L.F.   Janja bi rada pogledala v nebesa
MALA Janja je Šla za pogrebom stare matere. Rekli so ji. cla je šla stara mama za starim oČetom v ncbesa. Radovcdna jc glcdala pmu-ka. kam bodo po-nesli staro majuo in odkod pojde v nebt>. Pa glej — zanesli so jo v temno jaino in zagrnili krsto s prstjo.
kako niorf z<laj stara mati, ki so jo zaprli v ozko krsto in zaprli v tesni grob. kako more zdaj stara maina v nebesa?
Janja je promišljevala o tem in pustila je svojo punčko v omari. pusdila žogo in mislila na nebesa. Soscdova Mara ji je povedala, kako je v nebesih:
Tam so itolgi1 zlate mize, pokrite z zlatim prtom. Za mizaini sedijo svctniki iu se gos*ij«. Angelci jim nosijo z ziatoin pokrite jedi.«
Janja je vzdihnila: Ko bi mogla pogledati saino zu hip v nebesa...! Vldela bi, kaj delata stari ata in tnama. kaj sosedov Tinček in stara botra Meta. \ idela bi, kako prižigajo angeleki zvečer zvezde na ncbu. da svetijo fvetnikom pri gostiji in pripovirdujejo nam. ki smo šl' na zemlji. dtt mora biti tam gori — ah! — tako lepo!«
¦i-Nebesa bi videla rada,L je tožila Janja Mari. Mara je pokazala na gric pred vasjo: Poglfj — tara se drži nebo zemlje: če greva tam gor, sc bova kar dotaknili neba — mogoče tudi, da bi skoeili vanje.«
*PojdivaU je silila Janja. Pojdiva Mtro, mogoče niso Se pakosili tam gori, pa dobiva še kaj zlatih jedi.«
Oeklici sta se vzpeli na grič ... .V glej — nebo! ... Ko je liiisliia janja. da se ga dotaknc, da ^a prime, pa se je odmakuiio na visoko goro. . Pojdiva na goro!« jc silila jHiija. Prišel je stari vaški črednik, ki je pasel po griču, in vpvašal deklici, kam gresta.
^\ nel>esa?i se je začudil ia dvignil Janjo v na-ročje. Pokazal ji je bližnjo goro m ¦visoke -vriiove za njo in vzdihnil: 'Nebesa? Ko prideš na hližnjo groro, se ti umakne nebo ua oue vrhovc. In ko bi prišla na one vrhove. bi bilo nebo spet daleč od ajih. Nel>o, ljuba moja dekKea. 1m>š videla samo. če boš pošteno živela in  sreiTio  inn rla.