List 27.
Politiški oddelek.
Poslanci na gališki razstavi.
Mi smo že večkrat naglašali, kako važen faktor v notranji politiki da so avstrijski Poljaki, in izražali svoje obžalovanje, da je mej slovenskimi in poljskimi poslanci le premalo zveze. Vsled tega Poljaki skoro nič ne poznajo naših narodnih razmer. To je za nas Slovence večkrat že imelo slabe posledice.
Pri nas so seveda nekateri, ki so zoper vsako zvezo s Poljaki, češ, da se Poljaki ne čutijo Slovane. Taka sodba je pač popolnoma napačna. Kdor pogleda poljsko slovstvo, bode pač videl, da se Poljaki zanimajo vsaj v toliki meri za druge Slovane, nego se Kusi, pri katerih je znanje o druzih Slovanih jako majhno. Obsojati tudi ne moremo Poljakov, če tirajo nekako bolj separatistično politiko. To prihaja pač le od tod, da ima Galicija neki izjemen položaj.    Separatistično  politiko tirajo v Avstriji
v           v
skoro vsi Slovani. Ce Cehi ali pa Hrvatje vedno trkajo na svojo zgodovinsko pravo, to pač ni manj separatistična politika, nego je politika poljskih državnih poslancev, kajti uresničenje češkega in hrvatskega prava bil bi pogin za nekatere druge slovanske rodove v Avstriji.
Mladočehi imajo ravno zaradi tega tako malo vspeha s svojo politiko, ker so si od sebe odtujili Poljake. Da niso njih vodje vedno se zaganjali v Poljake, bil bi njih položaj v državnem zboru vse drugačen. Baš nasprotje mej Mladočehi in Poljaki je mnogo pripomoglo, da se je sklenila koalicija in da se vzdržuje. Mej Poljaki nikakor niso vsi za koalicijo. Mej njimi je močna stranka, katera ni za koalicijo. Ta stranka bi se koaliciji ne bila pridružila, da niso vodje protikoaliciji baš Mladočehi, ki so že tolikrat žalili Poljake. Tudi ne smemo misliti, da so vsi Poljaki nasprotni razširjenju volilne pravice. Temu nasprotuje samo poljska plemenitaška stranka, katera se pa mora boriti že dolgo za svoj vpliv. Mej narodom poljskim, posebno v mestih, se pojavlja nova čisto demo-
kratična stranka, katera ni nasprotna razširjenju volilnega prava in je sploh za večjo svobodo. Ta stranka tudi ni tako specijalno poljska nego so plemenitaši, temveč ima širje in višje obzorje, v njej bi Slovenci lalko našli dobre zaveznike. Za plemenitaško stranko so v Galiciji mesta že zgubljena, pa tudi v kmetskih občinah se jej stališče maje. Celo v veleposestvu ne more več absolutno gospodariti, o čemer je nas poučila nedavno neka dopolnilna volitev. Kačunati je treba s poljskim narodom samim, ne pa le z njegovimi državnimi zastopniki.
Občno je znano, da Poljaki odločujejo o večini v državnem zboru. Brez njih nobena vlada ne more dobiti večine. Iz tega je vidno, da tesneje zveze s Poljaki morejo nam Slovencem mnogo koristiti. Govori se, da vlada samo zaradi tega ne misli se udati Nemcem zastran celjske gimnazije, ker so se za ta zavod nekoliko zavzeli Poljaki. Poslanci slovenski, kateri so ostali v koaliciji, zatorej le umno ravnajo, ako iščejo tesnejše zveze s poljskim klubom. Vsaka naša zahteva, za katero zastavijo Poljaki svoj vpliv, se nam bode izpolnila. Seveda slovenski poslanci zunaj koalicije v tem oziru nimajo tako ugodnega stališča.
Zaradi tega je nas le veselilo, da sta se potovanju državnih poslancev v Galicijo pridružila tudi g. Hohen-wart in Suklje. Posebno poslednji je zastopal nas Slovence. Gosp. Suklje je bil zato zaradi tega precej sposoben, ker ima on že tako mej poljskimi politiki več prijateljev. Sedaj si je pa gotovo razširil krog svojih znancev mej Poljaki. Upamo, da je porabil to priliko, da je pojasnil Poljakom naše narodne razmere. Gosp. profesor se sicer zares rad suče le v višji politiki, ali vendar smo preverjeni,   da ima  še vedno nekaj   srca za   svoj narod.
y
Tudi smo prepričani, da vezi, ki so se mej g. Sukljem in Poljskimi politiki ob tem shodu sklenile, se bodo vedno krepile in da nam Slovencem le koristijo, če pripeljejo do tega, da bode mej poljskimi in slovenskimi poslanci v bodoče vse živahneje občevanje, nego je bilo dosedaj.
Sicer  pa že to,  da je  poleg grofa Hohenwarta bil
povabljen k potovanju v Galicijo tudi gosp. Šuklje, nam dokazuje, da imajo Slovenci še vedno nekaj veljave v političnih krogih in da jih zmatrajo zlasti koalicijski politiki še vedno za važen faktor, kateri bi se ne dal lahko zameniti. To pa baš omogočuje našim poslancem, da morejo na Dunaji kaj doseči, ako bodo znali si izkoristiti položaj. Baš v tem oziru se lahko marsikaj nauče od Poljakov. Poslednji so znali vsak položaj izkoristiti zase. Vedno so imeli pred vsem svoje poljske koristi pred očmi, svoje postopanje potem uravnali. Naših poslancev ni toliko v državnem zboru, ali vendar morejo marsikaj doseči, ako bodo hodili po potih, katere so jim že večkrat pokazali Poljaki.
To potovanje poslancev v Galicijo ni imelo le namena ogledati gališko razstavo in seznaniti se z napredkom poljskega naroda v poslednjem stoletji, temveč imelo je tudi velik političen pomen, imelo je namreč utrditi koalicijo in svetu pokazati njeno življensko zmožnost. Vsi časopisi priznavajo važnost temu potovanju v Galicijo. Nas pač posebno ne more veseliti, če se koalicija utrdi, ker imt) tudi danes še prepričani, da za slovenstvo taka politika ni dobra. Računati je pa nam potreba z razmerami. Koalicija se utrjuje od dne do dne in v naših močeh ni, da bi jo strmoglavili. Bil je čas, ko je bilo mogoče še tako politiko preprečiti, ali te priložnosti naši poslanci niso porabili. Morali bi bili že tedaj z vso odločnostjo porobu se postaviti, ko so se začela pogajanja o zvezi mej konservativci in liberalci. Dognanim faktom se upirati, je pa že bilo prepozno. Protikoalicija se pa tudi ni obnesla, kakor je bilo pričakovati. Mladočehi so njeni vodje, ali so pokazali svojo nesposobnost k sebi privleči druge stranke. Niti Rusinov niso mogli si pridobiti.
Zato pa moramo Slovenci le veseli biti, ako se bole dalo tudi v koaliciji kaj pridobiti.
Potovanje poslancev v Galicijo je pa vsekako nam nekoliko olajšalo delovanje v tem oziru. Poleg tega se je pa iz raznih govorov videlo, da sami Nemci že priznavajo, kako važen faktor da so Poljaki, da torej sami ne morejo več odločevati. To spoznanje je pač veselo za nas, ker se Nemci vendar ne bodo upali pokazati vse brez-ozirnosti, posebno smo mi pred tem obvarovani, ako se nam posreči za naše težnje pridobiti Poljake.
260