SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in šolske prijatelje.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daja za 2 gld.. na leto. Spise, dopise in naročnliio sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči naj se blagovolijo pošiljati ,,Nnrodni tiskarniei** v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 220.
Štev. 11. V Mariboru 10. aprila 1873. I. letnik.
Lepe in važne besede
so v sledečih vrstah, ki smo jih prijeli od velecenjega domoljuba:
Piše mi mnogospoštovani prijatelj, ki ima odlično mesto, v nekem deželnem šolskem svčtu, sledeče:
„Denes mi je prišla misel, ki se mora vresničiti. Treba nam bode mnogo šolskih kuig, — a podpore za izdavanje nemarno. Kako bi bilo, ako bi se za izdavanje šolskih knjig ustanovila družba učiteljska, ktera bi naj obsegala učitelje srednjih in ljudskih šol? Učiteljev za srednje šole je 150, naj bi plačal vsak na leto 2 gold., bilo bi bOO na leto; učiteljev za ljudske šole je 1000, naj bi plačal vsak 1 gld. na leto, koliko denarja bi se nabralo za šolski namčn! 1’ovspešujte, dragi prijatelj! izpeljane te misli, kolikor je mogoče" itd.
Ta misel rodoljuba in moža od šole zaslužuje, da se vsestranski prevdarja. Ako hočemo si naše šole po mogočnosti narodne obdržati, moramo skrbeti za učila, od vlade nemarno pomoči pričakovati, bodi si kaka goder. Tudi ne smerno prezirati denešnjih še prijaznih razmer. Velika večina starejih učiteljev še je narodna, in še dobrih krščanskih načel. Nečem s tem izrekom mlajšega učiteljskega naraščaja razžaliti, vendar način, kako se večidel odgojevajo dan deuešnji pripravniki na državnih učiteljskih pripravniščih, vtegne v kratkem pričati, da se mlajši učitelji v izobraževališčih niso navdušili za narodnost iu krščanstvo. Tako družbo bi tudi slobodno podpirala čestita duhovščina, iu enkrat pustila pasivni upor, kateri jej niti v politiki praktične lcoristine prinese, inauje pa še jej bode v šolstvu kak upliv pridobil. Splačalo bi se, da bi slovensko duhovništvo si francosko in belgijsko za izgled vzelo, ono od škofa do vaškega kaplana aktivno se loti vseh vprašanj, ki zadevajo odgojitev naroda. Kdor
11
dan denešnji pričakuje za cerkev in solo od ministcrstev ali kron samih krščanskega ravnila, ne razumeva duha časa, in ne pozna niti posvetne niti cerkvene zgodovine. Tukaj odločujejo stranke, in te ne zrastejo ne v političnih ne škofovskih kance-lijah, nego se morajo stvoriti iz cerkvene občine in politične družbe. Ker so nove šolsko postave faete accompli, in jih na staro kopito tudi ne bodo več mogli najkonservativniši zbori rabiti, ker so narodi sami se ž njimi sprijaznili, in si tako lehko svojega upliva v šolo ne bodo dali zmakniti, ne ostane druga čestiti duhovščini, nego vsaj do pol mosta nasproti priti učiteljstvu, drugo polovico bode gotovo rado samo nastopilo in prijazno roko podalo, ker oba stana — duhovski iu učiteljski — imata ednako nalogo, človečji rod odgojevati, učiteljski skrbeti za praktično ved, duhovski pa človečjo ved posvečevati in pokropiti vse oblaževajočim duhom krščanstva. Tudi društveno razmere vežejo vsaj na deželi učitelja z duhovnikom, iu ne le duhovnik, temuč tudi učitelj sta si dovolj skusila, kako neprijetno in neznosljivo je sedanje stanje.
Se ene okolščine naj omenim. Slovenski narod, in sicer ne samo jedro jegovo — inteligencia, nego tudi prosto ljudstvo ni še zavrglo vseh starih tradicij, njegiijc še nravnost, in gabi se mu zapadni nihilizem. Gotovo bodo moževi, katere bodo strokovnjaki volili v komitfc, ki bo skrbel za izdavanjp dobrih šolskih knjig in učnih pomočkov, se ozirali na te tradicije in to nravnost, in ne bode se nam treba bati pohujšljivih, krščanstvo podkopajočih knjig. Ako zamudimo ta ugodni čas, nam bode zlobni duh časa, upliv sosednih narodov, nekrščanske vladne sisteme šc to narodno svojstvenost zadušile, in naši potomci, kateri bodo za nami delali za moraličnost naroda, bodo nks hudo sodili, ker smo v slabo razumljenem optimizmu roke križem držali. Toda porazumljenje, sprijazuenje! imejmo pred očmi edino blagor malega slabega naroda slovenskega, na katerega deblo je ueprijatelj že sekiro položil. Tukaj se gre za nekaj druzega, nego za nadvladovanje edne ali druge politične stranke, tukaj se mora stopiti črez glave egoističnih vodjčv, ki samo prav krščansko v časnikih pišejo, tudi v zborih pobožno govorijo, a trohice no poznajo, kakega truda je treba in požertvovanja pri moralični odgojitvi naroda. Želel bi, da se najblažji sini domovine vseh stanov enkrat kje snidejo iu pogovarjajo, kako bi se našemu narodu obranila krščanska in narodna odgojitev. Veselilo me bode, ako sem s temi mislimi vzbudil živo udeležnost in vsestransko pretresovanje; uredništvo tega lista bode gotovo rado prostor tako važnim razpravam odprlo.
Bivši učiteljski duhovnik.
Dostavek vredniŠtva: Z veseljem smo to željo spolnili čistemu, skušenemu domoljubu duliovskega stanu. Prepričani smo, da smo s tem vstregli tudi našim domoljubnim učiteljem kakor duhovnikom. Misli tega blagega moža so popolnoma naše ; kajti mi smo vsikdar za to bili, da složno delujejo slovenski duhovniki in učitelji na prid našega šolstva, na izomikovanje našega naroda. Če smo pisali zoper šoli neprijazne duhovnike, kterim nove šolske postave kar nič ne veljajo, kteri učiteljem oporekajo in zavidajo njih sedanjo boljšo plačo, veče pravice in večo samostalnost, kteri se posmehujejo vsem sedanjim na-redbam in vsem novim učnimv predmetom narodne šole — kdo nam more to za zlo vzeti? Če smo na dalje terjali, da mesta okrajnih šolskih nadzornikov naj se podelujejo zvedenim narodnim učiteljem, mislimo in prepričani smo, da smo le svojo dolžnost storili, da smo se potegnili za pravice narodnih učiteljev, kterim taka mesta po njih bitstvu pripadajo. Da zagovarjamo pravico, po kteri naj bodo občine, učitelji in duhovniki vdeleženi pri določevanji šolskih zadev, v tem nam mora zopet vsak nepristransko misleči pritrditi. Da pa nismo zoper vero, zoper krščanska načela v šoli, to je jasno kot beli dan. Mi se marveč strinjamo z mislimi in načeli moža, kteri nam je poslal zgor priobčene važne besede, ter z enakimi misli še mnogih drugih slovenskih duhovnikov, med kterimi je tudi več odličnih domoljubov.
Duh časa govori dandenes goreče za šolo. Kdor se s tem ne strinja, je v tem času v političnem življenji nemogoč. Zatorej je duhovnik, ki važnost šol prezira, narodna ničla, zasmehovanje od vseho mikanih, zaničevan od pravih učiteljev, kterim morp dobra šola biti uzor med dobroti družabnega ži vij e n j a narodov. Duh časa in potrebe Časa pa terjajo, da se v šoli v prvi vrsti goji materni jezik kot podlaga daljnemu omikovanju, praktične vede in to pa z vedninv ozirom na versko in moralno izrejo mladine. Kdor pa le enostransko ravna, kdor le samo podučuje ali le samo z verskimi in moralnimi nauki se peča, ta nikakor ne zadostuje potrebam sedanjega časa. Torej učitelji in duhovniki, delujte složno pri šoli! Učitelji, vi pod-učujte v prvi vrsti, duhovniki, vi vzrejajte otroke v pametne državljane na podlagi krščanstva v neprenapetem smislu. Pri tem delu pa se spoštujte drug druzega! Spoznavajte enakopravnost obeh stanov!
Toliko za danes v obče. O nasvetovanem društvu za iz-davanje šolskih knjig bodemo prihodnjič še govorili. Želimo pa izvedeti mnenja o tem nasvčtu in dobro voljo k temu pod-vzetju tudi drugih strokovnjakov in domoljubov.
Pismene vaje.
(Spisal Avgust Leban.)
Noben dan brezi verstc.
Kedor ničesa nema, ne more ničesa tlali.
Pismene vaje v ljudskej šoli morale bi se vedno na kaj naslanjati, one morajo biti le posledek gledanja, pogovarjanje in branja. O samostalnik popisih in razpravah, ki bi izvirala iz lastnega učenčevega mišljenja, — o tem se v ljudskej šoli ne da govoriti.
Kako naj se od stopinje do stopinje napreduje, k temu naj učitelja vodi manjša ali veča zmožnost v posnemanji, ki jo zapazi pri deci. Ta zmožnost, ta nagib ne sme se prezreti pri poduku v govorjenji, še manje pa pri pisanji. Otrok naj tedaj mnogo bc3ed, stavkov in berilnih odstavkov popolnoma vjc-majoČih se z izvirnim spisom prepiše; vadi se s tem v ltrasopisji in uri v pravopisji. Po takem načinu pospešuje se čut za čistobo in red, oko more pisano in tiskauo nataujčno videti (ne gledati) in razločevati. Čem več se v prvih šolskih letih od besede do besede prepisuje, tem manj je treba pozneje posebnega pravopisnega poduka. Na drugej stopinji porabi se to, kar je otrok zunaj šole gledal in izvedel. >S pogovori privabi se to v spomin in domišlijo otrokovo: čem jasneje se teh rečij zaveda tem popolneje more vse to napisati.
Še le sedaj prejde se k berilu; kajti učencu treba jezikov sedržaj deloma dati. Kjer ničesa nij, ne more se ničesa vzeti. Čem bolje zemljo gnojiš, tem obilneje ti bode rodila. S pridobitvijo snove krepi se tudi moč tor širi se obzorje. Ali se menda more kdo naučit jezika učilši se na pamet slovnice? Kjer je sedržaj, najde se oblika sama od seoe. Za reč, otroku v srce segajočo porodi se tudi izraz v hipi.
Sprejemanje tedaj in iz njega izvirajoče pridelovanje stopi v naravno razmerje, ako se naloge pismenim vajam jemljejo iz berila in stvarnega poduka. V primerno izbranem in temeljito predelanem odstavku je najmerodajniši in plodonosuivŠi vir k razvoju lastnih ustvareb. Ob enem ponuja nam pazljivo in umno pretelitovanje tega, kar se v obližji otrok verševa, ne malo snove. Take okoljnosti in dogadjaje mora učitelj porabiti v pospeševanje razvitka slogovega. Otrok mora polagoma učiti se naravnih predmetov (živali in rastline), umetnijske izdelke itd. popisovati, opisovati navadna dela kmetova in rokodelčeva. Da bi pa učenec sam brezi uaslombe kaj izumil, to ne spada v delokrog ljudske šole. Vsekako prezgodnjevanje škodi; hote popek pred svojim časom šiloma razpihniti, vuičili bi ali vendar ovirali sadni razvoj.
Učitelj, voljan pismene vaje spretno in vspešuo voditi, mora v tem oziru sam vaditi se: kdor ne napreduje, zaostaja. Po ročnosti v pismenem izražanji mislij se najlaže sodi priprav-
nost (Zvveckmassigkeit) podukova. Učeuec, ki more popis, ali pismo priprosto a rečno vredjeno, v kratkih, previdljivih stavkih brezi posebnih napak v pravopisi sestaviti, imel je gotovo dobrega učitelja, ko bi tudi ne znal ločiti priloga od prislova. Pomiljevanja vredno je, da učitelji radi pozabijo, da ravno v tem oziru vaj neobhodno treba; ter da jim je dana naloga, da tudi na sebi obistinijo, kar hočejo doseči pri učencih. Oni sami pišejo premalo. S tem nečem morda reči, da morajo učitelji biti pisatelji, a slabo je vendar, ako po izstopu iz izo-braževališča leta prejdejo, predenj prime učitelj za pero da vender enkrat spiše sestavek ali da sploh napiše, kar je sam mislil. Mu li raznovrstna berila, občevanje z drugimi iu zlasti konferencije tako malo živeža ponujajo, da bi se vendar enkrat predramil iz svoje letargije?! Žalibože so pa ravno konferencije kljubu novim šolskim postavam, ki je tako gorko priporočajo, jako redke ter vabijo se še tedaj često učitelji k njim, ne da bi se jim preje naznanilo, o čem da se bodejo posvetovali. Kako je potem mogoče, da so taki zbori plodunosni, ako učitelju nijso znane vsaj glavne točke dnevnega reda? Taki nadzorniki ali vodje vender ne mislijo, da so vsi podredjem jim učitelji kaki geniji —- izjeme so mogoče, — ter da bi kar izpod pazduhe jemali govore o važuih rečeh, za katere treba zrelega in globokega pretehtovanja. In vender so ravno v uašej dobi pedagogična vprašanja pretehtna, nego da bi boren učitelj na n ja mogel odgovarjati — nepripravljen. Ne bilo hi preveč, ako bi vsak nadzornik, vsak vodja, zahteval, da raz-pravijo učitelji, zbora se vdeležeči pismeno, o čemer bodejo debatirali, — vsaj po eno točko dnevnega reda. To bi bil izdaten pomoček, da se učitelju, nehotečemu škodo trpeti ali na časti ali gmotno, vsaj od časa do časa šiloma zdani v možgan-slcej temi.
Ker se pa nekateri učitelji tako zelo bojijo pisanja in ker le tedaj pero poiščejo, kedar ne moreje drugače: zarad tega pomanjkuje jim potrebne vaje. Kar so si v prejšnih letih ročnosti v izražanji lastnih misli j bili pridobili, skadi se nerešljivo: nezmožnost postane očitna, kedar učitelj primoran vložiti kako prošnjo ali spisati sestavek v katerem koli si bodi smisli njega tikajočega se dclokrožja. Kdor sam ničesa ne zna, tudi drugih ne more podučevati, še celč — p opravi j ati ne more ročno danih nalog. Primoran je izglede za pismene vaje, vsako malo pisemce, vsako pobotnico jemati iz knjig, servilno je na nje navezan ter zbog tega ne more kar hipoma pravega, prikladnega trenotka porabiti, še manje pa akomodirati svojih izgledov (pri pismenih vajah) času in krajevnim okoljnostim, kar je v pedagogiki velikega pomena. V kratkem, — on uij zrel, nij svoboden. In vendar se učitelji ravno dan-denes toliko ponašajo s tem, da so svobodni. Mej svobodo in
svobodo je pa velik razloček, pa tudi prav mala saksebnost: mej pesnikom in norcem — tako je nekdaj rekel nekdo — je velik razloček, a mala stopinja.
Noben učitelj tedaj, ki sam za-se in za šolo kaj mara, bi ne smel puščati dneva brezi verste, t. j. da bi se vadil v pismenem izražanji svojih, mislij, naj bi to bilo tudi le naprešnja vaja vsakdanjemu poduku. Nedvomljivo bi potem tudi podučevanje bilo bolj vspešno.
Učilni načrt o nauku domovinskem.
(Dalje.)
IX. Razširjanje (lo okraja.
Kakor se je dozdaj obdelavalo prebivališče (dom) kot del okraja, obdeluje in primišljuje se drugo, toda manj obširno, kjer pa naj se bolj na državnopisna ali statistična vodila ozir jemlje, kakor na imena okrajev, njih velikost in število prebivalcev; imenitniša mesta, trge in vasi, urade, gore in reke. — Razširjanje po vsej deželi je dozdaujcmu učilucmu načrtu v vsim enako. — Razširjanje po domovini, nje ime, velikost in razde-ljenje; glavno mesto, deželni glavar in vse drugo je tudi v vsem prejšnjemu glede obdelovanja enako.
X. Podnebje (ozračje) in podnebne prikazni.
Podnobjc ali ozračje = na kterem kraju	vladajoča	sapa
ali vreme; kakovosti	zraka: oster — mrzel;	zmernotopli —
prijetni; vroči. Znamenja in imenovanje ozračja. Ktero imenovanih vremen (ozračja) vlada pri nas? Za kaj? Razloček zraka na višavi od onega v	dolini.	Vzrok. —
1. Veter vstane,	kadar	se podnebni zrak	omaja, in	tako
dolgo piha, dokler se zrak ne vravna, kakor voda, v ktero ka-kameu vržemo. Gorkota in mraz, posebno podzemeljski in nebeški ogeuj naredč veter. Vetrovi se zovejo po krajih neba, iz kterih prihajajo. Naj bolj znani so: topli jug, mrzli sever, mokri ogršček ali vzhodnik, in suhi gornjak. Vzrok. Vihra ali strehoderec. Smrtni veter v Aziji in Afriki. Imenovanje navadnih vetrov po krajih neba. Njih korist in škoda. Primerjanje obeh.
2. Megla in oblaki; rosa in slana; dež, sneg, toča.
a. Megla = vodeni soparji, kteri na zemlji ležč. Začetek,
vzdigovanje in padanje megle; jasno in oblačno nebo.
b. Oblaki = nakviško vstala in pod nebom zgoščena megla.
Mali, nakopičeni, skladni, deževni, rudeči, črni in beli
oblaki. Njih korist in škoda.
e.	Rosa = ohlajenje znaka itd. Korist.
d.	Slana = zmrznjena rosa. Kcdaj in kako nastane. Skoda.
e. Dež = ako se po zraku v oblakih plavajoči vodeni so-parci od vetra, mraza ali od gromnega potresa stisnejo, ter težji od sape postale kaplice na zemljo padajo. I)ež po različnosti velikosti padlih kapljic je ploha , pršavica, prehodnji dež in deževje. Oblak se pretrga = kadar ga vetrovi naglo stisnejo, ali ob visoke gore treščijo.
f. Huda ura. Blisk = ako se v oblake nabere dosti ogujine (elektrike) in v drugo švigne. Grom — bliska glas, kadar se ognjeni oblaki strnejo in zadenejo. Strela vodena in ognjena. Strelovod. Mavrica — kadar je deževen oblak pred nami, svitlo solnce za nami. — Odprto nebo = ako solnčnega prahu (kterega je mnogo v zraka mokrega in ognjenega) kepa nabere, (kakor po zimi južnega snega) se kepa nebeškega ognja vname, ter se bela luč svetiti začne. — Vešče ali pozemeljski plameni = so vneti so-parji, kteri iz močvirja in iz pokopališč vstajajo, in se lahko semtertje gonijo, kakor sapa potegne.
g. Sneg = ako po zimi mraz drobne vodene soparice, ktere po zraku kakor melnirci^ plavajo, v male kosmato capice stisue. Sneženi oblaki. Šestvoglate majhinc zvezdice. Zima. Nje korist in škoda.
h. Toča = kadar kapljice v zraku zmrznejo, ter se padaje stesnijo, kar se največkrat zgodi, ako je poprej zrak topel, pjutem pa mrzel veter potegne, čas in znamenja toče. Škoda. — Babje pšeno ali solika = ako kapljice dežja v zraku zmrznejo, in v zrnje spremene.
(Dalje prih.)
; ------------------------------------
Razne novice in drobtine.
(Nova slovenka knjiga.) Dežolni šolski svčt kranjski jo dal na svitlo kratko slovensko anatomijo za ljudsko učitelje in učitelje srednjih šol s 5 volikimi tablami, katere predstavljajo kostjak, mišice, žile, možgane in hrbtenjačo. Nemški jo je po nalogu od poučnega ministerstva spisal dr. J. Kundra in na slovensko prevel in prenarcdil dr. M. Samec, (lena knjige je jako nizka; volja namreč brez tabel ‘20 kr. in se dobi pri deželnem šolskem svetu.
(Kdo ima prav?) Graška izpraševal na komisija za učitelje no terja koleka pri naznanilu k izpitu, ljubljanska in menda tudi celovška ga pa terjate. Ktera ravna postavno? Nam se vidi, da jo sploh neusmiljeno, da so od revnega selskega učitelja, ki more daleč v glavno mesto potovati, se tam skozi 4—5 dni rediti, zahteva tisti kolek in pa še tako velika taksa. —
(Ljubljanskim učiteljem) so se plačo nekoliko zbojšale. Nad. učiteljema (ravnateljema) dali so 600 gld. 100 gld., opravilne doklade in
120 gld. za stanovanje, Učiteljem so jo zvišalo od 500 na 600 iu poduči-teijem od 400 na 480 gld. Tudi petletne doklade so nekteri prejeli. Roka roko umiva. —
(Šolski prijatelj.) V Friesachu na Koroškem jo umrl premožen gospodar brez otrok in jo zapustil za ondolno šolo 2000 gld.
(Štajerska in kranjska kmetijska družba) ponujete narodnim učiteljem zastonj seme sviloprejek. Učitelj, ki se hoče s svilorejo pečati, naj se hitro za seme oglasi
(Koroško podporno društvo) za učltoljo, njihovo vdove in sirote ima 12.920 gld. glavnice in daja v tem času 6. učiteljem in 3 učit. udovam podpore.
(Preselili) so so iz Kranjskega zopet 4 učiteljske moči. Trga Ribnica in Senožeče potrebujeta 4 razrednih šol, a zdaj morata shajati enim samim učiteljem, ker so sc podučitelji vsi preselili. Rakova pot! Kdo ve pomoči in kdo bodo pomagal? —
(Očitanje k r a n j s k o ihu deželnem o d b o r u) da šolskih postav ni dolgo na Dunaj v potrjenje odposlal, je bilo menda opravičeno. Kolikokrat smo že Slovencem povedali da oni ravno za solo najmanj skrbč!
Razpisi učiteljskih sliižeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Soboti (okraj Marenberg) s 560 gld., in stanovanjem. Prošnje do 30. t. m. na krajni š. svet. Učiteljska služba pri sv. Petru v Medvedovem selu (okraj Šmarje pri Jelsanah s 460 gld. in stanovanjem. Prošnje na okrajni šolski svet. Podučiteljski službi v Poleanah in sv. Martinu pri Vurborgi s 300 gold., in stanovanjem. Prošnje do 30. t. m. na krajne š. sveto (okraj je mariborski.)
Premombo v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem. Gg. Razinger in Bahovec, potrj. učitelj, pripravnika sta imenovana začasna mestna učitelja v I.jubljani.
Na Štajerskem. G. Fr. Zmrzlikar (iz Senožeč na Kranjskem) za pod-učitelja pri sv. Barbari v Italozah.
Na Koroškem.: G. Fr. Prah za učitelja v Železni Kapli; g. Fr. Podobnik iz Ljubljano za učitelja k sv. Jakobu blizo Celovca; g. Jož. Cop iz Ribnice (na Kr.) in gospodična J. Barnas, potr. učit. priprovnica iz Ljubljane, sta šla na n e m š k o Koroško.
Listnica v rejništva: G. J. B. v C. Najbolje jo, da eden denar pobere od vseh učiteljskih pripravnikov. Gg. dopisnikom: Hvala:Pri priliki bodemo vse porabili.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breier. — Tisk „Narotlne tiskarne1* v Mariboru.