polju samo tele čevlje z neraztrg- -	j
ljivimi
gumijastimi'"^^ '■odplati	i
Za nedeljo in pra-znik vsakdo nosi tele dobre tn > lepe čevlje .j-gi
Opasno poročno darilo.
Podbregar: «Kaj pa ste dali svoji hčerki za poročno darilo ?»
Sivec: «Lep avto.*
Podbregar: «Kje pa sta petem novoporočenca preživela medene tedne?* Sivec: «V bolnišnici.*
Žal.
A: cKako pa razdeliš svojo plačo?» B: «Prav lahko. 30 odstotkov gre za najemnino, 30 odstotkov za obleko, 40 odstotkov za brano, 20 odstotkov za zabavo.* A: «Saj to je 120 odstotkov.* B: «Da, žal...»
Zadnja želja.
Sodnik na smrt obsojenemu: <?Po zakona imate pravico izraziti svojo zadnjo željo in po možnosti ji bo ustreženo.*
Obsojenec, po poklicu brivec: «Moja zadnja želja je, da bi smel obriti gospoda dižavnega tožilca.*
poškodbah, kvarah, opeklinah, lišajih, čirih, starih ranah ^fSIrfo^B^I „FITONIN"
Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno <l'T10N», diu/ba z o. z., Zagreb 1-78. '	(Reg. pod Sp. št. 1281 z due 28 julija 1933.)
Izdaia za koLzorcij »DomoviDe« Adolf R i b n i k a r,
Urejuje Filip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.