V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. , pol leta . 3 „ 10 „ „• četert leta t „ 70 „ . Po pošti: . Za celo leto . 7 for. 60 kr. • V,'1* pol leta . 3 „ 80 „ „ četert leta . 2 „ — „ &)> Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr . ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; večo pismenke plačujejo po prostoru. Za v-ak list mora biti kolek (»tempelj, za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!* Nar. posera. St* S S* V Celovcu v saboto 22. julija 1865. TccSlj I* Slavjanska sloga in vzajemnost. I. Blizo tisoč let je že, kar je živel Svato-pluk, mogočen slavenski kralj velike Morave. Na smertni postelji je poklical svoje sinove, jim je kar bodi naročil, vzel zadnjič snopič zvezanih paličic in ga podal vsakemu izmed svojih sinov, naj poskusi snopič po sredi prelomiti. Vsi so noredoma poskušali, pa v snopič zvezanih paličic nikdo ni mogel prelomiti. Zdaj pa je Sva-topluk palčice po samem iz snopiča jemal in vsako posebej lahko prelomil. Potlej pa je rekel: Vidite, ljubi moji sinovi! v sno- pič zvezanih paličic nikdo ni mogel prelo-ffliti, vsako posebej pa lahko. Ravno taka je tudi z vatni; dokler bodete složni, v ljubezni lepo zvezani in zjedinjeni, vas nikdo ne bode premagal; ako se pa razdelite, joj in gorje vam! oslabeli hote, nasprosniki in sovražniki vaši pa bodo močnejši od vas in premagali vas bodo. — Ta pravlica je 8tara in vsakemu znana, — pa tudi to je staro in vsakemu znano, da Slavjani niso se tega nauka deržali, da so bili nesložni in razdeljeni in da so v različnih časih in po raznih krajih naizrečeno terpeli, —- ker •ned njimi ni bilo sloge, edinosti in vzajemnosti. Tudi pri Slavjanih se je poterjala stara resnica: „Po slogi rastejo male stvari, nesloga vse pokvari.“ — Po sraerti kralja Svatopluka so se sini njegovi razdelili in bili nesložni, sovražniki so nad nje planili, po samem jih premagali in mogočno njih kraljestvo Nemci in Madjari raztergali in razdelili. Blizo o tistem času so Slovenci s Karlom Velikim vojsko imeli, pa junaško se branili; trikrat jih je premagal, pa trikrat so skočili spet na noge, ali zadnjič jih je nasprotnik vendar premagal in v svoj jarm posilil. Kaj je h Jo te nesreče krivo ? Nič drugega kakor to, da so Slovenci sami stali in niso bili z drugimi slovenskimi plemeni združeni. Slovencev s Hervati in Serblji zjedinjenih bi sovražnik gotovo premagal ne bil. Hervatje so se Frankom moško ustavili pod svojim vojvodom Ljudevitom, —i pa so niso mogli ubraniti, zakaj da ne? Zato ker niso bili z drugimi Slavjani zjedinjeni. S Slovenci in Serblji zvezani bi lahko bili premagali, Serblji, pravi junači na glasu, so se slavno veliko let s Turkom vojskovali, zadnjič jih je pa grozovitni sovražnik vendar podjal v nesrečni bitki na kosovem polju lO. junija 1. 1389, in je vso serbsko vojsko pobil in razkadil, tedajnega serbskega kneza Lazarja z mnogimi serbskimi vojvodi umoril, serbsko cesarovino pokončal in ubogi narod spravil pod okrutni svoj jarm. Od kod ta nesreča? — Edino od tod, da so se Serblji le sami branili, in da niso bili z ostalimi Blavjanskimi plemeni združeni. — Čehovi, slaven in mogočen narod, so se z Nemci junaško vojskovali, pa razdraženi in ločeni od drugih Slavianov so bili preslabi, nasprotnik jih je na Belej gori leta 1020 posekal in pomandral. — Kervavilr solz bi človek pretakal, ako premišljuje, koliko nesreč so preterpeli junaški Polaci samo zategadelj, ker nočejo Slavjanov spoznati za svoje brate in se prijeti prave slavjanske politike. — Zakaj da mi avstrijanski Slavjani še naše dni tako malo opravimo, tako malo veljamo? Leta 1848 se je poJerla na kupe stara Avstrija, stavila pa se je nova, ustavna in svobodna Avstrija, in Slavjani so za to novo Avstrijo stali kot terdna skala, prelijali so ščurkoma svojo kerv, — drugi narodi so jo zapustili, izdajali in razdirali, — in kaj se zgodi? V tej novi Avstriji se je na Slavjane malo gledalo, unim narodom se je vse po volji in sreči godilo in delalo, —• zakaj da? Slavjani nismo delali in se poganjali složno in vzajemno. Leta i860 je presvitli naš cesar spet na svPIo dal svojo oktobersko diplomo gotovo le v tem namenu in s to voljo, da se vsem narodom pravica godi in da v novi Avstriji kraljuje ravnopravnost vseh narodov. lJa kako se je izpeljala ta prežlahtna volja in ta pravični namen presvitlega našega cesarja? Tako se je Avstrija osnovala in ustavna vlada napravila, da so ostali Slavjani avstrijanski stari hlapci drugih narodov in stare s rote, kterim se kratijo najsvetejše pravice. Zakaj da pa? Slavjani niso bili združeni in niso se deržali ene in iste misli in poti. Hervatje, Serblji ^ in Slovaki niso prišli v deržavni zbor, — Čehi, Poljaci, Ru-sini, Slovenci so sicer sedeli v deržavnem zboru, pa kako so se obnašali? Rusini so čez rov in kol šli za Smerlingom, —• Čehi in Polaci so^ sperva lepo složno delali, po-znej so jo Čehi pobrali in zapustili Smer-lingovo „gledališče,“ Poljaci pa so jo potegnili za Smerlingom, — Slovenci pa so se vagutali in niso vedeli prav, kaj in kam. Nesloga je rodila žalosten sad. — Tretjič so ponuja nam Slavjanom lepa priložnost, da si pridobimo svojih pravic. Spet se jim je poderla komej pet let stara hiša, ktero so stavili brez Slavjanov, v kteri niso hotli Slavjanov spoznati in imeti za ravnopravne brate in sosede. Spet se je pokazalo, da prayicni Bog nad zvezdami živi in čujo nad pravicami vseh narodov; spet se jasno vidi, da je vendar le pravičnost terdna in stanovitna podlaga vsaki der-žavi; spet bije vsakemu v oči od slavjan-skih časnikov in poslancev izrečena in dokazana resnica, da Avstrija na birokratično-centralističnem potu no pride k miru in pokoju, se manj pa k sreči, moči in slavi, in da Avstrija le po federalistični vladni napravi postane pokojna, srečna, mogočna in slavna. — Sliši se in tudi radi verjamemo, da je novo ministerstvo dobre in modre volje, sklicati vso deželne zbore, naj oni izrečejo in kažejo, kako naj se Avstrija uiavna in S čitavnicami začela se nam je nova doba narodskega življenja sploh, in je za razvi-tek. slovstva še posebno važna. Družbeni večeri razodevajo čedalje večo potrebo pripravnih veselic. Tej potrebi se bode moralo zadostovati in že smo dobili Bleiweisove in Vilharjeve glediščine igre. Začetek dramatičnega slovstva pa je brez dvotnbe važen, sila važen; če s pervimi stopinjami ne krenemo na pravo pot, lahko se zgodi, da daleč zajdemo, da zgrešimo pravi cilj narodsko omike. Če v enačili za celo slovstvo, za ves narod visoko važnih trenutkih skerbno ne pazimo, ukrivičili se bodemo narodu. In tukaj bi ti, dragi moj „Glasnik", ko-jedini naš lepoznanskoslovstveni list imel zopet pervo besedo. S tako lahkomiselnostjo pa, kakor jo pokazujemo doslej, ne vem, če se pojde po pravi poti. Vilharjeve igre dopadati morejo popačenim Francozom, nečimurnim Nemcem — pa priprostemu narodu slovenskemu se nikakor nočejo. To kaže jasno, da duh, ki veje v njih, Slovencem ni po všeči. To je pa za pravega domorodca sila važna reč. Vilhar je med pervaki naših pisateljev; njega Besednik. Književne eerlice. (Konec.) Čo hoče „Glasnik" pravo nalogo lepo-znansko - podučnega, periodiškega lista iz-verševati, moral bi rc cc!6 prestrojiii. To bi sc pa kakor menimo, dalo doseči takole: V pervo naj bi izhajal „Glasnik" v mnogo krajših dobah (k večemu vsakih štirnajst dni!) v došedanji obliki; v drugo pa naj bi donašal zraven dosedanjega gradiva še dosti druzega raznoverstnejega, namreč kritičnega zapopadka, saj je ravno kritično delovanje taecga lista, Lakor bi naš „Glasnik" rad bil, med najglavnejimi nalogami njegovimi. V pervej versti naj bi se pregledovalo domače slovst' o, naj bi se pretresovali do-. mači pisatelji; potem naj bi se pa tudi na slovstveno delovanje ostalih sorodnih n: m narodov marljivo gledalo ter seznanivali Slovenci z izverstnejimi plodovi vseh bratov naših Slovanov. Toliko „Slov. Glasniku", Bog varuj iz kakega druzega namena, ko iz čiste domoljubnosti. Dolgo me jo že tiščalo na sercu, torej sem se z velikim veseljem poslužil priložnosti, ktero nam ponujaš ti, ljubi „Slovenec", razkrivaje raznoverstno potrebe našega naroda. Stavimo kaj, da bi se po tem načinu „Slov. Gl." dan na dan bolj priljubi val vsem izobraženim Slovencem, t°r da bi število njegovih bravcev čedalje bolj naraščalo. Priljubljenost kakega časnika kaže 'sc najbolj v tem, da se že komej dočaka dan, ko pride novi list, ne pa če je brav-cem vse jedno, če pride ali ne, in če se prišedši liladnokervno položi na stran. Da je pa takov list, kakoršnega bi radi „Glasnika" imeli, silna potreba za nas Slovence, ni dvombo; dobivali bi potem lahko doma, kar si moramo zdaj iskati deleč na Dunaju v „Slaviscbe Blatter" in pa v „Zu-kunfti". In vendar je veči del naše vedoželjne mladine nezmošen naročevati si gori opomnjenih listov. Pa bi mi hotel kdo oporeči: Da govoriti in nasvetovati ni težko, pa storiti je druga? — temu bi samo odgovoril: Poskusimo , pa bodemo videli , kakšen bode vspeb. vlada, da brde k sreči in slavi celi der-žavi, presvitli cesarski rodovini, vsi m posameznim deželam in narodom Da bi to imenitno in težavno delo srečno šlo izpod rok! In veste, kdo more k temu veliko pripomagati ? Po naših mislih : S1 a v j a n-ski poslanci. Ako slavjanski poslanci vseh deželnih zborov složno iu vzajemno razložijo svoje misli, složno in vzajemno dokažejo, da so njih misli prave in koristne na vse strani: gotovo vlada no bode mogla prezreti in preslišati glasu slav-janskih poslancev, — in to bode sreča za vlado, za nas Slavjano in za vse narode avstrijanske. Narodna prislovica pravi: „Bode mlačen veter potegnil, vsem ljudem eno misel dal." Zdaj je prišla spet srečna ura, da je spet neobhodno potrebno, da vsi Slavjani delajo složno in vzajemno. Bog daj, da bi potegnil tisti vetrič In vsem dal eno misel! Kako pa naj delajo vsi slavjanski poslanci složno in vzajemno, povemo prihodnjič. DtTŽavni zbor. Nimamo dosti o njem povedati, pa se to, kar je, povemo ob kratkem. Očitne seje so malo po malem še vedno, ali poslanci si ne belijo dosti svojih glav, bodisi ker jim je gotovo tudi zdaj zelo vroče, bodisi pa tudi zavolj tega, ker ne vedo, kaj jutranji dan prinese. Saj imajo pa tudi prav! Cesar niso v osmih mesecih mogli dognati in doveršiti, gotovo tudi ne bodo v teli dneh, ki so jim še odmenjeni. Pa tudi dela nimajo kaj pravega. Toda povejmo hitro, kar je. Obravnovavua komisija, ki smo jo žo zadnjič omenili, se je že pogodila, sveto-vaje, naj vsaka zbornica nekaj od svojih tirjatev jenja, da bode prej ko mogoče do-gotovljena finančina postava, in potem je tudi odobrila zbornica poslancev predloge za dve železnici na Češkem, in tistega za Sedmograško železnico, kakor ga je bila prenaredila gosposka zbornica, Tudi kar se davka zastran žganja tiče, odobrili so poslanci to, kar so „gospodje14 nasvetovali, t. j. da se davek za žganje zniža in pri izvažanju povračilo daje. — Toliko na kratko o tem, kar se je zadnje dni v derž. zboru godilo. Kaj prihodnost prinese, se nihče ne ve.; zato se po stari navadi lahko še ugibuje, ali bo derž. zbor zanaprej širji, oži ali prav ozek, ali pa da v tej podobi cel6 neha. Vvstrijansko cesar«tvo. Dežele n;že-avstrijanske. Sn Himaju. (Časni s tvo. — O novem ministerstvu kaj. —Sertyey, i -tuitAA-JU .AwUUAti »Ut.-.vafc....JLVtCA. iku rf.iliuu.- _J bodo posnemali mlaji Slovenci in — zabredli smo jp gotovo. Le začnimo dajati Slovencem enako igre, kakor se vidijo po nemških mestih, na Dunaju in drugod in že tudi po naših sloven-sko-nemških mestih, kakor so n. p. Langer-jeve šalivke, ki so pravi izvir one škodljive kulture, pa bomo videli, kam bodemo spravili v kratkem nepokvarjeni narod svoj. Že sem slišal več pri čitavničnih igrali bivših popačenih mestjančikov praviti: „če ni nič za smejati (prav po nemškutarsko!) to ni nič“! Le tako naprej, pa glejte kam pridemo! Toliko za zdaj. Močno me je vznemirovalo, dokler nisem povedal, kaj mislim. Zdaj mi je pa dosti lože pri sercu. Kakor sem gori v začetku rekel, hvaležen ti bodem, ljubi „Slovenec/* če mi bodeš pokazal , da se motim, da imam krivo. Bogoslav. - 218 — K u ku lj e vi č in Maž u ra ni č. — Kober.) Naši liberalno-centralistični časnikarji so pač čudni — vitezi. Smeha ali pa žalosti bi lakko počil, kdor !e količkaj njih politično klatovizovanje opazuje. Zraven tega pa so si še vedno v lasčh, očitajo eden drugemu, da se no dtrži stalne poti in terdi danes belo, jutri pa černo, da bi se mu ja kaj naročnikov ne izneverilo. To je politična značajnost dunajskih časnikov, ki so bahaje se popred vsemu svetu trobili, da imajo le oni za vse pravo zdravilo v žepu, — in da vse drugo ne velja nič. Ubogi revčiki! Slepili ste sebe in druge, ki so bili tako zaslepljeni, da so vam vse verjeli, — zdaj pa strahu skorej poginjate! Najbolj nesrečni, se ve, da pa so tisti izmed njih, ki so zlati oves v zlatih vladinih parnalt zobali in vladine naredbe zagovarjali. Ker jim ni gospodarja več, ki bi jim kerrne podajal, so revčiki lačni, proti jim najhujša, — smert gladu. Tako je že naznanil „Bot-schafter/1 pervi Smerlingov list, da konec tega meseca neha izhajati. Kakšne misli ga neki morajo zdaj obhajtiti, ko gleda smert tako blizo pred seboj, on, ki si je gotovo od veče starosti sanjal in v syoji ošabnosti mislil, da bo vse nasprotnike pokopal! Nič bolje se ne godi „stari Avstrijanki,** vendar je pa pri njej ta razloček, da si vedno s tem pomaga, da zasukne hitro plajšč po vetru, in da se ponudi vsaki vladi v službo ter se tako, če je tudi že vsa oslabela, hripava in potrupljena, še vedno smerti odtegne. — Kuranda, Zang in „novi svobodni Presserjr* pa Be' togote, zakaj da se jim program novih ministrov že ne naznani; da z megleno oktobersko diplomo ne bo nič prida in da se jim je le deržati februarskega patenta, iii je tako jasno (?!) vse razločil iu ustavnost določil. Poslancem pa se očita, da so zadnji čas Smerlingu preveč nasprotovali, ined tem, ko bi bili vendar morali vedeti, da le ž njim zmagajo, brež njega pa a kupico (glažkoni) občinski Pdaki veliko govorijo, — pa lp v kerčmi sp prespeto modri, drugod od njihove modrosti pg ni duha no sluha! — Pred ne-kterimi dnevi spin bil slišal, d(i je v spodnji rožni dolini nek župan svoje svetovavee in odbornjke v neki kerčmi zbral in da so so tam pipv — prav modi'p za, kupico posve-tpvali! — k1 ra v je siepr, da se koristno h kratko,časnpmn pridruži, pa vendar mislimo, du bi boljši bilo, da bi bil župan sejp y lastni in sicer bližnji hiši napovedati dal, kerčma ostane kerčiua in za obpinsko sejo v kerčmi in pri kupici ni pripraven kraj. Ppstimo pa hiše in stopimo rajši v veliko hišo božjO — v krasno naravo. Prav lepo jn gorko yrenie nam je Bog dal. Naše gpi'sjie dbjine so $e oblekle v najlepšo svojo obleko. Cergvno je pretečni mesec precej moker in nenavadno merzel bil, vendar setvam in senožetim hladno vreme ni čisto nič škodovalo. Že so tukaj kositi jeli; rež Jo že odcvetela, prav lepo stoji in kmetu dober prislužek obeta, na slami je vi-oka in močna, klasje prav lepo — spomladnje setve: pšenica, ječmen in oves prav lepo rastejo in obetajo dobro in bogato žetev, Čeravno nimamo veliko žitorodivne zemlje. Bog nam daj stanovitno in toplo vreme in revni naši kmetje si bojo po lanskem prav nesrečnem vremenu in letu zopet enmalo opomogli. Na južni strani Žingarce (Singerberg) medved pravo gostijo obhaja. Pred ne-kterimi dnevi je okoli 2 centa težko junico mojega soseda raztergal in pojedal, pa no v enem kosiiu, s tem bi si bil želodec prekašal, ampak počasti jo je zbrisal; meso je zaporedoma v treli krajih zakopano in shranjeno imel, kar sem potem sam in še nekaj koncev kože, nog in nekaj od glavo videl. Pretečeni pondojek pa jo blizo poprejšnjega kraja zopet mastno ovco razmesaril; — ni bedak, ampak prav zvita če ravno kosmata glava; že blizo 2 leti se tukaj okoli klati, pa vendar je še ni naletel. Kedar ga zašacijo, pišem hitro „Slovencu**, kako pri nas dolgo — dolgo po škodi ko-Bingitoglavnc mermrače lo\ijo. V ITInriftorii. 47. julija. — r — Kako se Slovencem v Mariboru godi? Tako, da imajo včasih nekaj veselega, nekaj pa žalostnega, kakor pač življenje povsod ;n vsakemu prinaša. Naj Vam pervič nekaj omenim iz našega zbirališča iz eitavniee. Tu še zmirej vlada dobra sloga, nekaj so tudi dela in pripravlja za občno namene. Za besedo, ki jo menimo napraviti v čast našemu nepozabljivemu Slomšeku dne 24. kimovca (ravno tri leta po njegovi smerti), sc pridno učimo novih pesmi večidel ž njegovimi besedami a z novimi napevi. Res smo pričakovali nekaj več tvarine; dosihmal smo le dobili od gg. Dr. G Ipavca, J. Miklošiča, in T. Maneliu nove napeve. Neki tukajšnji podobar g. Held, rodu Čeh, izdelal je Slonišukovo dopersno podobo samo po njegovi fotogrnliji, in delo se smč ne samo glede tega slabega izvira (Helel ni poznal Slomšeka, še ni dolgo tu) prav dobro imenovati. Da je Helel pravi umetnik, sodi se lahko po tem, da je dobila njegova osnova za Netzcrjcv spominek , ki ga mislijo v Gradcu postaviti, pervi dar; zdaj bo izdelal spominek iz kararskega marmorja. Tedaj boljše podobe nimamo pričakovati in vredno bo naročiti izlitke, ktere misli iz gipsa napraviti. Žalostno pa je, da Slomšeka tako pozab-ljajo njegovi nekdanji pomočniki v gospodovem vinogradu. Lo malo kedaj šc vidimo v čitavniei kterega duhovnika, in tiste, ki šo prihajajo, lahko šteješ na perste eno — $21» — roke. Sicer pa drugi elani pristopajo, tako da se ne manjša dosti Število članov; posebno Cehov je dosti, ki so povsod verli in značajni domorodci. Včeraj se jp dalo celo društvo fotografova ti, in morebiti bomo poslali podobo vsem čitnvnieaU), čakajo, da od vseli tudi dobimo tak dar. N'as Slovencev je tako malo, da moramo med seboj vsi biti v ozki zvezi, kakor rodovina. Simič bi bila imela biti volitev novega odbora, ker je preteklo četerto društveno leto. Zbralo se je malo članov, in skieniio se je, da se daje sedanjemu oduoru še oblast do konca 18b5ga leta; tako bodo prihodnjič volitve po zimi in bolj obiskane. Nada je se je sklenilo, da se pismeno lepo zahvaljujemo Frauheimčanoin, ki so društvo tako lepo sprejeli, ko jih je obiskalo dne 2. t. m. Res že dolgo nismo doživeli tako veselega dneva, ko 'med temi naš.mi najbolj domorodnimi prijatelji na kmetih. Posebno pri „zlatem studencu,“ vsred krepkega bukovja, smo se radovali, poslušali izurjeno domače pevce in godce, in si napivali. Gospod župnik so st dali napolniti kupico iz Zlatega studenca z vodo, pa pri napitnici jim pride na misel, da voda ni dosti vreuna Stvar, ž njo napivati; dajo kupico nazaj, in glej — napolni so r/f vinom iz res zlatega studenca; naši prijatelji namreč so bili skrili sodep viha v inahovju nad vrelcem; Bog jih žiyi! B. (Slov. gimnazije na Btaj). V°’ sreči mi je nemški časnik „Uri-terrictits^eiturtg tur Oestcrreich,** ki na Dunaju izhaja, v roke prišel. Zvezek, ki je 20. junija t. 1 beli dan zagledal, donaša Statistiko štajerskih gimnazij. Mariborska gimnazija jo štela na koncu 18U4. leta 804 učencev. Med njimi jih je bilo 238 Sloven-cov, in vsem tem visoko ministerstvo ni dovolilo, da bi se vsaj kerščanski nauk po slovenski prednašal. Zastonj je bila prošnja g. kateheta imenovane gimnazije. Mi pra-šamo, ali se uči kerščanski nauk zavoljo tega, da si slovenska mladina malo poprej nemškega jezika privadi ali zavoljo tega, da si mu razbistri um in serce požlahtui? Pričakovati hi bilo, da bi se duhovne oblast-nije, kamor vzlasti keršanski nauk spada, oglasile in krepko potegnile, naj se ta škodljiva napaka odpiavi. Pričakovali smo, pa nismo nič pričakali in bodemo tudi ja-veljne kaj pričakali, ee je to resnica, kar sem une dni slišal za gotovo pripovedovati. Znano je vsemu svetu, zakaj da se je naš slavni in po ceii škotiji ljubljeni in spoštovani gospod Franc Kosar iz bogoslovskega setninišču odpravil in povišal za dekana v Kozjem. „L>a se dobi v semenišče nov in drug spiritual, kteri bode imel voljo in ve-se ju, braniti in razširjati nemško kulturo.*1 Pako sem slišal pripovedovati; zdaj pridejo bogoslovci na dom, bomo že zvedeli, kaj in kako so uči v mariborskem seminišču, v kterein se odrejajo duhovni pastirji za skoz in skoz slovensko škofijo. Ne bodemo zamudili, naznaniti Vam, kar zvemo in serčno nas bodo veselilo, ako se ne po-terdi, kar se med ljudmi govori: da je naše seiuiniščo „propaganda nemške kulture.“ Mi tega zdaj še no verjamemo — Celjska gimnazija je štela 2iU učencev veči del, kakor „Uiiterriclitszeituiig" pravi, „slovensko kervi.-* Ni se čuditi, da je tukajšnje vods.vo na vis ministerstvo prošnjo vlaž.lo, naj bi so za slovenščino poseben pčen.k postavil, in sicer „extra statuin*1, ker jo število rodnih učenikov tako že dopolnjeno. Vis. ministerstvo je to prošnjo odbilo! Vzemite deržavni šematizem v roke in hote našli veliko uradnikov extra statuin in Bog Ve, ali so tako potrebni kakor za slovenski jezik in za 270 slovenskih učencev poseben učenik v Celju. — Slovenci pač nimamo sreče! — Dežele trojedme kraljevine. Iz ZiucrefiR. (Zbor so spet odlaga. — M a ž u r a n i č, — konkordat v vojaški krajini). Danes vam nimam nič kaj posebnega pisati, le to vam naznanjam, kar se govori in tudi po časnikih bere, da se bode deželni naš zbor še dalje, neki celč do oktobra, odložil. Nova vlada menda je volje vse deželne zbore ob enem času sklicati, naj vsi ob enem svoje misli zastran deržavnopravnili razmer svoje mnenje izrečejo in sklepe delajo. To se nam kuj pametno dozdeva. — Na našega dvornega kancelarja letijo zdaj ostre pšiee od vseh strani. Za besede, s kterimi ga „Agrame-ricau brani in zagovarja, ne da nihče piškavega; oreha. Zavoljo tega se neki noče premakniti s svojega dvorskega prestola, ker je skoz in skoz ustavnih misel in se vselaj ustavno obnaša (?). Da se bode za-naprej naša Avstrija ustavno vladala, tega pričakujemo in upamo vsi, — kako pa je Smerling ustavno vladal, tudi dobro vemo in smo čutili vsi. Pravijo od našega Mažu-raniča, da je za časov Šmerlinga nosil rad nemški frak, — morebiti smukne zdaj za časov Majlatha v madjarsko atilo. Program, ki ga jo nekdaj „Politika** razglasila, nam je priča, da Mažuranič pri Madjarih ni tako ptujec v Izraela. Kdor je plajšč enkrat o vetra zasukal, od njega se po pravici ojimo, da ga bode drugikrat tudi. Zatorej je nad vse — političen značaj ! — Cerkveno premoženje po vojniškej krajini je še z ?aj v roei dotičnili vojniškili administratičnih organov. Škofje: Havlik, Strossinayer, Ože-govič in Sniičiklns so pri vladi vložili prošnjo, naj konkordat tudi po vojaškej meji svojo veljavnost dobi in v življenje stopi in naj cerkveno premoženje pride cerkvenim oblastnijam v oblast in v upravljanje. Sliši se, da je vojniška oblastnija to prošnjo odbila, rekoč, da se brez vojaškega minister-stva v tej reči ne sme ničesar prcnarediti. Pluje dežele. Tnrška. Turška vlada zdaj na vso moč poskuša, kako bi ji vsaj še nekaj časa mogoče bilo „hirati** pa ni nič upati zdravja. Na vrat na nos vpeljuje nove naredbe po zapadno — evropskem kopitu, ali no prilega se ji nobena prav, marveč zadrege postajajo zanjo še hujše: Koran ne terp i n o bc n e spremembe; zatorej se na njegovi podlagi nič stalnega sezidati ne da. Oni dan smo omenili, kako je Bolgarsko politično razdelila in jo osrečiti skuša, zdaj naj. pa omenimo tiskarne postave, ki jo je o novem letu turška vlada oklicala. Kaj tiskarno postavo? vprašal bodo inarsikteri z začudenjem. DA, tiskarno postavo, in sicer nekako po kopitu zapadnih deržav, vendar pa tudi ta ne bode in tudi ne more biti Turčiji k sreči in blagostanju, ker vse, kar se zunej korana stori, Turčiji je nova in vedno hujša rana, — in bo naj še nekaj tacili, kmalo mora se v čemi grob pogrezniti. Če pa pravimo to, ne pravimo zavolj tega, da bo nova tiskarna postava tudi kristjanom po Turškem k sreči in narodnemu napredku — nič ihenj ko to! Nova zanjka je, v ktero jih* hočejo loviti in vsako gibanje na narodnem polja zatreti, da, k oj v začetku zadušiti! Dosihdob ni bilo nobene tiskarne postave. Pisavoi, časniki so tedaj malikrat s turško gosposko opraviti imeli, razuu če je bil kdo osebno razžaljen, poklican je bil razžalnik prid sodbo. To se jo zlasti na Bulgarskem mnlokterikrat zgodilo, ker ondi niso toliko z vladinimi zadevami opraviti imeli, kolikor z domačimi cerkvenimi, da bi se rešili ger* škili duhovnov. Saj je pa tudi notran a in vnanja turška politika tako žalostna, da je zas onj o njej kaj besedovati. Bi jej tudi nič no pomagalo! V cerkvenih prepirih je včasih vlekla tudi s gerškim pat rij ari ioni, dokler ji je šo on kaj denarja dati mogel; včasih ji pa tudi za nič mar ni bilo. Zdaj pa je drugačna. (Konec pride). Italija. Pogajanje italijanske s papeževo vlado so je bilo pred nekaj časom razdcrlo. Obdob žnjfc pa zdaj ena drugo, da je to pogajanje razderla. Da pa naši bravci sami presodijo, ktera med njima je prav za prav kriva, da se ni pogajanje srečno doveršilo, postavimo tukaj predloge in zahtevanja obeh vlad. 1. Rimska vlada je zahtevala, naj se v s i pregnani škofje v svoje škofije nazaj ver-nejo, italijanska (vlada) pa je hotla razloček delati med tistimi škofi, ki naj se k o j vernejo, ki se še le poznej verniti smejo in pri kterih se je, ako se vernejo, kakih homatij bati. Vendar pa je tudi* izrekla, da ne bo nobenemu poti v škofije zabranila. 2. Rimska vlada je zahtevala, naj se za vse prazne škofije poskerbi; italijanska pa je terdila, naj se imenujejo škofje le za tiste škofije, ki jih je Vegezzi pervikrat v Rimu predložil, kterin* naj se pristavite še škofiji Sinigalska in Modilijanska. 3. Rimska vlada je predložila, naj škofje ne prisegajo na nič drugega, razun kar jim cerkvene postave velevajo, izjema se le dopusti pri tistih, ki so v sardinskih pokrajinah; italijanska pa je tirjala, naj vsi škofje brez razločka kralju prisežejo* 4. Rimska vlada je zahtevala, naj se odpravi „exequatur” za „bule" ali papeževa pisma na imenovano škofe, italijanska pa je izrekla, da morajo (jelo „bule" sv. Očeta na tiste škofe, kji so za škofije v lastni njegovi deržavi imenovani, „exequatur" ali vladinemu pregledu in poterjenju pqdver-žena biti razun tistih za škofe, ki bodo pozneje po posebnih dogovorih od sv. Očeta imenovani. 5. In slednjič ni hotla italijanska vlada škofa, ki je bil za Orvijetsko škofijo imenovan, priznati, dasiravno en del škofije še vedno papeževi deržavi pripada, in to za to ne, kor je bil po tem še le imenovan, ko je papež pismo na kralja poslal. Vendar a je italijanska vlada tudi izrekla, da ga oče priznati, če se bo dokazalo, da so njegove osebne lastnosti dobre. — Iz tega tedaj, kar je tirjala italijanska vlada, se vidi, da je le ona kriva, ne pa vlada papeževa, da se je pogajanje raz-derlo; kajti tirjatve njene so bile prenapete in take, da jih ni mogla papeževa vlada ne po eni ne po drugi poti sprejeti. Govori se pa vendar spet, da se pogajanje z nova prične. Francoska. Pri Napoleonu je zdaj znani Abdel-Kader v gostjah. Kaj dobro se mu neki godi. Ker je tudi Alžirski namestnik, maršal Mac-Mahon, v Parizu, pričakuje se nekaj novega zastran Afrikanskega posestva. — Meseca avgusta se zbere francosko in angleško vojno brodovje v Brestu in PJy-mouthu, kjer bodo na morju velike vadbe vpričo francoskega cesarja in angleško kraljice ali vsaj kraljeviča — naslednika. S tem neki mislita amerikansko vlado enmalo ostrašiti, češ, da še vedno kaj veljata. — V drugi polovici m. avgusta pa gre Napoleon na Špansko v megto Zarrautz, kamor pride tudi španska kraljica, najberže zato, da se ž njim o tamošnjih zadevah kaj pogovori. Čudno pa je to, ker Napoleon nikoli ni maral za Bourbonce. — Španska. Sedanje ministerstvo, od kterega pravijo, daje liberalno, je italijansko kraljestvo spoznalo. S tem se misli uterditi, pa bo težko kaj, ker spet govore, da je ljudstvo nezadovoljno in da bode v kratkem spet punt vstal. Tudi neki zelo v kraljico sili|0, naj stopi s prestola — na korist princa Aslurijsitega, njenega pervorojenega sina. Kako pa še bode, se ne ve, zlasti ker na-prednjaci zelo rogovolijo in lahko vse namere namah poderejo. Angleška. Omenili smo že, da so zdaj na Angleškem nove volitve za prihodnji derž. zbor, in kako zelo da vse od kraja zanimajo. An- — 220 — gleška voli 6C0 poslancev, tedaj skorej polovico več, kakor pa Avstrijanska, desiravno šteje za 5 milijonov več prebivavcev. Kakor se piše, so volitve tudi že Večidel dokončane. Liberalna stranka (Whiggs) je zmagala in bode se tedaj gotovo spet v tem duhu vladalo, kakor do zdaj. Upamo pa, da bode, ker je silno časa kolo, vendar kaka sprememba zastran Turčije nastopila. — Amerika. Pervostdnik Johnson je zbolel, vendar ne nevarno, kakor se zdaj piše. — Štirje hudodelniki, kterinf je bilo dokazano, da so Linkolnovega umora krivi, obsojeni so bili v smert in 8. t. m. obešeni; trije so obsojeni za celo življenje v ječo, eden pa na G let. — Tudi tam je v veliko deželah huda vročina; piše se pa tudi, da bo letina sploh dobra. Hazne novice. * Koliko obrača denarjev vsaka deržava v Evropi za vojaške in koliko za podučne zadeve? Švajca daje 1 fr. za nauk in le 25 cent. za vojsko. Brema ... 1 fr. za nauk in že 2 fr. 8 cent. Saksen-Vajmar 1 n. — — 2 „ 39 Frankobrod . 1 a — — 3 „ 62 Virtenberg . 1 a — - 4 „ 80 Baden . . 1 n - 5 „ 79 Belgija 1 a — - 6 „ 10 Hamburg * „ — — 6 „ 37 Hesen-Darmst. 1 n — 6 „ 57 Švedska . . 1 a — 6 _ G8 Saksonska 1 a — 6 „ 82 Nasavska . . 1 a - — 7 „ 54 Bravušvajg . 1 a — - 7 „ 54 Serbska . . I „ — 8 „ — Nizkozcmlje . 1 n — - 9 » - Hcscn-Kasel . 1 a — 9 a 12 Danska 1 „ —_ - 9 „ IG Norveška . . 1 a . -9.38 Oldenburška 1 n . — 9 „ 50 Bavarska 1 * — — 10 „ IG Španska . . 1 a — - 10 „ 70 Gerška . . 1 a — — 12 „ - Romanija 1 a — - U n 40 Anglija . . 1 * — — 13 „ 75 Pruska . . 1 a — — 14 „ — Francoska 1 r — — 15 „ 80 Italija . . . 1 a — 16 „ 55 Hanoveranska 1 a — — 18 „ 10 Portugalska . 1 a — — 20 „ 30 Ruska . . . 1 a — — 24 „ GO Papeževa . . 1 n — - 4G „ 10 Avstrija . . 1 a — — 59 „ 50 Turčija . . 1 a — —155 — Te številke so pai 6 žalostne priče! celi Evropi je le ena sama deržava — ta je spet Svajca — ki ne derži stalne vojske na nogah in ki za podučne potrebe nekaj več izdaja kakor za vojsko; — le dve deržavi nemške zveze potrosite za nauk polovico tega, kar gre'za vojsko. Imenitno in res čudno je, da se Španska med vsemi velikimi deržavami najbolj hvale vredno obnaša, ker vsaj deseti del denarja, ki ga izdaja za vojsko, obrača za podučne potrebo. Angleška, ki slovi za tako miroljubno, in Prutka, ki se s svojo učenostjo toliko ponaša, že kaže bolj žalostne razmere. Kuj pa še le porečemo od našo Avstrije, kjer gre GO krat več denarja na vojsko, kakor pa za naučne potrebe? — tu le samo Turško stoji se za njo! — * „Novice” pišejo: „Veliko senzacijo je naredilo nenadno imonovanjo gosp. dr. Muys-a na mesto bibliotekarja gosp. Mili. Kastelic a, ki gre v penzijo. Dr iviuys je neki bil docent v. Levovu. Zavzel se je vsak toliko bolj nad tem imenovanjem — ali stalnem ali le začasnem, tega ne vemo — ker na eno stran taka za deželo našo važna služba še ceič izpisana ni bila, da bi se bila oddala po koukursu, in ua drugo stran, ker dr. JVluys še oelč n i Avstrijan, ampak je Prus. čšliši se sicer, in mi to tudi verjamejo, da je mož učen, da neki veliko je- zikov zn & in na mnozih diuzih mestih utegne dobro sposoben biti, al jezika slovanskega j ne zna nobenega; ravno to znanje je pa neobhodno potrebno za bibliotekarja v knj i ž- j niči naši, kteri je cel6 Cesarjeva spre-vidnost že pred več leti to prednost dala, da ji je izročila vso zapuščino Kopitarjevo slovansko in s tem prav očitno s prstom pokazala značaj knjižnice ljubljanske. Ako že unterrichtsrath ptujce kliče v Avstrijo, naj drage volje to stori za veliko dunajsko učilišče; na taka mesta na slovenski zemlji pa, ako se ne pomikajo naprej knjigarničini uradniki, naj bi se volili možje kakor so j Hicinger, Trstenjak in drugi domači uče- j njaki, kteri bi v taki službi mogli koristiti j svoji deželi po učenosti in marljivosti svoji. Naj bi visoka vlada ne prezirala tacili do- j morodnih glasov, kteri se no tičejo nika-koršne osebnosti, temuč zadevajo le stvar i in v tacih zadevah upravičeno deželno ; autonomijo!” Res je to pravična pritožba, da ne moro ! pravičniša biti. Ta dogodek nam spet priča, da naučno svetovavstvo ni za nas in da si vlada nikdar ne bo zaupanja pridobila, če [ tako — čisto tujim in neznanim učenjakom pri nas službe deli, domačine pa prezira, i naj si bo tudi začasno. Da bi skorej bolje . bilo! — Duhovske zadeve. Goriška nadškofija: G. Peter Cetul gre za vikarja v št. Martin pri Tercu, g. Janez Kravanja pa v začasni pokoj. Ljubljanska škofija: Umeri je g. Primaž Kosec, župnik v Lescah. R. I. P.! | Kerška škofija: G. Lobe Filip pride za kaplana v Šent-Mihel pri Wolfšbergu. Faro Šent-Martin na Krapffeldu oskerb-ljujcjo duhovniki kaplovški. Umeri je g. Meaner Jož. župnik pri sv. Petru blizo Grabštajna. R. I. P.! Loterija. Tepst, t SO 8» 1 50 40. Žitna cena. IMuriboru Celju Ptujem Ljubljani ♦vrauju iNovenmmstu Corici Celovcu 1’erbižu poenict' reži ječ- ovsa turSice 3 45 2 8m 3 1 80 2 4 3 — 2 60 2 _ 2 a 3 •i 70 2 2 — ' 2 4 2 65 2 35 1 95 2 4 5 2 U - 1 80 2 4 80 2 »i 2 40 1' 60 2 4 5 - — - r~ — 3 4 6 3 0 3 1 80 3 s 50 * 3» 4 2 80 4 80 9.-. 70 80 80 !* 0 30 44 Danajska borsa 21. julija 1865. 6% metalikc . . 70.05 5 ”/0 nacij onal . . . 74 90 18ti0 derž. posoj . . . 91.60 Bankine akcije . 795 Kreditno „ , . . 177.60 London . 109.40 Novi zlati . . 6 26 Srebro . . . . . 107 Bukve ilarila* Bliža se spet konec šolskega leta. Navad* je, pridno šolarje in šolarce obdarovati. Ni j jim pa primernejšega in ljubšega darila, kakor so lepe bukve. Leonova prodajavnica še torej priporoča in naznanja vsem čč. šol- j sitim predpostavljenim in prijati: m šolske mladine svojo knjižno zalogo, v kterej se nahajajo vsake baže bukve v slovenskem in nemškem jeziku. — Tudi naznanja, da se pri njej dobe vse šolske knjige in tudi vse druge reči, ki jih; je v šoli potreba. Slednjič je podpisana knjigarniea pripravljena, vsako bukve tudi iz ptujili krajev naj hitrej ko jo mogoče, posKerbovati. Cč gg. duhovnikom in občinskim županom pa še posebej daje na znanje, da se pri njej dobijo vsi formularji, kterih pri svojem uradovanji potrebujejo. Leonova knjigarniea. lzdutelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — NUieuil E e r d. žl. Kleiun.ajr pod odgovornim vodstvom U. Uertscliinger-j a.