LETO XXIV. — številka 4 Ustanovitelji: občinske konferenc« SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skorja Loka In lvi.lt. — Izdaja časopisno podietje Gorenlskl tisk Kranj. *• Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA W///M L J U D S T KRANJ, sobota, 16. I. 1971 Cena 50 par List Izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 195» kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Ođ 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah 1 n sobotah GORENJSKO A Z A 7. stran: 9. stran: Nadaljevati tisto, kar je začel Iz kanadske Tone Čufar beležnice 10. stran: 15. stran: V šolo brez Košček rokavic, dolgih otroške sreče hlač in plaščev Oiešlaftieakčv — Dragi gledalci, olja in plina Je dovolj, samo Tako se ne rešuje nelikvidnost Ker je Združeno železniško transportno podjetje iz Ljubljane v torek nenadoma prekinilo vse dovoze za jeseniško Železarno z utemeljitvijo, da morajo železarji takoj poravnati vse dolgove (25,7 milijona dinarjev), vse nadaljnje prevoze pa plačevati sproti v gotovini ali s čeki, je 6000 članski kolektiv Železarne 26 ur delal z zmanjšano močjo in prešel na tako imenovano slepo kurjenje, kar pomeni, da so imeli vsi agregati le minimalno temperaturo, čeprav to ni bil prvi moralni in materialni udarec za žele-zarje, so le-ti tudi tega trezno prenesli! Vprašanje pa je, koliko časa se na tak način še lahko igramo z »delavsko potrpežljivostjo«, ki ima tudi svoje meje. Železnica bi morala do vseh dolžnikov ravnati enako. Dejstvo Je, da je železarna za pokritje teh stroškov že iskala kredit, vendar njena prošnja ni bila uslišana. Ko pa je v torek resno »počilo« in je bilo na nitki obratovanje železarne, pa se je denar takoj dobil. Jugoslovansko in slovensko gospodarstvo se koplje v splošni nelikvidnosti. Tako tudi železničarji in železarji. Železarna dolguje svojim kupcem 100 milijonov dinarjev, medtem ko so njej ostala podjetja dolžna kar 240 milijonov! Ce bi se medsebojni dolgovi izravnali, bi bila nelikvidnost Železarne v trenutku rešena in bi le-ta lahko poravnala vse dolgove in začela obratovati s suficitom. Kaj bi bilo v primeru, če bi tudi železarna dobavljala blago samo tistim kupcem, ki plačajo takoj v gotovini? V položaju splošne nelikvidnosti bi verjetno najbolj trpe- la naša predelovalna industrija. Zato se železarna za tak sklep ni odločila in je bila povrhu vsega še zelo strpna do svojih odjemalcev. Razen delavskega sveta je o nastalem položaju govorila tudi občinska skupščina na svoji izredni seji ki je bila v četr-tek, 14. januarja. Na njej so bili tudi predstavniki Železarne, ki so pojasnili nastali položaj in orisali začrtano razvojno pot, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseni* ške občine. Poudarjeno j« bilo, da je železarna kljub mnogim neugodnim pretresom v zadnjih dveh letih gospodarila dobro in začrtala ambiciozne razvojne programe, v katerih je na prvem mestu gradnja hladne valjarne in prehod k večji predelavi lastnih proizvodov. 1975. leta naj bi se že pokazali prvi rezultati. Skupščina je bila enotna, da se kaj takega, kar so storili železničarji, na sme zgoditi nikoli već. Nadalje skupščina poudarja, da Železarna mora plačevati obveznosti, vendar so ob splošni nelikvidnosti zato potrebni kred«*!. Prav tako skupščina opozarja na previdnost pri sproščanju cen, za osnovna sredstva pa bodo nujni dolgoročni krediti. K t oskrbuje železarna 60 r.i-stotkov slovenske predelovalne industrije in ker vlada med temi delovnimi organizacijami nelikvidnost, predlaga jeseni*':! delovni kolektiv totalni kliring. Skupščina prav tako podpira razvo'nl program Železarne in p te-hod na predelavo svoMh proizvodov. Skupščina ho te sklepe posredovala vsem odgovornim organom v republiki. J. Kolnjck ® Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko Sorico, idilično hribovsko vas, povezuje s Poljansko dolino nekaj kilometrov dolga makadamska cesta, ki pa je trenutno v zelo slabem stanju, že več let ni bila deležna prepotrebne obnove, tako da avtobusi le z največjo težavo premagujejo vijugaste vzpone. Zlasti dva ostra ovinka sta kritična. Prebivalci so doslej presenetljivo strpno prenašali razmere, a kar je preveč, je preveč; lani so jih obvestili, da namerava podjetje Trans-turist ukiniti redne vsakodnevne proge Železniki — So-rica, če odgovorni ne bodo nemudoma uredili cestišča. Transturist namreč umika iz prometa zastarela vozila, znana pod imenom »Janezi«, ki se edina zmorejo preriniti skozi tesne razjedene okljuke. Občana zanima, kako naj bi potem potovalo v dolino okrog 60 domačinov, zaposlenih v železnikarskih in škofjeloških tovarnah? Zanima ga tudi, kdo bi moral popraviti cesto, kdaj bo začel ukrepati in kaj o vsej zadevi mislijo na sedežu občinske skupščine škofja Loka? Konec januarja konferenca SZDL Konec januarja bo v Radovljici redna seja občinske konference socialistične zveze. Na njej bodo dopolnili pravila Občinske organizacije, ki so jih sprejeli že v začetku minulega leta. Takrat so namreč na volilni konferenci izvolili 65 članov občinske konference SZDL za prihodnja štiri leta. Ker pa je marca lani republiška konferenca dopolnila pravila, bodo sedaj tudi v radovljiški občinski organizaciji SZDL nekatere spremembe in dopolnila vnesli v pravila občinske organizacije. Povedali so tudi, da bodo februarja v radovljiški občini seje krajevnih konferenc so- cialistične zveze, na katerih bodo razpravljali predvsem o družbenopolitičnem sistemu in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Ponekod pa bodo izvedli tudi nekatere kadrovske spremembe v vodstvih krajevnih organizacij SZDL. Po januarski seji občinske konference socialistične zveze pa bodo v občini začeli tudi s pripravami na delegatski sistem. Predvidevajo, da bodo konec marca ali v začetku aprila povečali sedanji sestav občinske konference z izvoljenimi delegati v delovnih organizacijah in drugih družbenih strukturah v občini. A. Ž. Razgovori o aktualnih vprašanjih Delavska univerza v Radovljici bo od 20. do 30. januarja pripravila več predavanj oziroma razgovorov o aktual-nih vprašanjih. Razgovore JESENICE bodo pripravili za člane ZK, sindikata oziroma za politične aktive v delovnih organizacijah v radovljiški občini. A. Ž. Včeraj je bila na Hrušici redna letna konferenca aktiva zveze mladine v Železarni. Na njej so govorili o nalogah mladih železarjev, ki jih je v kolektivu 1400, razen tega pa tudi o težavah, s katerimi se srečuje jeseniška železarna, -jk RADOVLJICA V četrtek popoldne je bila redna seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Obravnavali so teze za 18. sejo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije in proračun komiteja za letos. Pri občinskem sindikalnem svetu pa je bila ta dan popoldne seja občinskega odbora sindikata delavcev strokovnih dejavnosti. Pogovorili so se o izvedbi občnih zborov v osnovnih organizacijah storitvenih dejavnosti in o kadrovski problematiki odbora. Razen tega se je v četrtek popoldne sestal tudi sekretariat občinskega odbora ZZB NOV. Govorili so o pripravah na plenum. A. ž. Spoštovani tovariš urednik! Z zanimanjem sem prebral članka tov. Makuca »Skandalozno pivo« in »Blagor starim«, kjer avtor opisuje današnjo Kanado oziroma ukrepe tamkajšnjih oblasti, ki se trudijo ohraniti zdrav in trezen narod. K pisanju pa so me poleg omenjenih dveh zapiskov pritegnila še nadaljevanja dr. Koširja, v katerih opisuje škodljivost kajenja in prekomernega uživanja alkohola. Menim, da moramo biti takšnih prispevkov v vašem listu veseli. Vendar se bojim, da bo ostalo le pri besedah, saj v vsakdanjem življenju doslej nisem opazil omembe vrednih prizadevanj, ki naj bi preprečila pijančevanje in odvračala ljudi od tobaka. Poglejmo nekaj najbolj kričečih in obsojanja vrednih primerov. Celih 25 let po vojni smo morali nekadilci neprostovoljno vdihavati dim v avtobusih, šele lani so se razmere nekoliko spremenile. Drugače je z železnico. Na vlaku Jesenice—Zidani most so že vrsto let nekateri oddelki namenjeni samo nekadilcem, drugi pa samo kadilcem. Toda v hudi zmoti živi, kdor misli, da se bo v prostorih za nekadilce peljal brez dima, saj nihče ne spoštuje napisov. Če posreduješ pri sprevodniku, le-ta neprizadeto skomigne z rameni, češ, kaj me briga. Direkcija Jugoslovanskih železnic trdi, da nima denarja, a meni se dozdeva, da ji manjka predvsem smisel za red in čistočo. Naslednji kričeč primer brezobzirnosti je transfuzijska postaja v Ljubljani. Dolgo sem bil vzoren krvodajalec, toda pred časom sem sklenil, da pod takšnimi pogoji ne bom nikdar več daroval krvi. Ko se odločiš za to humano dejanje, je najmanj, kar lahko zahtevaš, da so organizatorji akcij s človekom vsaj malo obzirni. Ampak že na avtobusu, ki darovalce prepelje od zbirne postaje do Ljubljane, sem moral redno prenašati strupen tobačni dim iz cigaret sopotnikov. Potem ti v veži, kjer oddaš plašč, garderoberka puhne v obraz curek modrega smradu, kot bi ga hranila nalašč za nekadilce. Tretje »porcije« si deležen pri okencu, kjer te vpišejo. Da bi bila mera polna, celo ženska v sami ambulanti, med jemanjem krvi, kadi kakor Turek. Čakalnice sploh ne bom omenjal, pač pa me hudo motijo »okrepčila«, s katerimi postrežejo ob koncu mučnega postopka: črna kavica naj bi človeka poživita, konjak, ki so nam ga ponujali včasih, pa je menda »za moč«. Kaj takega! Še bolj kričeč primer solidarnosti s kadilci je ravnanje ljubljanske poliklinike, ki je cigaretne avtomate postavila kar na hodnike bolnišnice. Zanima me, ali se potem sploh še splača boriti proti škodljivim učinkom tobaka? Poglavje zase je kajpak alkohol. Naši ljudje so prepričani, da je alkohol pravzaprav zdravilo in hranilo, medtem ko pivo sploh ne sodi v to družino. Mnogi trdijo, da brez vina in žgaiija ni moč dobro delati. Le kako Skan-dinavcem, Kanadčanom, Švicarjem in drugim uspeva dosegati tolikšne uspehe, ko vendar nič ne pijejo? Marsikatera vas pri nas nima vodovoda, bife ali vino-toč pa prav gotovo. Zgodi se, da nenadoma zmanjka mleka, kruha, mesa in podobnih življenjsko važnih jedil, medtem ko ne pomnim, da bi kjerkoli in kadarkoli zmanjkalo vina in žganih pijač. Tovarne alkohola vlečejo mastne dobičke, kajti televizija, radio in tisk, ki občane noč in dan posiljujejo z reklamami za nove \vhyskije, brandv-je, martinije, konjake itd., pridno skrbijo, da se opojni strup iz mogočnih kleti sproti pretaka v želodce državljanov. V času, ko gospodarstveniki tuhtajo, kako zavreti zunanjetrgovinski deficit, trosimo devize za uvozno žganje. Zadeva meji že na gospodarski kriminal. Torej, človek: kadi, pij in se smej! Rumene zobe ti bo očistila pasta z denicotinom, načeta ledvica bodo kmalu znali zamenjati, črna pljuča se pa tako ali tako ne vidijo. Žalostno je, da niti mladine ne znamo obvarovati pred alkoholom. Kaj nam koristijo predpisi in opozorila, če jih nihče ne spoštuje. Novinar Glasa I. Guzelj je pred časom pripravil akcijo o točenju alkohola mladoletnikom, ki je dala porazne rezultate. Bo morda kaj koristila? Naredimo še nekaj primer-| jav. V vseh naprednih deže-I lah je med delovnim časom \ prepovedano kaditi, pri nas pa ne; po tovarniških men-zah bi v tujini zaman zahtevali žganje, pivo ali vino, v Jugoslaviji ga seveda dobiš kolikor hočeš; prodaja sokov menda vztrajno upada, v čemer smo edinstveni na sve- tu ... O vsem tem, kot kaže, nihče ne razmišlja. Redki posamezniki, ki svarijo, so včasih deležni celo posmeha. Marsikaj bi lahko napisal tudi o pomanjkljivem redu in čistoči, že kar pretirane higiene vajeni zahodnjaki se ob pogledu na okolico jugoslovanskih avtobusnih in železniških postaj, gostiln, smučišč in kopališč resnično lahko zgrozijo. Alkoholna ter tobačna mrzlica in splošna nesnaga so, mislim, tretje hudi problemi naše vsakdanjosti. Kako se jih otepajo v Kanadi, smo brali. Poglejmo še malo drugam. V ZDA mora po novem vsaka cigareta nositi napis »ALi VEŠ, DA TI LAHKO ŠKODIM?« javno reklamiranje tobaka pa je z novim letont prepovedano. Če vidijo delavca med delovnim časom kaditi, mu odtrgajo določen znesek od plače. Na švedskem moraš prej pojesti sendvič, šele nato dobiš malo pivo. Kozarec (I del) vina ti servira jo lahko samo po kosilu. Sleherno propagiranje alkohola strogo kaznujejo. Odmetavanje odpadkov na nepravem mestu in onesnaženje narave naj bi se po predlogu parlamenta V bodoče kaznovalo z globo 500 kron (12 tisoč S din). Storilec bo moral sam počistiti smeti. V Švici velika veletrgovina MIGROS, ki premore nekaj tisoč poslovalnic doma in na Nizozemskem, doslej ni prodala še niti ene steklenice piva, da o drugih alkoholnih pijačah sploh ne govorimo. Ima pa bogat izbor sokov, kokt ter podobnih osvežilnih okrepčil. Vse polno je tako imenovanih ALKOHOL FREI-RESTAURANT, kjer ne točijo alkohola, a je zato vse drugo cenejše, saj so deležne davčnih olajšav. Bodi dovolj. Povedal bi rad le, da nas je lahko sram, saj živimo v družbi, ki ima baje vselej in povsod pred očmi človeka. Parola zveni vedno bolj plehko in prazno. I. T., Kokrica Lesnina Ljubljana delovna enota Kranj Titov trg 5 razglaša prosti delovni irostt a) prodajalca b) delavca Pogoji: a) K V trgovski delavec z najmanj tri leta prakse. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta delovna enota Kranj, Titov trg 5. Osebni dohodek po pravilniku OD. M blagovnica škofja loka Velik krajevne Pred dnevi so prebivalci ( škofjeloške občine praznovanj svoj občinski praznik, j Proslavili so ga s številnimi delovnimi zmagami. Posebno ' •uspešno je bilo lansko leto 2a občane krajevne skupno-*M Sv. Duh. Prek dvesto gospodinjstev iz Virmaš, Sv. Duha, Form in Dorfarjev je dobilo tekočo vodo. Cisto pitno vodo so si prebivalci teh vasi že dolgo želeli. Prej so Jo dobivali iz vodnjakov, zaradi močvirnih tal in neurejene kanalizacije pa je bila Pogosto umazana in okužena. V sušnih obdobjih jo je tudi primanjkovalo. Zato so Se člani krajevne skupnosti Sv. Duh pred dobrim letom 10 pol odločili za napeljavo tekoče vode oziroma za gradnjo podaljška škofjeloškega vodovoda. Na zboru volivcev so se odločili za krajevni samoprispe-VQk- Zaprosili so za pomoč Pri občinski skupščini Sko-Da Loka, vendar je bila nji-T^3 pro^n'a zavrnjena. Na zboru so izbrali tudi komisiji ki je vodila potek del. Z Razprodaja konfekcije popust 30 - 50°/o ženski plašči ženske obleke ženski kostumi moški plašči otroški plašči otroške hlače In kompleti Pri plačilu s tujo valuto še poseben 10 % popust Odobravamo potrošniške kredite delovni uspeh skupnosti Sv. vsakim, ki je želel tekočo vodo, je podpisala pogodbo o samoprispevku in delu. Podpisniki so. se obvezali, da bodo v treh obrokih plačali po 1500 din za stroške glavnega voda, medtem ko bo sekundarne vode napeljal vsak sam oziroma skupina hiš. Za sekundarne vode so posamezni lastniki hiš morali odšteti od 2000 do 5000 din, odvisno od oddaljenosti od glavnega voda. Vsak je moral tudi poskrbeti za izkop in kasneje zasuti 25 metrov jarka za glavni vod. Zemeljska dela pri gradnji sta prevzeli podjetji Tehnik iz škofje Loke in Sigma iz Ptuja, slednje je tudi položilo cevi. Izkopi so bili končani do julija preteklega leta. Kmalu za tem so vodo nape- ljali na prve kmetije, kjer je suša izsušila vodnjake. Do konca leta pa so vodo dobili skoraj vsi. Le nekateri novog rad i tel j i je še nimajo. Z letošnjim letom je prevzelo upravljanje vodovoda podjetje Tehnik. Izračunali so tudi končno vrednost objekta. S samoprispevki in prostovoljnim delom so člani krajevne skupnosti Sv. Duh v poldrugem letu zgradili vodovod, katerega vrednost cenijo na 500.000 dinarjev. V pogodbi o predaji v upravljanje so zato upravičeno zahtevali, da bo še deset let moral vsak nov uporabnik prispevati ob priključitvi na vodovod 2000 din v blagajno krajevne skupnosti. L. Bogataj Murka kupila obrat A!mire Trgovsko podjetje Murka Lesce je lani kupiđo obrat tovarne Almira v Lescah. Ko bo Almira zgradila novo proizvodno halo, bo Murka v starem Almirinem obratu najprej uredila skladišče bla- | ga oziroma gradbenega materiala. Že sedaj pa pripravljajo poseben program, v katerem bodo predvideli, da bi 1973. leta omenjeno stavbo preuredili v novo blagovnico. A. 2. . °dJetje Pekarna in slaščičarna škof ja Loka je včeraj, 15. januarja dopoldan, svečano odpr-0 nove gostinske obrate v rekonstruirani Homanovl hiši v Skofji Loki. Gostje bodo lahko Posedali bodisi v okusno opremljeni slaščičarni, bodisi v kavarni, ki so jo uredili v prvem a~stropju stavbe. Urejena je tudi že pivnica, vendar bo zaradi pomanjkanja gostinskega seoja obiskovalcem na voljo šele čez dobrih štirinajst dni. (-ig) — Foto: F. Perdan Po vaseh ne bodo plačevali prispevka za uporabo mestnega zemljišča Na zadnji seji skupščine občine Kamnik so sprejeli odlok o določitvi območij, za katere se predpisuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Odlok je bil sprejet na željo in pripombe številnih zborov volivcev. Občani so namreč zatrjevali, da vasi komunalno niso urejene, če pa so, je to zasluga vaščanov, ki s prostovoljnim delom popravljajo poti, kanalizacijo in še marsikaj. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bodo odslej plačevali sr.mo v Kamniku in okolici, to je na področju krajevnih skupnosti Kamnik in Duplica. Prispevka pa ne bodo več plačevali občani v Stranjah, Strahovici, Godiču, Nevljah, Šmarci, Mostah in Komendi V Kamniku in okolici bodo stanovalci plačevali po 0,14 din od ' kvadratnega metra stanovanjske površine in po 0,5 din za kvadratni meter, za nezazidano stavbno zemljišče, za poslovne prostore in površine pa se bo prispevek plačeval po 0,20 din za kvadratni meter. J. Vldic hvwmmi Žrebanje bo v Radovljici r^SKJSSl 17. februarja 1971 Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.1.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIN13G0 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 8C0 din 10 denarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Poleg tega bo pri žrebanju izžrebanih tudi 20 denarnih nagrad po 300 din varčevalcem za stanovanja. V poštev za žrebanje pridejo le novi varčevalci za stanovanje, ki so v času od 1.1.1970 do 31.12.1970 sklenili pogodbo o varčevanju za stanovanje za dobo dveh let. Prostori, zabava, pomoč... Čeprav ima že precej mladinskih aktivov po krajevnih skupnosti v kranjski občini prostore, v katerih lahko organizirajo družbenopolitično in družabno življenje, pa položaj še vedno ni rožnat Občinska organizacija zveze mladine v Kranju je pred novim letom organizirala na Jezerskem seminar za vodstva mladinskih aktivov na terenu in predstavnike mladinskih klubov, na katerem so se pogovarjali o delu organizacije in družabnem življenju na terenu. Ob tej priložnosti smo zapisali nekaj najznačilnejših misli posameznih udeležencev seminarja. 0 Boris Zde.šar, predsednik kluba Vodovodni stolp: »Sem na prvem takšnem seminarju in upam, da mi bo pomagal. Klub je praktično šele začel delati. Sodelujemo z JLA ln podobnim klubom iz Celja ln upam, da se bo to sodelovanje še razvijalo. Ker imamo že svoje prostore, lahko organiziramo zabavno dejavnost. Tako imamo vsak petek in soboto disco večere. Klubu pa primanjkuje vodstvenega kadra, saj nas dela le okrog de- set. Če bomo dobro delali, sem prepričan, da nas bo kmalu več.« 0 Vinko Šimnovec, predsednik aktiva v Trbojah: »Letos smo se bolj resno lotili dela, ker je prej obstajal aktiv le na papirju. Delali smo tisto, kar so nam rekli starejši, vendar še vseeno mislim, da je za potrebe mladih premalo razumevanja, saj marsikomu ni všeč, da imamo pod odrom v domu svoj prostorček. Mislijo, da počenjamo le najslabše, kar pa ni res. če bo naš aktiv delal tako, kot je začel, bomo spodbudili tudi ostale organizacije, s katerimi želimo enakovredno sodelovati. Glavna težava je, da so v vodstvu mladine neizkušeni mladinci, zato upam, da jim bo ta seminar pomagal.« Franc Kozina, Struževo: »Imeli smo svoje klubske prostore, v katerih je sedaj trgo- Gorenjski invalidi v slepi ulici? Pred poldrugim letom je bilo na Gorenjskem ustanovljeno medobčinsko društvo telesnih invalidov s sedežem v Kranju. Na Gorenjskem je že precej delovnih invalidov, njihovo število pa iz leta v leto narašča, zato je bila ustanovitev Medobčinskega društva upravičena. Pobudniki za ustanovitev društva v Kranju so upali, da bo društvo lahko hitreje reševalo težave invalidov, vendar je bilo za mlado organizacijo premalo razumevanja. Po enoletnem formalnem obstojati ju se je društvo preselilo na Jesenice. Za ta korak so se invalidi odločili zaradi tega, ker v Kranju niso mogli dobiti primernega prostora. Enega so sicer dobili, vendar bi morali zanj mesečno odšteti 50 starih tisočakov! Na Jesenicah pa so družbenopolitične organizacije nudile boljše pogoje. Leta 1969 je poslalo društvo vsem gorenjskim občinskim skupščinam svoj predračun za lansko leto s prošnjo za pomoč. Nanj nekatere gorenjske občine niti odgovorile niso. Le tržiška občina je prispevala 300.000 starih dinarjev, nekaj pa še jeseniška občina. Telesni invalidi se srečujejo tudi z drugimi težavami. Pogosto v delovnih organizacijah invalide po okrevanju premeščajo na slabša delovna mesta, tako da so prikrajšani pri osebnih prejemkih. Razen tega pa invalidom zelo pozno izplačujejo denarna nadomestila, za kar pa ne smemo kriviti samo Komunalni zavod za socialno zavarovanje, ampak tudi delovne organizacije, ki z zamudo sporočajo Zavodu nastale spremembe. Ker Invalidi nimajo svoje organizacije, ki bi jim v težavah lahko pomagala, se obračajo na posamezne člane vodstva in iščejo nasvete po njihovih domovih. Kakor so povedali invalidi na mnogih svojih sestankih, so zaman trkali na številna vrata in prosili za skromno pomoč. Nekateri jim niti odgovorili niso, drugi pa so jim pomoč obljubili, vendar se bojijo, da bo ostalo le pri obljuba!.. Mogoče je prav pomanjkljiva družbena skrb in pomoč kriva, da se invalidi ne vključujejo v svoje društvo oziroma njegove podružnice po Gorenjskem, ampak vsak zase išče Izhod v sili. V kranjski občini je na primer 1800 telesnih invalidov, v podružnico medobčinskega društva pa jih je včlanjenih le 182! Kljub megleni prihodnosti društva so sprejeli svoj delovni program, ki Je sicer skromen, vendar zajema večino bistvenih organizacijskih vprašanj: lasten prostor, urejevanje evidence ln vključevanje novih članov, ustanavljanje sekcij po delovnih organizacijah, rekreacija invalidov ln povezovanje z Zvezo borcev, ki ima rekreacijske centre ter predavanja o invalidskih ln pokojninskih spremembah. Letos bo namreč izšel nov statut o invalidnosti, od katerega invalidi veliko pričakujejo. J. Košnjck vina. Vendar so nam krajevni faktorji obljubili, da nam bodo letos zgradili nove. Z ostalimi organizacijami se dobro razumemo. Ob vsaki pomembnejši priložnosti nas vprašajo za predloge, ki jih, če so dobri, tudi upoštevajo. Mislim, da je pri klubskem življenju največji problem denar in bi se morali o tem več pogovarjati in sklenjeno tudi uresničevati. Tudi sodelovanje med klubi in mladinskimi aktivi v občini ne bi bilo odveč.« • Pavel Orehar, Naklo: »V Naklem imamo poseben prostor, ki je last vseh organizacij. V njem imamo lahko samo razgovore, zabavno življenje pa v njem ni dovoljeno. Tako smo avgusta skušali organizirati disco klub, vendar je moral zaradi javnega mnenja propasti. Očitali so nam nemoralnosti. Plešemo lahko samo v garderobi kulturnega doma, ki pa temu namenu ne ustreza.« $ Rudi Zcvnik, član predsedstva ZM iz Mavčič: »Svoj prostorček smo imeli v zadružnem domu, vendar so nam ga vzeli. Letos bomo pri domu naredili majhen prizidek, kjer naj bi bil potem naš klub. Prostor bo dobrodošel tudi za KUD, ki pri nas izredno dobro dela. Tudi mi smo organizirali plesne vaje in zabave, vendar so nam nekateri zaradi »moralnosti« to preprečili. Mislim, da je največji problem mladine na vasi premajhna pomoč ostalih organizacij. V Mavčičah smo delo dobro zastavili in poživili družbeno življenje, čeprav so nam bili nekateri nevoščljivi. Hočemo biti enakovredna organizacija na terenu!« £ Brane Brcgar, predsednik klubske komisije Straži-šče: »Naš največji problem so še vedno prostori, saj so nam v dosedanjih odklopili elektriko in jo bomo skušali dobiti nazaj. SZDL nam je obljubila vso pomoč. Mislim, da je v Kranju plesov kar precej, večje težave pa so v okoliških krajih ... « 0 Milan Miklavčič, predsednik aktiva Jezersko: »Lastnega prostora nimamo. Z ostalimi organizacijami se sestajamo v Korotanu, kjer pa družabno življenje ni mogoče. Zato smo prosili, da bi pri novi telovadnici zgradili družabni prostorček. Z ostalimi organizacijami kar dobro sodelujemo. Prve stike pa smo navezali tudi z JLA, saj ni tako daleč od nas. Prav tako smo ustanovili recitacijsko sekcijo, ki dobro dela. Največji problem mladinske organizacije na Jezerskem so kadri. Dela nas praktično le petnajst.« I. Košnjck KRANJ razprodaja sezonsko blago v naslednjih svojih trgovinah v Kranju: PRI KRANJCU, Cankarjeva 7, KLUB, Cankarjeva 5, VOLNA, Cankarjeva 6, KONFEKCIJA, Titov trg 7, KONFEKCIJA NA KLANCU, Vodopivčeva 6 MODA, Titov trg 15, NOGAVIĆAR, Titov trg 18, BABY, Titov trg 23, MAJA, Prešernova 11. DO 50% POPUSTA! Ne zamudite ugodne priložnosti! o Prihodnji teden samozaščiti V kranjski občini se je predavanja o mednarodnem položaju in pomenu organizacije splošnega 1 judskega odpora udeležilo skoraj 5500 ljudi, kar je izreden uspeh Ta teden so se v krajevnih skupnostih kranjske občine končala predavanja o mednarodnem položaju in pomenu organizacije splošnega ljudskega odpora. Pobudo za takšna predavanja je dal koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL, delavska univerza je preskrbela potreben material in predavatelje, nedavno ustanovljeni krajevni odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih pa so nosili glavno breme organizacije. O tej temi je bilo v občini 59 predavanj, katerih se je udeležilo 5500 občanov. Ta številka je točna, ker se je na vseh predavanjih vodila natančna evidenca. Udeležba je bila boljša tam, kjer so dali krajevni odbori za splošni ljudski odpor akciji potrebno širino in so pritegnili k sodelovanju tudi ostale organizacije, nekoliko slabše pa je bilo v krajih, kjer tega ni bilo in je vsa organizacija slonela le na peščici ljudi. Zelo uspešno prvo predavanje je obenem tudi afirmacija krajevnih odborov za splošni ljudski odpor, ki so že na začetku svojega dela opravičili svoj obstoj. Na predavanju o mednarodnem položaju in pomenu organizacije splošnega ljud-: skega odpora je bila najboljša udeležba pri Vodovodnem stolpu, na Podblici, na Kokri-j ci, v Podbrczjah, v Velcsovcm, I na Senturski gori, na Trstcni- ku, v Stiski vasi, na Poženi-ku, na Spodnjem Brniku, na Beli, na Zgornjem Jezerskem/ v Šenčurju itd. V nekaterih krajevnih skupnostih pa je bila udeležba zaradi prej omenjenih vzrokov slabša. Prihodnji teden se bo začelo po krajevnih skupnostih drugo predavanje iz ciklusa o pomenu splošnega ljudskega odpora. Predavatelji delavske univerze bodo razlagali pomen in potrebnost družbene samozaščite, ki je samoupravna dolžnost in pravica vsakega občana. Organizatorji upravičeno računajo, da udeležba ne bo nič slabša, predavanja pa nič manj zanimiva, saj bodo obogatena s filmi. J. Košnjek EX0TERM kemična tovarna Kranj vabi k sodelovanju 4 delavce za proizvodnjo' Nastop službe takoj. Prijave sprejema splošni oddelek Exoterma Kranj do 25. 1. 1971. Zimski turizem na Bledu Sredi tedna je bilo v dveh turističnih centrih v radovljiški občini sorazmerno mirno. Tako na Bledu kot v Bohinju se prava zimska turistična sezona še ni začela. Vendar Blejci kot Bohinjci napovedujejo, da se bo pravi zimski živžav začel po 15. oziroma 20. januarju. Na Bledu je te dni v hotelih nekaj Nemcev, Holand-cev, Avstrijcev in Italijanov. Dokaj živahen pa je tudi tako imenovani seminarski turizem, že od decembra sem so le redki dnevi, da na Bledu ne bi bilo nobenega seminarja, simpozija, posvetovanja in podobno. Čeprav se sezona še ni začela, pa je na urejenih smučiščih že precej živahno. Posebno v zadnjih dneh, ko je turistično društvo Bled kupilo še teptalni stroj. Z njim vsako popoldne urejajo smučišča. Tako kaže, da bodo smučišča na Straži (čeprav na prvi pogled teren ni najbolj primeren za zahtevnejše smučarje) kmalu zelo priljubljena med blejskimi gosti. In prav kmalu se bo najbrž zgodilo, da bo sedanja žičnica postala premajhna. 2ato bi bilo prav, da bi že sedaj začeli razmišljati o mo- rebitni gradnji nove žičnice z večjo zmogljivostjo. V četrtek je po zaledcnc-lem Blejskem jezeru začel voziti tudi »ledeni vlak.« O njem smo pisali že lani. Letos so ga delno izpopolnili. Med drugimi je tovarna Sukno Zapuže za sedeže prispevala posebne odeje. Turistično društvo pa je vse, ki se bodo vozili z vlakom ali drsali po očiščenih površinah za-ledenclega jezera, zavarovalo pri zavarovalnici Sava. Še posebej pa so nas pri turističnem društvu opozorili, da led na Blejskem jezeru (tam, kjer sneg še ni očiščen) ni najbolj zanesljiv. Zato hojo po zasneženih površinah odsvetujejo. Medtem ko smučarska šola na smučiščih na Straži že lep čas teče in je zanjo veliko zanimanje, pa bodo danes odprli še drsalno šolo. Za opremo oziroma drsalke so poskrbeli vsi večji hoteli na Bledu. Nazadnje omenimo še to, da so gostje zelo dobro sprejeli tudi smučarska tekmovanja v slalomu za pokale posameznih hotelov. Danes bodo gostje tekmovali za pokal hotela Toplice, prihodnjo soboto pa za pokal Golf hotela. Včeraj, v petek, 15. januarja, so na kopališču v Puštalu pri škofjl Loki odprli novo tristezno avtomatsko kegljišče Sora, last podjetja Transturist. To je prva naprava svoje vrste v mestu pod Lubnikom, ki je pred vojno slovelo kot eno izmed pomembnih kegljaških središč Slovenije, (-ig) — Foto: F. Perdan Čimprej bo treba urediti kanalizacijo Z gradnjo novih stanovanjskih hiš pri Sv. Duhu, v Vir-mašah in v Formah se je pojavil problem kanalizacije. Otroci bodo dobili lepše domove Razgovor z Malo Drčar, predsednico sveta za otroško varstvo pri TIS Kamnik, o predvidenih investicijah za otroško varstvo Z učenci, ki so v internatu •H varstvu v dijaškem domu Jn otroci, ki so v varstvu v ^zgojnovarstveni ustanovi »A. Medved«, je v kamniški obči-!?1 v organiziranem varstvu šolskih in predšolskih °tfok. Vzgojnovarstvena ustanova »A. Medved« je v preurejenih prostorih bivšega žup-nišča sredi mesta že vsa pogina leta. Ustanova ima dva *°cena oddelka, in sicer na 7uPhci in v Zapričah. Skupno ^e v tej ustanovi v varstvu J^4 Predšolskih otrok. Potre-•B Po varstvu otrok pa so Znatno večje, saj sta danes običajno zaposlena tako mož *°t žena. Posebno pereče je VE»rstvo otrok v starosti od cncga do treh let. Takšne Ustanovc pa v Kamniku do-*'eJ sploh nimajo, dobili jo k^o še letos. ^e lani so namreč začeli obnavljati ustanovo »A. Medved« (modernizirali bodo ku-lni°, jedilnico, skladišča, lunivalnice in druge prosto-Bela izvaja SGP Graditelj amnik, predračunska vred-°st del pa znaša 56 milijonov ^din. v ^{°S kodo P" tej ustanovi gr nniku nadaljevali z do-aditvijo novega poslopja za potrebe varstva in nege otrok od 1—3 let starosti. Za tako majhne otroke morajo posebno urediti sobe. V sobah morajo biti posteljice, poleg sobe pralnica in sušilnica, za nego otrok pa strokovno osebje. To so otroške sestre, ki imajo višjo izobrazbo. To so pravzaprav zdravstvene delavke, ki so končale šolo za otroške sestre, delajo pa v varstvenih ustanovah (šola za ta poklic je v Ljubljani). V novem poslopju vzgojno-varstvene ustanove »A. Medved« v Kamniku bo prostora za 30 do 40 otrok v starosti do treh let. Ko bodo dogradili novi del poslopja, bodo ob ustanovi uredili igrišče za otroke. Otroci do treh let bodo v tej ustanovi lahko zjutraj od petih in popoldne do štirih. In kaj bo še novega na tem področju v kamniški občini? Oglejmo si, kaj nam je povedala Mala Drčar, predsednica sveta za otroško varstvo: KAMNIK Po urbanističnem načrtu je na Trškem polju med Kamnikom in Duplico predviden prostor za gradnjo vzgojno-varstvene ustanove, ki bo lahko sprejela v varstvo do 100 otrok. Predvidevajo, da bodo z gradnjo začeli 1974, dogradili pa bi jo 1975. leta, ustanova pa bo rabila za potrebe južnega dela Kamnika. DUPLICA Na Duplici sedaj deluje oddelek vzgojnovarstvene ustanove »A. Medved«, prostore pa imajo v stanovanjskem bloku. Če bo mogoče, bodo še letos odkupili dve sosednji stanovanji. Tako bi bila v stanovanjskem bloku vsa stanovanja v pritličju te stavbe namenjena za varstvo otrok s področja Duplice in šmarce. Doslej je na Duplici v varstvu 30, če pa se ta želja uresniči, bodo lahko sprejeli v varstvo 70 otrok. STRANJE Te dni bodo v Stranjah končana dela na novi šolski stavbi, ki je poleg stare šole. Od sklada za otroško varstvo so že vložili 20 milijonov S din za prenovitev stare šole v Stranjah, ki naj bi rabila za potrebe varstva šolskih otrok. Vendar bo potrebno kupiti še vso opremo za te prostore. Pa tudi vzgojnega kadra za varstvo otrok še ni. Računajo, da bo v Stranjah organizirano varstvo otrok čez dve leti. J. Vidic Samo v zadnjih dveh letih je namreč na tem območju zraslo trideset novih hiš. Pa tudi pri starih hišah kanalizacija ni urejena. Nekateri imajo izkopane lastne kanale, po katerih se odpadne vode stekajo v ponikalni potok Sušico. Kmetje pa imajo v velikih primerih speljane kanale kar na bližnje njive in travnike. Največkrat se ti kanali grade nenačrtno, njihovi lastniki pa niso zainteresirani za gradnjo skupnega zbiralnika, kjer bi odpadne vode filtrirali. Ker teh naprav sedaj ni, postaja Sušica vedno hujši vir nesnage in številnih okužb ter leglo mrčesa. Na zadnji se- ji krajevne skupnosti so sklenili, da je treba čimprej izdelati predračune in načrte gradnje kanalizacije. Podjetje Tehnik je že obljubilo pomoč. Verjetno pa bo za ureditev kanalizacije teže pridobiti občane, kot je bilo to pri vodovodu, posebno še sedaj, ko odpadne vode ne kvarijo pitne vode. Nekateri so problem fekalij rešili tako, da so jih napeljali v opuščene vodnjake. Ker pa je zaradi novih gradenj, ki jih je na območju krajevne skupnosti vsak dan več, ureditev kanalizacije nujnost, računajo pri Sv. Duhu tudi na družbeno pomoč. L. B. Mestni prispevek v Žireh V vrsti komunalnih zadev, | ki so jih reševali škofjeloški odborniki na decembrski se- ! ji, je bila tudi dopolnitev od. i loka o prispevku /.a uporabo mestnega zemljišča. Sprememba je bila potrebna zaradi priključitve žirovskega območja k škofjeloški občini. Tudi na priključeni del je bilo s tem razširjeno pravilo, da je treba prispevek plačevati od zemljišča, na katerem je zgrajeno vodovodno in električno omrežje in so urejene dovozne poti. Mesečni i prispevek na področju žirov J je določen na 0,10 din za m' koristne stanovanjske in po- ! slovne površine in koristne površine garažnih boksov. V primeru, da se ugotovi v stanovanjski hiši razlika med pavšalno določeno in dejansko stanovanjsko površino in je slednja za 5 odstotkov večja od pavšalne površine, do- loči upravni organ zavezancu prispevek od resnične velikosti stanovanja. Z novim letom bo vso lokacijsko dokumentacijo izdelovalo škofjeloško stanoranj-sko podjetje, ki je dobilo 39-vo firmo. Podjetje »In! vest« je prevzelo tudi organizacija urbanistične posve o-valnice. A. Igličar PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 išče za določen delovni čas 6 mesecev STROJEPISKO Delovni čas po dogovoru. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj, Cesta JLA 6/1 Jezikovni tečaji pri delavski univerzi V teh dneh so pri delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju končali tečaje tujih jezikov. Največ slušateljev se je učilo nemški jezik. Prijavilo se jih je toliko, da so morali pri delavski univerzi organizirati kar štiri tečaje za začetnike in dva nadaljevalna tečaja. Interesenti so lahko poslušali predavanja tudi iz angleščine, francoskega in italijanskega jezika, vendar je bilo zadnje manj zanimanja. Vsak tečaj traja 80 šolskih ur ali približno tri mesece. Največ zanimanja za jezikovne tečaje je med inženirji in ekonomisti, sledijo delavci in administratorke ter dijaki in študentje. Z novimi tečaji bodo pri delavski univerzi začeli proti koncu tega meseca. Posebej pa bodo organizirali tečaje nemškega jezika tudi za gasilce in delavce tovarne I kos in Iskre. Tečaje vodijo profesorji iz Kranja, le nemško konverzacijo poučuje nemški profesor Harald Lechner. L. B. Osrednja knjižnica občine Kranj Studijska Ljudska Pionirska knjižnica vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati NAGRAJUJEJO bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami: translstorski gramofon mirni Iskra Commerce Kranj sesalec za prah minor G Sloboda Čačak transistor radio denis Iskra Commerce Kranj štirje avtobusni izleti v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj kolekcija tkanin IBI Kranj, Tekstilindus Kranj knjižne nagrade idr. Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice ln čitalnice! Prešernovo gledališče na gostovanju v Smederevski Palanki Uprava Prešernovega gledališča Je pred tedni dobila pismo, v katerem organizatorji prireditev, posvečenih 950-ketnici Smederevske Palanke, vabijo kranjsko dramsko dru-žtao, naj se udeleži gledališkega festivala, ki bo danes in jutri (16. tn 17. januarja) v častitljivem srbskem mestu. Kranjčani so kajpak izkoristi-■ priložnost ln včeraj zjutraj z letalom odpotovali proti Beogradu. Kot edini predstavniki slovenskih igralskih hiš nameravajo prebivalcem Palanke uprizoriti Cankarjeve Hlapce. Nad Hlapci se je gostitelj navdušil leta 1969, ko so njegovi člani prisostvovali reviji jugoslovanskih amaterskih skupin na Hvaru. Prešernovo gledališče je takrat premočno zmagalo in poželo številna laskava priznanja. Premiero so »Prešernovci« imeli sinoči, in sicer v Veliki Plani, vasi nedaleč od Smederevske Palanke, kamor je bilo med okupacijo deportiranih veliko Gorenjcev. Ljudje, ki ne morejo pozabiti onih dni in ki še vedno vzdržujejo stike z nekdanjimi pregnanci, želijo spoznati tudi kulturne dosežke severnih rojakov. Naslednji dve predstavi bosta danes (sobota) ob 16. in 1930 v Smederevski Palanki. Kot smo zvedeli, vlada zanje precejšnje zanimanje. Velja omeniti, da dramska skupina iz Kranja ni edini gost Smedercvčanov. Družbo ji dela šest likovnikov — Vinko Tušek, Henrik Marchel, Milan Batista, Štefan Simonič in Saša Kump — ki so v Palanki pripravili razstavo slik in grafik. Odprli jo bodo drevi. I. G. Podjetje za PTT promet 64001 Kranj Podjetje za PTT promet v Kranju obvešča vse telefonske naročnike, da bodo dne 25. 1. 1971 spremenjene telefonske številke vsem telefonskim naročnikom central Jesenice in Mojstrana zaradi zamenjave telefonske centrale na Jesenicah. Nove telefonske številke naročnikov centrale Jesenice in Mojstrana pa so objavljene v telefonskem imeniku v oklepajih pri centralah Jesenice in Mojstrana. S pre-ključevanjem bodo začeli dne 22. 1. 1971 popoldan in so v času od 22. 1. do 24. 1. 1971 možne tehnične motnje, za kar prosijo naročnike za razumevanje. Prvi zgodovinopisec, ki se je lotil zgodovine Tržiča, je bil tržiški rojak Peter Hlcinger. (Doslej smo prebirali v glavnem potopise, v katerih so nam pripovedovali svoje bežne vtise o Tržiču popotniki, ki jih je pot zanesla le-sem, posamezna zgodovinska dejstva pa so nam navajale o njem listine, ki so se ohranile. Tudi Valvasorja, ki se je tako na široko razpisal o naših krajih, ni toliko zanimala njihova zgodovina, kot so ga pritezale lepota, zanimivosti in posebnosti naše dežele.) Rod Petra Hicingerja izhaja iz Tirolske. Po priimku Inzinger, kot se je še pisal njegov praded, mitničar v Kranjski gori, sodimo, da izhaja ta rod iz Tnzinga, kraja, ki leži 17 km zahodno od Innsbrucka. Inzingerjev sin Janez Krstnik, ded Petra Hicingerja, se je naselil v Tržiču, kjer se je priženil k Motavu in imel z Barbaro Vertovec tri hčere in tri sinove. Po poklicu je bil nogavičar. To obrt je opravljal tudi njegov starejši sin Mihael, oče Petra Hicingerja, medtem ko se je njegov mlajši sin Gabrijel, začetnik tiste veje Hicingerjpv, iz katere je izšla Barbara Ahačič (»Kajtanka«), oprijel klobučarstva. Mihael je bil rojen še pri Motavu, medtem ko so se mlajši otroci rodili že v hiši, ki je stala na mestu, kjer je v današnji Partizanski ulici hiša s številko 11. Te hiše se je še dolgo držalo domače ime »pri Icingarju«. Mihael se je oženil z Uršulo Poprijan (Pockovo) in imel z njo 11 otrok, od katerih pa so štirje že zgodaj pomrli. Vsi razen najstarejšega sina so se rodili pri Icingarju. Peter, Mihaelov prvorojenec, pa se je rodil 12. junija 1812 v hiši št. 105 (danes Partizanska ulica 13). Ko je končal s šolanjem v tržiški dvorazrednici, so ga — desetletnega — poslali nadaljevat šolanje v novomeško gimnazijo, ki so jo tedaj vodili frančiškani. V Novo mesto so ga poslali bržkone zato, ker je imel tam bratranca po materini strani Jurija Kokalja, p. d. Berkarjevega, ki je opravljal v Novem mestu nogavičarsko in dežnikarsko obrt. Četrti razred gimnazije, oba humanitetna razreda gimnazije in oba letnika liceja, je končal Peter Hicinger v letih 1826—1831, bogoslovje pa v letih 1831—1835 v Ljubljani. Tu so delovali v tem času Matija Cop, profesor Fr. S. Metelko in čebeličar dr. Jakob Zupan, ki so vzbujali v mladem Petru ljubezen do slovenskega jezika in ga spodbudili za slovstveno delo. V letu 1831 je mladi pesnik že prinesel svoje pesniške prvence, med njimi pesem »Na Dovžanovcm mostu«, profesorju Metelku na vpogled. Poslej se vse življenje vneto ukvarja s pesništvom. Odkar začno izhajati Bleivvcisovc Novice in nato še Zgodnja Danica, zalaga Hicinger oba časopisa dolga leta s svojimi domoljubnimi in nabožnimi — izvirnimi in prevedenimi — pesmimi. Nekaj izmed njih je bilo pozneje sprejetih v Sketove čitanke za posamezne gimnazijske razrede in so jih dijaki gimnazij brali še v dvajsetih letih tega stoletja. Danes so spričo strožjih umetnostnih meril večinoma že pozabljene — ohranila se je npr. pesem »Že slavčki žvrgolijo...«, ki jo je uglasbil Gregor Rihar —, v svojem času, v času prebujanja slovenske narodne zavesti in vzbujanja ljubezni do materinega jezika, pa nikakor niso bile brez pomena. Pesništvo pa ni bilo edino, s čimer se je Hicinger ukvarjal. 2e od začetka izhajanja tedanjih slovenskih časopisov se v njih oglaša tudi z novicami iz krajev, v katerih je služboval, ter s prispevki s področja gospodarstva, kulture in religije. Na kulturnem področju se spušča v narodnostna, jezikoslovna in zgodovinska vprašanja. Zlasti slednjim se posveča s čedaljo večjo vnemo in čedalje temeljiteje. Pri preučevanju naše zgodovine tudi na svoj rojstni kraj ni pozabil, čeprav že več let ni živel v Tržiču. Tako je že v tretjem letniku Novic — leta 1845 (kot kaplan v Mokronogu) — objavil naslednji zapis (str. 19): STARI TERŽIĆ Zavoljo svoje obertnosti imenitni kraj kranjske dežele, Teržič namreč, ni vselej stal na zdajnjim mestu, ampak bliže Ljubelja, dobro uro preč. Tako stari ljudje od tamkej še zrni raj vedo povedati, in ne bo napak, to pripoved tuke j več na znanje dati. Je, kjer se gre od zdajniga T e r ž i č a proti Ljubelju, na desno stran ceste pod Košuto (to je pod hribam tega imena) dolina, od spredej z razvalinami kamnja zaperta, ki se proti Koroški mu, od Ljubelja nekoliko v stran, vleče; na Benedkovi zemlji ji pravijo. Tukej — tako je od nekdaj beseda — je stal stari Teržič pred več sto letmi, kadar je na mestu zdaj-njiga še malo hiš bilo in neke fužine, in cerkvica s. Marije Magdalene. Velika nesreča pa je tisti stari terg pokončala; odtergal se je namreč velik kos od hriba (od Košute) in je posul kraj, ki je spodej bil. — Velik drakon (lintvern), pravijo, je čez hrib deri, pod kteriga nogami so se gore drobile. — In na ta nasip je povodinj peršla, in popolnoma vse zakrila. Ljudje pa tega terga, ki so ob času še opomnjeni bili, kakšna nesreča jim žuga, so popred odbežali, in tako se oteli; nekoliko jih pa je šlo čez Ljubelj na Koroško, kjer so še zdajnji Borovljani, ki veliko strelniga orožja izdelujejo, njih nasledniki; nekoliko pa jih je nižej šlo in novi Teržič postavilo, kjer še od nekaj hišnih imen vedo povedati, de so še iz stariga Teržiča, kakor Ve ne riki , P o 1 j a k i , i. t. d. Od uniga posipa pa, razun te pripovedi starih ljudi, še nekaj govore razvaline kamnja na tistim mestu, in plaz na strani Košute, kjer se še zdaj od dalječ pozna, da je enkrat se moglo veliko od hriba preč odvaliti. Kdaj se je pa ta posip zgodil, ni lahko razločiti; pisanja taciga ni najti; tudi V a 1 v a zor, ki je več starih zgodeb zapisal, nič ne pove od tega. Znalo bi se pa vundar toliko soditi, de je to pred kakimi pet sto letini moglo biti, ker pozneji, v letu 1399 se bere, de je Vilhelm I. nadvojvoda avstrijanski, Teržič zameni! z3 Doberniško faro od Zatiškiga samostana (kloštra). J. R. t Nadaljevati tisto, kar je začel Tone Čufar Kramljanje z Mihom Klinarjem, predsednikom kulturnoumetni-škega kluba »Tone Čufar« na Jesenicah Umrl je črkostavec Franc Dolinar V torek, 12. januarja, je v Kranju v 65. letu starosti nenadoma preminil nekdanji član delovne ukupnosti ČP Gorenjski tisk črkostavec v pokoju Franc Dolinar. Zadnjikrat smo ga srečali za novega leta. »Kako ti gre?« smo ga spraševali. Šaljivo — kot vedno — je odvrnil, da je vse v redu, *a z zdravjem sicer ni najbolje, »toda saj veste — leta so že, leta.« Do svoje upokojitve leta 1961 je oblikoval v tiskarni naš Glas. Napisali smu premalo, Glas je me-tiral od prve številke, to je od leta 1947. Pred kratkim je kolektiv povabil na oiJed nove tiskarne vse nekdanje sodelavce. Pripravljali smo Glas, zato smo dejali Dolarju: »Kar vzemi vrstič-nik, tu imaš rokopis pa lačni, nič novega ni. In °dgovor: »Seveda, ampak "olj počasi bo šlo. Vem Pa, da se pri Glasu vedno mudi, da bo čimprej pri "ralcih. Ali imam prav?« Časnikarji so navadno Podpisani pod svojim de-in marsikateri bralec meni, da so to vsi, ki ustvarjajo Glas. Za stav-Ce, tiskarje in druge pa malokdo ve. Eden izmed teh neznanih je bil pokojni Dolinar. Neznan, toda Pomemben. veliko mladih je učil. Tudi ti, ki oblikujejo Glas danes, se ga bodo s hva-leZnostjo spominjali. Spo-m'njali se bodo njegovega dela, njegove pripravljenosti pomagati mladim, opominjali se bodo njego-Ve vedno dobre volje. »Pobuda za ustanovitev ču-farjevega kluba je plod razmišljanja pesnika Valentina Cundriča, književnika Cvetka Zagorskega in nekaterih drugih članov društva slovenskih pisateljev ter znanega jeseniškega kulturnoprosvetnega delavca in organizatorja Jožeta Varla. Klub naj ne bi združeval le literarne ustvarjalce, temveč tudi bralce in ljubitelje slovenske besede. V času teh razmišljanj in pogovorov so jeseniške družbene in kulturne organizacije priredile koroški večer, ki so se ga udeležili tudi gostje onkraj Karavank, med njimi koroška pesnika Kokot in Poljanšek. Ideja je pritegnila tudi akademskega slikarja Jaka Tor-karja, Savinška in brata Čeha. Pridružili so se nam še glasbeniki, za kar jih je navdušil tovariš Heferle. Tako deluje v klubu literarna, likovna in glasbena sekcija.« 0 Tovariš Klinar, orisali ste rojstvo kluba. "Kakšen pa je njegov cilj? »Namen kluba je spremeniti Jesenice v novo slovensko kulturnoumetniško žarišče socialistične angažirane umetniške ustvarjalnosti. Skušali bomo nadaljevati pot predvojne delavsko angažirane, medvojne partizanske in povojne socialistične angažirane umetnosti. To seveda ne bo nekakšna »ždanovščina«, kar nam bodo morda očitali nekateri privrženci sodobnih zahodnjaških smeri, samozvani častilci svojega imena, ki bi ga radi vsilili tudi drugim. Mladi pesniki smo se po voj- ni proti »ždanovščini« borili in jo tudi premagali. Naša ustvarjalnost bo delavska in kritična do meščanskega klikarstva, ki skuša pačiti in izrabljati našo samoupravno družbo. Delavstvu, trenutno samo jeseniškemu, ki nam je omogočilo izdajanje Listov, priloge železarja, bomo predstavili predvsem tiste velike pesnike, ki so s svojo umetnostjo stali vse življenje na barikadah delavskega razreda. Da bi lete približali jeseniškemu delavstvu, lahko v njem sodeluje vsak literarni ustvarjalec ali ljubitelj umetnosti. Zato imamo v čitalnici delavskega doma na Jesenicah vsak prvi petek v mesecu ob šestih zvečer klubske večere.« 0 Omenili ste Liste in petkova srečanja, še nekaj o tem. »Najprej o petkovih srečanjih. Doslej so bila tri. Na oktobrskem smo ustanovili klub, na novembrskem pa smo se dogovorili za prvi li-terarno-glasbeni večer v počastitev 65. obletnice rojstva Toneta Čufarja. Ta večer je bil v novem delavskem domu Albina in Julke Pibernik na Javorniku, dva naša člana — pesnika pa sta sodelovala na otvoritvi Dolikove razstave, ki jo je v Železarju ocenil Valentin Cundrič, ki se tudi sam ukvarja s slikarstvom. Na tretjem srečanju pa smo pripravljali drugo številko Listov. Listi so glasilo našega kluba. Prva številka je izšla avgusta. V tej številki so se razen Cundriča, Zagorskega, Valentina Poljanska, Andreja Kokota in mene predstavili tudi pesniki iz delavskih vrst Henrik Lužnik, Jože Košir in Lado Brun. številko je zaključil Marjan Stare. V drugi številki bomo predstavili je- tudl taki, ki tega ne potrebujejo, razen kritičnega' izbora in pravopisnih popravkov. Mislim predvsem na 25-letno brezposelno natakarico Marijo Srčič, ki se lahko razvija v dobro prozaistko. Podobna je s pesmimi Benjamina Gra» cerja. Majetič pa je izredne talentiran. Tudi ostali niso brez talenta ln tem pomaga* mo, tako da so prispevki vsaj na višini poprečne slovenska literature, pod katero pa Listi ne smejo zdrkniti!« seniškega dramatika Franca Klinarja - Kladivarja. Njegove drame Plavž, Mejniki in Gorenjski punt še vedno radi uprizarjajo širom po Sloveniji. Kladivar je umrl pred petindvajsetimi leti. V Listih bo tudi novela ,In zopet je vsak sam' Marije Srčieeve ter pesmi trgovske pomočnice Margarete Artačevc in delavke Vesne Sušnikove. študentka germanistike Mirjam Klinar bo bralce seznanila z nemškim pesnikom Fricom Leh-mannom, ki je 1934. leta ušel Hitlerjevemu terorju in pri-bežal na Jesenice. Z ženo je sodeloval pri vseh delavskih manifestacijah, dokler mu oblast ni vzela azila. Padel je v Španiji kot borec mednarodnih brigad. Iz njegove rokopisne zbirke Je KHnarjeva prepesnlla nekaj pesmi. Te pesmi so oddolži tev velikemu revolucionarju, ki ga lahko štejemo za svojega. Prvič se bodo predstavili tudi Dominik Majetič, Benjamin Gra-cer, Vogrič in Koprive. Objavili bomo tudi .Ljudsko popevko' Janka Novaka, ki sama kliče po uglasbilvi...« 0 Torej se v vaših vrstah zbirajo tudi mladi ustvarjalci. »Da. Nekateri še niso prebrodili začetniških težav in tem bomo pomagali. So pa Na koncu še beseda o nar črtih Čufarjevega kluba. »Razen petkovih srečanj, na katere vabimo vse, ki se zanimajo za literaturo, bomo pripravili cikluse predavanj • posameznih temah. Prvega pripravlja Valentin Cundrič, in sicer o razvoju slovenskega pesniškega jezika od Trubarja do danes. Izdajali bomo tudi Liste kot prilogo železarja, ki jih ureja Joža Vari. Izdajali bomo še posebne publikacije. Prva, čufarjeva .Tovarna', ja že izšla in je namenjena predvsem šolski mladini. Uredil jo je Cvetko Zagorski, opremil pa Jaka Torkar. To je naša prva oddolžitev čufarju. Oddolžiti pa se moramo tudi drugim: Slavku Savinšku, Id je padel 1942. leta v Beogradu, Viktorju Gregorčiču, Id so ga isto leto ustrelili v Dragi itd. Misliti pa bomo morali tudi na izbor Lehmannovih pesmi. To je dolg revoluciji in ustvarjalcem, ki so ji darovali življenja. To je tudi namen kluba. O programu bi raje govoril kdaj drugič, ko bo dokončno izdelan. Na koncu vabim v naš klub vse literarne, likovne in glasbene ustvarjalce pa tudi vse, ki imajo radi umetnost.« Pogovor pripravil J. Košnjek Transturist priporoča ugodne zimske aranžmaje 7-dnevne počitnice pri Belem jezeru in v D6I-lachu-Heiligenblut na Koroškem (izvrstna smučišča, drsališče, kopanje i. dr.); smučarske pakete nad 3 dni v Bohinju, vključno penzionske storitve v hotelih, sistem žičnic na Voglu in lokalni ski bus; ■ III enodnevne šolske smučarske pakete na Voglu (Bohinj) in na Starem vrhu (nad škofjo Loko), vključno avtobus, sistem žičnic in malica. Obisk drsalne revije v Celovcu pod naslovom Parada na ledu IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN OBIŠČITE NAŠE TURISTIČNE POŠLO VALNICE V ŠK. LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIČEVA 1. Drama v Jordaniji se nadaljuje. Krvavi spopadi med kraljevskimi silami in palestinskimi komandosi so znova Izbruhnili z vso silovitostjo, ki so jo zmožne nepoštene strasti. Tisto, kar je za Arabce v tem trenutku najbolj tragično, je nedvomno dejstvo, da na vročem pesku Jordanije teče njihova kri in ne morda kri njihovih sovražnikov. Ni brez ironije ugotovitev, da so zadnji meseci terjali v arabskem svetu skorajda toliko žrtev kot junijska vojna na Sinaju — pa pri tem Izraelci igrajo samo vlogo opazovalca. Ni znano in najbrž nikoli povsem natančno ne bo, kdo je sprožil prvi strel v najnovejšem dejanju jordanske tragedije ln to naposled niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je, da se morija neha in neha tako, da se bo mir med arabske vrste vrnil za dlje časa — če ne že za vedno. Toda to je ta trenutek videti skoraj nemogoče, kajti nasprot. ja so velika, neporavnani računi dolgi. Jordanska vojska, ki jo po večini sestavljajo Jordanska drama pripadniki beduinsklh-nomad-skih plemenov, je fanatično vdana kralju Huscinu. Zato nastopa z neizprosno krutostjo. Njej stojijo nasproti gverilci, palestinski komandosi. Oboji so se spopadli že večkrat in ni težko zaslutiti sovraštva in nezaupanja, ki ga tisoči mrtvih, padlih v medsebojnih spopadih doslej, samo še bolj razpihujejo. Par lestincl so brezdomci, na zemlji njihovih očetov so sedaj drugi, in edino kar imajo, je pogosto le golo življenje. To ni dosti vredno v sedanjih pogojih: mnogi živijo življenje, nevredno človeka dvajsetega stoletja, če so si ga hoteli priboriti včasih na način, ki je zanemarjal suverene pravice jordanskega kralja, je to mogoče razumeti. Komandosi so tu pa tam bili v Jordaniji skorajda država v državi. Kralj Huscin zanesljivo ni s simpatijami gledal na vsa njihova dejanja in čeprav se jih ni mogel javno odreči, je jasno, da si je to želel vsaj na tihem. Eni in drugi so pogosto razmeroma nepomembne trenutne spore izrabljali za začetek velikih spopadov — v upanju, da bo to boj, ki bo prinesel končno zmago in zadoščenje. Toda teh ni bilo in je komaj verjetno, da bosta kdaj prišla. Nobenega dvoma ni, da bratomorilska vojna koristi le Izraelcem. Vprašanje je, kdaj bo to spoznanje postalo tako močno, da se bodo zaradi njega eni in drugI odrekli orožju in izbrali druga pota in načine za dosego tistega, kar si želijo — miru. To je v interesu vseh Arabcev, ne samo tistih, ki sedaj streljajo drug na drugega. Eno izmed znamenj, da je res tako, so prizadevanja uglednejših voditeljev arabskih držav, da bi se spo- ri ral cl so nas prosili, naj slikamo štiri »garažirana« vozila pred poslovalnico Slovenija avto v Kranju. Ustregli smo Jim ln slikali v četrtek, če bi bil posnetek v barvah, bi se verjetno videlo tudi kaj rjavega. Kupec bo vsekakor vesel vozila. V petek (včeraj) pa so vozila »odkrili«. Zime še ni konec, zato jo prosimo, naj bo milostna, da bo čim manj škodila avtomobilom. — A. U. — Foto: F. Perdan pad nehal. To vlogo je do!-slej dovolj uspešno opravljal Naser — kdo jo bo sedaj, ko ni več državnika njegove avtoritete? udje in K v\ J Mm d ogodki Medtem ko so v daljnji Južni Ameriki urejevali zadnje podrobnosti, ki naj bi vendarle prinesle svobodo ugrabljenemu švicarskemu veleposlaniku v Braziliji Gio. vanniju Enricu Bucherju, so v Montevideu ugrabili angleškega veleposlanika v Urugvaju Geofreva Jacksona. Ugrabili so ga pred poslopjem britanskega veleposlaništva in v prisotnosti dveh njegovih osebnih stražarjev. Najnovejši akt političnega nasilja je delo tupamarosov, ilegalne organizacije, ki deluje na zeleni celini že vrsto let. To so v bistvu — če uporabimo zelo poenostavljeno ponazoritev — partizani, ki delujejo v mestih. Njihovi cilji so različni — Čeprav so sredstva večinoma enaka — vendar pa jih jc moč zelo na kratko označiti takole: spremeniti oblast, izvesti reforme. Obstaja več skupin, med katerimi so nekatere bolj, nekatere manj radikalne — toda vsem je skupno to, da so v bistvu le izraz globokih družbenih trenj, nesoglasij in nezadovoljstva, ki preveva nekatere južnoameriške države. Potem, ko je informacija Iz Celovca o sklepu občin-skega sveta Velikovec, da bo postavil spominsko ploščo vojnemu zločincu Maier Kai-bitsehu, vzbudila razumljivo ogorčenje, ga je kasnejši popravek — da je šlo le za predlog na seji občinskega sveta — mogel le malo omiliti, še kasneje je bilo moč zvedeti, da se je tudi koroški deželni glavar Sima opredelil proti takemu sklepu, oziroma predlogu. To je dobrodošlo znamenje, zakaj stara resnica je, da je treba trditve o dobrih namerah — v tem primeru izjave o željah po dobrih sosedskih odnosih — predvsem in najprej dokazovati z dejanji. /ki m i 1 Zdravo! Dober daninbuongiorno Nekaj dogodkov in srečanj z našimi ljudmi v Kanadi me je tako zmedlo, da nisem vedel več, kako naj se predstavim, govorim in pozdravim in nehote sem se spomnil na tisti vic oportunista, skrivača v času vojne, ko je sreča-val oborožene vojake) Kakorkoli jih je pozdravil je bilo narobe in nabili so ga belčki, partizani, Nemci... Na cesti so me predstavili znancu, sodelavcu iz rudnika, po govorici sodeč doma nekje iz Korduna, Li-ke ali Zagorja. Spraševal je o življenju pri nas h me na lepem prekinil: »Pa ste vi res Slovenec. Tako gladko govorite po naše!« »Čistokrven!« sem duhovito Pripomnil in dodal: Uoi'1 som se v šoli, deset 1 et pisal v srbohrvaščini!« On pa pokonci: »Kakav srbski! To je hrvatski, bogami!« Svojčas sem prepotoval dodala vso Jugoslavijo, govoril in se družil z ljudmi vseh naših narodov. A kaj takega $e nisem doživel. Bil sem ž'neden do kraja. Nad vse lepo so me spre-Mi v hrvatskem domu, razkazal i so veliko dvorano, v kateri je visela velika slika Stijepaha Radića, pokazali so stranske prostore in ko smo se usedli, so ob osvežilnih P'jačah pripovedovali vse, kaj in koliko je njihova organizacija pomagala našim °b prihajanju tjakaj, to zla- sti po vojni, nekateri pa že pred vojno. Poskrbeli so za stanovanja, delo, prvo pomoč z oblekami, hrano... Zatem pa so odkrito in mirno začeli praviti, kako pa so oni tudi ostra in močna opozicija proti današnji Jugoslaviji, kako so proti ..., proti... in kako zdaj le še čakajo da ... Se bolj kot vse to pa me je zatem zmedlo pojasnilo, da to ni za vse naše, marveč le v okviru Hrvatske kmečke stranke. ■ti a izletu v gozd smo se ■ al sre^a'' z dvema našima in (čeprav sem že doživel prvi krst!) sem se dostojno predstavil. Po krajšem pogovoru sem bil povabljen na miting za tisto nedeljo. Z zadovoljstvom sem obJjubH udeležbo. Toda pozneje sem zvedel, da gre za izraziti četniškj miting in zdlo mi je bilo nerodno. Prejel pa sem še drugo vabilo. Da bi se, morda z načeli, smernicami in se ob tem bolje ogrel za njihovo stvar, so mi posredovah kar njihov lepo tiskan list »Nezavisna Posebno doživetje! je ogled dunajske drsalne revije v CELOVCU z avtobusom v soboto, 6. in 13. 2. 1971. Vse informacije in prijave pri Kompas — Kranj, Cesta JLA 1 — Beksel — telefon 21431 Hrvatski narodni dom v Scumachcrju država Hrvatska« s silno obetajočim, privlačnim uvodnikom pod naslovom »Raj na zemlji« in polne tri strani o osemdesetletnici dr. Ante Pavel ića. Torej ustaši! Vse se je to dogajalo v malem rudarskem mestecu Scumacher, v središču podzemnega bogastva, kjer se skozi številna jezera preliva reka Abitibi, Moose in druge proti mrzlemu Hudsonovcmu zalivu na sever. Tam, kjer sem od vodilnega človeka v največjem rudniku slišal laskave besede o Jugoslovanih kot delavcih. Začelo me je zanimati življenje naših ljudi sploh, zlasti ob ugotovitvi, da je tam kar 10 odstotkov Jugoslovanov, kar je zelo veliko med pisano mešanico rudarskih družin od Portugalcev, Kitajcev itd. Bolj naključno kot organizirano sem se našel v italijanskem domu kulture Dante Alighicri v 3 km oddaljenem Timminsu. Tudi njihovi so-narodnjaki iz Scumacherja in drugih okoliških rudarskih središč zahajajo tjakaj. Imajo bogato knjižnico, oder, kulturne skupine in vedno ; polno obiska. Zaklepetal sem ! se z enim izmed voditeljev I tega doma in mimogrede tudi omenil razbitost Jugoslovanov. »Mi smo uspeli odstraniti med nami vsake razlike med tistimi, ki so nekoč v Italiji nosili bodisi rdečo kravato • za prvi maj ali pa črno srajco,« mi je dejal. Vsi od Sici-j lije do Benečije zahajajo v ta dom, skušajo tu najti košček domovine. Vsi, ki se spoznavajo z »buon giomo«, se tu združujejo. Tako bi morali tudi vsi, ki se spoznavajo z »dober dan« najti nekaj skupnega v enotnem kulturnem, družabnem življenju v tem oddaljenem svetu. Tako mi je povedal ta Italijan, poznavalec izseljenskih razmer v tem kraju. Kasneje sem to misel omenil enemu izmed naših. Le kako se je postavil po robu. Iz rokava je kar stresel letnice iz zgodovine za nekaj sto let nazaj o Turkih, Avstriji, Madžarski in me postavil za skrajnega laika v vsem tem ob ugotovitvi, da je zgodovina že zdavnaj razdelila »dober dan« in da dandanes nikakor ne gre v eno vrečo, kar skušamo vsiliti. A bil je to menda doktor, skratka učen človek jekavske govorice, ki mu moram res priznati tudi poznavanje naše zgodovine, vendar le z ene plati. Poslušal som ga in nisom ga skušal prepričevati. Samo smilili se mi je. Smilil, kot so se mi smilili vsi tisti posamezniki po Scumachcrju, ki trdovratno čakajo, kdaj bo Sava tekla nazaj, navzgor in ob tem živijo zagrenjeni, brez domovine, brez cilja. Hkrati pa me je ob tem hrabrila zavest, da imamo s Kanado vedno tesnejše diplomatske in druge slike, da vse to utrjuje naše sodelovanje, da je Kanada na tolikih mednarodnih in svetovnih organizacijah stala ob naši strani glede miru, sožitja in podobno. In odmev tega sem lahko opazil pri raznih pravih Kanadčanih in službenih osebah od carinikov do uradnikov. Sicer pa, da sem pošten in objektiven, sem tako izrazito razprtost našel samo v tem rudarskem mestecu. Pre-ceJ je gotovo odvisno od tega, kdaj, prek katerih taborišč in organizacij so prihajali tjakaj, kako so bile j tam razne organizacije aktivne. Popolnoma drugačen vtis med našimi izseljenci sem dobil v Torontu, v Hamiltonu in drugod. Spo-i znali in pozdravljali smo se z »zdravo«! in sproščeno govorili o vsem, prepevali in se lepo. pogovarjali o življenju pri nas. V Torontu so me vabili na prireditev njihovega društva Simona Gregorčiča, vabili v letovišče »Bled«, pripovedovali so o uspehu ansambla Večerni zvon, o godbenikih Veseli Pomurci, Vandrovcih in drugih. Njihov pevski zbor Slav-čok se je pravkar pripravljal na koncert. Pravili so o njihovi slovenski banki, o Vzajemnem podpornem skladu Planica, o njihovem novem kulturnem domu s 500 sedeži, ki je veljal okroglo 400 000 dolarjev, in to vse iz članstva, iz žepov naših ljudi, saj dajejo kar po 2 dolarja na teden za članarino. V vsem tem in vrsti drugih primerov v Hamiltonu, Torontu in delno tudi v Ottawi je slutiti veliko željo po spominih na domovino. Skratka, razbitost v malem Scumachcrju, kjer so n:iši razdeljeni v (kot so mi povedala) strogih pet skupin in se med seboj niti na eeHl ne pozdravljajo, to je izjemen primer, primer vreden pomilovanja. Drugod je njihovo izseljensko življenje v daljnji lopi deželi steklo dokaj drugače — sproščeno, svobodno, toda enotno v nepozabni ljubezni do domaćih košenic, vasic in domovine sploh, kar pa je skozi čas še bolj oživelo. Tudi slovo od njih, njiliov »zdravo« se mi je zarinil v globino duše. K. Makuc V Elanovi prodajalni Košček otroške sreče Ta resnična zgodba bi se pred tremi leti lahko začela tudi takole: Oče štirih otrok se je nekega decembrskega popoldneva, ko se je dan že pravzaprav nagnil v večer, vrnil domov z večjim zavitkom. Osem otroških oči je radovedno nekaj &isa zrlo vanj in v zavitek. Drobna srčeca so utripala v razburljivem pričakovanju. Mama je nenadoma imela polno dela pri štedilniku in je s prijetnim nasmehom pogledovala očeta. Potem je oče v šali resno rekel: »No, kaj pa ste tako ostrmeli. Mar ne vidite, da sem prišel domov. Vsaj dober večer bi mi lahko rekli.« Otroci so pogoltnili slino, potem pa vsi v en glas rekli: »Dober večer.« Vkopani" sredi kuhinje so potem še vedno zrli v očeta in v zavitek. Najmlajši se je nemirno prestopal. Potem ga je najstarejši, ki mu je bilo i 11 let, nekajkrat pocukal za i rokav. Mali ga je očitajoče j pogledal. »Pa ti vprašaj,« je zašepetal. Nenadoma pa se j je ojunačil in polglasno vprašal: »Ata, kaj pa je tam notri?« Srčeca so še bolj vztrepe-tala in vsem se je zdelo, da je bilo vprašanje preglasno. »Ja, mhm, poglej,« je čez čas odvrnil oče. Mali se je mučil in mučil, vendar vse je bilo tako trdno povezano. Ni in ni šlo. Oče je potem vzel škarje, prerezal vrvico, razvil papir ter položil na tla par novih smuči. Prerekanju ne bi bilo ka-.i-ca, če ne bi vmes posegla mama: »Dva sta še premajhna za smučanje to zimo, vidva pa si jih bosta delila.« Nekaj dni po tem pa se je veselje spremenilo v žalost. Tisti večer se oče dolgo ni vrnil. Nikdar se ni tako dolgo zadržal. Nenadoma pa je potrkalo in neznanec med vrati je povedal, da se oče ne bo več vrnil. Bila je prometna nesreča in malo kasneje je v bolnišnici umrl. Mati je morala v službo. Otroci pa so hodili v šolo. Tisto zimo so se bolj malo smučali. Lani in letos so si smuči še vedno delili. Pred dnevi pa je imel najmlajši smolo. Obrabljena smučka ni vzdržala padca. Zlomila se je. Tako je najstarejši v sredo dopoldne prišel v Elanov servis na letališču v Lescah. Mirno je čakal, da je prišel na vrsto, potem pa prodajalca Sajovica poprašal: »Ali bi jo lahko popravili?« »To pa ne bo šlo.« 14-letnemu fantu so se oči mokro zasvetile. Vzel je polomljeno smučko in se s sklonjeno glavo umaknil. »Reci očetu in mami, da bo treba nove. Te so zate že tako ali tako premajhne. Kje pa je oče? Ali si sam prišel sem?« »Mama zasluži le toliko, da imamo za hrano, obleko in za šolo, očeta pa nimamo.« Potem je najstarejši povedal zgodbo o smučeh in očetu. Vodja servisa tovariš Sajo-vic je nekaj časa zamišljeno pogledoval po smučeh okrog sebe, potem pa prizanesljivo rekel: »Dal ti bom tele. Metalne so. Sicer niso nove, toda vsi se boste lahko z njimi še precej časa smučali.« (Op. p.: Tovarišu Damijanu Hafnerju, vodji obrata Iskra v Lipnici, se. zahvaljujemo za obvestilo o dogodku v Elanovem servisu na letališču v Lescah. Elanu in tovarišu Sajovicu pa naj bo zahvala košček otroške sreče.) A. Žalar Osvetljeno drsališče v Bohinju Ko prvič stojiš na straži, biti moraš pravi korenjak; naj vsak šum te ne splaši, saj oborožen si vojak. Turistično društvo Bohinj je lani prvič Pod skalco uredilo drsališče za mladino iz bohinjskega kota in za goste. Tudi letos so uredili takšno drsališče. Pri tem pa jim je priskočilo na pomoč tudi podjetje Transturist, ki z ledene ploskve brezplačno čisti sneg. Zvedeli smo tudi. da hoteli Stane Žagar, Jezero in Zlatorog posojajo svojim go- stom drsalke. Drsališče pa je ponoči osvetljeno. V turističnem društvu pravijo, da bodo med šolskimi počitnicami skušali organizirati tudi drsalno šolo. 24. januarja pa bodo na zaledene-lem jezeru ali na drsališču Pod skalco pripravili tudi drsalno revijo, na kateri bodo nastopili drsalci iz Ljubljane. A. Z. Kmalu so sc spoznali s puško tudi pobliže. Učili so se jo pravilno držati, ravnati z njo, jo nositi v vseh položajih in nazadnje tudi streljati z njo. »Če to preživim,« je trepetal Mihec, »bom še dolgo živel.« Ko so prvič streljali, je res vse krogle poslal v hrib za tarčami. Žolna se je tudi precej bal, a je dvakrat le zadel. »Puško sem naravnal, ko pa sem pritisnil na petelina, sem zamižal.« Ni čudno, da je zato trikrat zgrešil. Najboljši strelec je bil Crnuh. Vseh pet zadetkov je imel v tarči. »Če boš vedno tako streljal, boš šel še kdaj pozneje na nagradni dopust,« mu je obljubil kapetan. »Eh, saj mi ni potreben,« je bilo črnuhu kar nerodno, da ga hvalijo. Ko je Mihec to izvedel, je trdno sklenil, da bo drugič tudi sam dobro streljal. Zraven rednega dopusta bi se mu prav prileglo še nekaj izrednega. Dlje bi bil pri Tinci. črnu-ha je tudi nagovoril, da mu bo dal svojega, ko ga bo dobil. Mislil je, da bo kapetan poslušal njega in ne da bi se moral mogoče Mihec ravnati po vojaških pravilih. Žolni so najbolj presedale popoldanske učne ure. Po kosilu so šli dve uri spat, nato pa so morali zopet v zbor, vendar popoldne brez orožja. Enolično ponavljanje delov puške, raznih vojaških predpisov in podobnih neumnosti so pesnika uspavale. Večkrat je stoje zakinkal. Najbolj zoprno je bilo, da je moral oficir. Potlej bi šel v zapor. Misli so mu plavale do Tince, do njene tople sobe. Pri njej je bilo v temi čisto drugače, prijetneje. Ko je premišljeval o poroki, je za njim nekaj zaškripalo. Sunkovito se je obrnil. V prvem koraku ni opazil ničesar, ko je nekaj minut gledal v temo, se mu je zazdelo, da vidi visokega človeka. Če naredi le korak še, bo zavpil, naj počaka, ki je mislil Mihec. Noge so se mu pošteno tresle. Niti ni bil več prepričan, če bi ga lahko ustavil. Bal se je, da bi mu glas zatajil. Tisti človek, kakšnih dvajset metrov vstran, je stal in čakal. Mihec je naredil zadenjsko nekaj korakov proč od neznanca. V mislih si je že naslikal, da ga je nekdo ustrelil. Padel je tu, v daljni Makedoniji, in Tinca še nikdar zvedela ne bo. Mislila bo, da ji je bil nezvest. »Ah, kar bo naj tam,« si je zamrmral krojač. »Le če bo prišel bliže, bom streljal. Lahko je miroljuben človek, ki je zašel. Saj ni čudno, ko pa je tako temno. Nekaj časa je Mihec gledal stran, da bi ti,-sta prikazen lahko izginila. Ko je čez četrt ure pogledal spet tja, je še vedno stala. »Aha,« si je rekel Mihec, »čaka na ugodno priložnost.« Ker so varovali skladišče nabojev, je bila nevarnost še večja. Lahko zažene bombo in bo šla stavba s stražarji vred v zrak, ki je mislil krojač. Na um mu je padla odrešilna misel, čeprav ne bi smel zapustiti stražarskega mesta, je šel v stražarnico po Žolno in črnuha. Vstala sta godrnjaje, najraje sploh ne bi, če ne bi bila tolikokrat na Mihcev račun v kantini. »Tovariši, lahko si zaslužimo nagradni do- Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna gledati v sonce proti naredniku. Kakor hitro je kdo sklonil glavo, ga je poklical: »Ti pa spiš. No, da se boš prebudil, steci do tistega kraja.« Žolni je ničkolikokrat odmeril kakšno dvcstometrsko progo. Če je tekel prepočasi, ga je poslal še enkrat. Pozneje se je Žolna že toliko izuril, da je napol lahko stoje spal, z odprtimi očmi, tudi če je sijalo sonce vanj. Prišel je tudi dan, ko so šli prvič na stražo. Razporejeni so bili v več stražarskih mest v tri izmene. Na straži so stali po dve uri, prosti pa so bili štiri. »Samo pride mi naj kdo blizu,« je godel Crnuh. »Mu bo žal.« »Raje vidim, da me pustijo pri miru,« je menil Mihec, v resnici pa se je zelo bal. »Najraje ne bi šel, a kaj, ko bo še slabše,« se je jezil Žolna. S stražo so začeli popoldne. Dokler je bil dan, ni bilo težko. Vsak se je na svojem stražarskem mestu sprehajal in čakal, da mu mine čas. Edina razlika je bila, da so imeli takrat puške napolnjene s pravimi naboji. Ko se je zvečerilo, je stražarska dolžnost postala resnejša. Prva sta bila na straži črnuh in Žolna. Njuni stražarski mesti sta bili oddaljeni dobrih sto. metrov. Doživela nista nič posebnega, le Žolna je mislil streljati, ko je okrog njega lazil velik maček. Predstavljal si je, da ga misli napasti nekdo z nožem v ustih, ki se plazi proti njemu. Ko je ravno mislil sprožiti, je maček zamijavkal, kar ga je odrešilo. Žolni pa se je tudi dobro zdelo, da ni naredil neumnosti. V naslednji izmeni je bil Mihec na istem stražarskem mestu kot prej Crnuh. Vsaka senca se mu je zdela sumljiva. Najraje bi pobegnil, toda bal se je, da ga dobi dežurni pust. Jaz sem za skupnost. Vsak po mesec dni.« Na Stražarskem mestu je Mihec pokazal na senco velikega človeka. »Tam stoji,« je šepnil. »Se dobro, da ni že medtem pognal skladišča v zrak. Verjetno se nas je zbal.« »Nikogar ne vidim,« je godrnjal Žolna. »Jaz grem spat.« »Jaz bi šel tudi rad,« je rekel črnuh. »Poglejta, tovariša!« »Saj ni nič.« »Tovariši, ampak, ampak ... to je enkratna priložnost zame, da dobim dopust, če vama ni za to, pomagaj ta vsaj meni. Ko gremo prvič v nedeljo ven, bom plačal vina, kolikor si ga bosta poželela.« »Dobro, samo hitro ga ujemimo,« se je vdal Žolna, črnuh je bil tudi njegovih misli »Imam načrt. Tovariši. Pojdita po puške. Sovražnika bomo obkolili s treh strani.« Mihec je računal, da ga bosta ustrelila že onadva, ali pa se bo sovražnik vdal sam. Vsekakor njemu ne bo potrebno veliko narediti, razen plačati v nedeljo nekaj litrov. Skrivnostno postavo so obkolili. Mihec sc ji je počasi približal, njegova prijatelja pa še počasneje. Ker še vedno ni izginila, je Mihec naperil vanjo puško. Vendar ni zbežala. Nekaj metrov pred njo se je krojač spotaknil. Puška se mu je sprožila in ustrelila v tla. Žolna in Crnuh sta ušla proti stražarnici, misleč, da je Mihec streljal vanju. Pritekli so oficirji z lučjo. Ko jim je vojak Mravlja povedal, da je streljal na sovražnika, ki se je tako ustrašil, da jih je počakal, so ga pošteno zaprli. Dva dni je o tem premišljeval kot požarni na hodniku po kazni. Streljal je namreč na visoki kol, ki je bil zabit ob robu travnika. Podnevi ga Mihec Se opazil ni. r RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05-, 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. 16. JANUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma *■ 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Srečanje z Mozartom — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje sopra-nistka Nada Vidmar — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z ansambli domačih napevov ■— 15.30 Glasbeni inlermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 t>obimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Atija Sossa — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V narodnem ritmu — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dolžana — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz filmov — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.05 Večer ob OtJelodijah in plesnih zvokih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer 8 pianistom Michalom Kari- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva dn uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. nom — 22.15 Okno v svet 22.30 Od orgel do orkestra 23.55 Iz slovenske poezije 17. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.00 Sc pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.20 Kreutzerjeva sonata — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Odlomki iz opere Bajadera — 14.35 Z orkestrom Nelson Riddle — 16.35 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 17.00 Ples ob petkih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Za ljubitelje operne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Orfej in Ev-ridika — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasba iz Španije — 21.45 S stutgartskih koncertnih odrov — 23.15 Minute za Stravinskega — 23.05 Iz slovenske poezije 18. JANUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Majdo Se pe in Ninom Robičem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — I 12.10 Iz Vivaldijevih letnih časov — 12.30 Kmetijski na-I sveti — 12.40 Igrajo angleške i pihalne godbe — 13.30 Pripo-| ročajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši pos.hišaJci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Svobode iz Britofa pri Kranju — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Inter- na 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 3. in 4. dejanje opere Figarova svatba — 21.25 Iz domače stereo produkcije lahke glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo znani veliki orkestri Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom bolgarske RTV — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Sonata za vio- ] lino in klavir — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 S sodobnih baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Večer umetniške besede — 22.55 Mojstri češke glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 19. JANUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Narodne iz Bosne in Hercegovine — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z orkestrom Ron Good-win — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Majhna revija slovenskih no-pranistk — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 V svetu Bachovih koralnih predli gor za orgle — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Z ansambloma Bele vrane in Indexi — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Stare angleške arije — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovenske poezije 20. JANUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcem Ladom Lcskovar-jem in Eldo Viler — 10.15 Pri. vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovenski samospevi iz prerodne dobe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam —v. 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Capriccio in kolo — 16.40 V studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena revija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Popevke iz studia radia Zagreb — 16.05 Z operetnih odrov — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Jackie Gle-ason — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 21. JANUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Mannon Lescaut — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Operetni zvoki — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Ruske narodne pesmi — 16.40 Portreti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev .— 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Hugo Stras-ser — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusa Igorja Stravinskega — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza' — 23.40 S popevkami po svetu DrugI program 1330 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Hans Carste — 15.35 S pevci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke — bo. xu — 18.40 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Glasbena razpoloženja 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Medr narodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 22. JANUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.3 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prizori in razpoloženje v glasbi — 12.30 Kmetijski nasveti —• 12.40 Po domače — 13.30 Pri-poročajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glas. beni intermezzo — 15.40 V tempu landlerja — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz klavirskega cikla — 1830 Ogledalo našega časa — 19.08 Lahko noč, otroci — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Za šolarje — 15.35 Operetni zvoki — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.05 Bachovi preludiji in fuge — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filmharmonij — 22.50 Iz slovenske solistične in komorne glasbe — 2335 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 16. JANUARJA 12.55 Smuk za ženske, 16.40 Obzornik, 16.55 Po domače in s kvartetom Savski val, 17.20 Ivanhoe - serijski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Državno prvenstvo v košarki (RTV Zagreb) — 18.30 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 21.40 Johny Belinda — ameriški film, 23.20 TV kažipot, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) —- Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 17. JANUARJA 9.00 Po domače z ansamblom Borisa Franka, 9.25 Slalom za moške iz St. Moritza, 10.35 Otroška matineja, 11.25 Nadaljevanje slaloma za moške, 13.00 TV kažipot, 15.05 Nove melodije (RTV Ljubljana) — 16.30 Odbojka Mladost : Železničar (RTV Zagreb) — 17.00 Košarka Železničar : CZ (RTV Sarajevo) — 1755 Erazem in potepuh — II. del, 1830 Mestece Pey-ton — serijski film, 18.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Levičarji — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) —- 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Poročifla (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Poročila, 17.40 Pestrna, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 19. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 1730 Slikarske norčije hroščka Pri-smodka, 18.15 Obzornik, 18.30 Niso samo rože rdeče, 19.00 Mozaik, 19.05 Taborniki in vseljudska obramba, 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Mesto besed v jezikovnem sistemu, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Na dnu — francoski film, 22.05 Nokturno... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20. JANUARJA 12.55 Smuk za ženske (prenos v barvah — Evrovizija) — 17.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 j Čarobna piščalka, 18.15 Ob-' zomik (RTV Ljubljana) — ; 18.30 Amaterski ansambli I (RTV Zagreb) — 19.00 Mo-! zaik, 19.05 Od filma do filma, ! 19.20 Po sledeh napredka, I 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Znanost in človek, 21.25 Ljubezen, ki 1 je ni, 21.50 Don Pasqu'ale, i 21.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd)) — 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV CEI 18. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mladinski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Kaleidoskop, 19.00 Mozaik, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Sladke igre minu'ega poletja — slovaška TV igra, 21.40 Po cesti do morja, po mo;ju do cest, 22.10 Poučila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 21. JANUARJA predstavlja, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški vrtec (RTV Skopje) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. JANUARJA 12.25 Prvi slalom m ženske, 12.55 Drugi slalom za ženske (Evrovizija) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Zapojte z nami 18.00 Risanka, 18.15 Obzorniki 18.30 Svet v katerem živimo, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — j 19.20 Vse življenje v letu dni I (RTV Beograd) — 19.50 Cik-! cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 j 3-2-1, 20.35 Kariera — iz cikla I Malih oglasov, 21.25 Kulturne l diagonale, 22.05 Karajan vam 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Erazem in potepuh — II. oddaja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.00 Zakaj, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.35 Izkažimo se — quiz (RTV Zagreb) — 21.45 Nepremagljivi — serijski film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) - 17.35 Rasti-mo (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.00 Informativna oddaja, 19.50 TV prospekt 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV športne SOBOTA DRA2GOSE — Ob 10. uri s startom in ciljem pred osnovno šolo republiško prvenstvo v biatlonu. NEDELJA DRA2GOŠE — Ob 10. uri s startom in ciljem pred osnovno šolo meddruštveno tekmovanje v patruljah in tekih za posameznike v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice. BOHINJ — Ob 10. uri meddruštveno tekmovanje starejših in mlajših mladincev in mladink v veleslalomu. SEBENJE — Ob 14. uri na 45-m skakalnici meddruštveno tekmovanje z mednarodno udeležbo. KRANJ — Ob 10. uri tradicionalni smuk s šmarjetne gore za vse kategorije razen pionirjev s ciljem v Torkli. -dh PREŠERNOVO GLEDALIŠČE TOREK — 19. januarja, ob 19.30 za red PREMIERSKI E. Labiche, 2. Petan: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Vstopnice so tudi v prodaji. Kranj CENTER 16. januarja ameriški film STANIO IN OLIO ob 10. uri, franc. barv. CS film DR. V RDEČEM PLAŠČU ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film KDOR POJE - ZLO NE MISLI ob 18. uri, premiera amer. barv. filma. SINDBAD POMORŠČAK ob 22. uri 17. januarja ameriški film STANIO IN OLIO ob 10. uri, amer. barv. film SINDBAD POMORŠČAK ob 13. uri, franc. barv. CS film DR. V RDEČEM PLAŠČU ob 15. in 17. uri, premiera amer. barv. CS filma NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 19. uri, premiera franc.-italij. barv. CS filma V PREPADU STRASTI ob 21. uri 18. januarja ameriški barv. CS film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 16., 18. in 20. uri 19. januarja amer. barv. CS film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 16. januarja jap. barv. CS i film MAŠCEVALKE IZ OKI- NAWE ob 16. in 20. uri, ameriški barv. CS film NA OBALI REKE ob 18. uri 17. januarja jap. barv. CS ) film MAŠCEVALKE IZ OKI-j NAWE ob 14. in 20. uri, ju-, goslovanski barv. film KDOR POJE — ZLO NE MISLI ob 16. in 18. uri 18. januarja franc. barv. CS film DR. V RDEČEM PLAŠČU ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film KDOR POJE — ZLO NE MISLI ob 18. uri 19. januarja franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 17. januarja zah. nemški barv. film SKRIVNOST BELE NUNE ob 16. in 19. uri Tržič 16. januarja premiera franc. barv. filma JAZ IN LJUBEZEN ob 1730 in 19.30 17. januarja franc. barvni film JAZ IN LJUBEZEN ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 16. januarja premiera fran-cosko-italij. barv. CS filma BARBARELLA ob 1730 in 19.30 17. januarja franc.-italij. barv. CS film BARBARELLA ob 15. in 17. uri, amer. barv. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 19. uri 18. januarja amer. barv. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 17.30 in 1930 19. januarja amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 1730 in 1930 Kamnik DUPLICA 16. januarja amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 19. uri 17. januarja amer. film ■ TARZAN ZMAGUJE ob 15., i 17. in 19. uri Jesenice RADIO 16.—17. januarja ameriški barv. CS film ČUDEŽNI DOKTOR DOLITTLE 18. januarja franc. barv. CS film PUSTOLOVCI 19. januarja amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD Jesenice PLAVŽ 16.—17. januarja ameriški film TARZANOV TAJNI ZAKLAD 18. —19. januarja ameriški barv. CS film ČUDEŽNI DOKTOR DOLITTLE Dov j e-Mo j s t rana 16. januarja jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA 17. januarja mehiški barv. film DIVJE SRCE Kranjska gora 16. januarja amer. barv. film NOC BREZ PRIC 17. januarja i tali j.-franc. barv. film GUSARSKA LJUBEZEN Javornik DELAVSKI DOM 16. januarja mehiški barv. film DIVJE SRCE 17. januarja amer. barvni film NOC BREZ PRIC, franc. barv. CS film PUSTOLOVCI Radovljica 16. januarja franc.-španski film GUSARSKA LJUBEZEN ob 18. uri, franc. barv. film VELIKA LJUBEZEN ob 20. uri 17. januarja franc.-španski film GUSARSKA LJUBEZEN ob 14. uri, franc. barv. film ; VELIKA LJUBEZEN ob 16. j uri, amer. barv. film AFERA \ METROPOLITANSKE POLI-, OJE ob 18. uri, amer. barv. I film RIO BRAVO ob 20. uri i 18. januarja amer. barv. film MOSTIŠČE ob 20. uri 19. januarja amer. barv. film PEKLENSKA STEZA ! INDIANOPOLISA ob 20. uri Bled 16. januarja amer. barv. CS film POJEM PESEM DOMI-QUE ob 17. in 20. uri 17. januarja amer. barv. CS film POJEM PESEM DOMI-NIOUE ob 15., 17. in 20. uri 18. januarja angl. barvni film NIHČE NE POBEGNE ob 17. in 20. uri skorja Loka SORA 16. januarja amer. barv. film VELIKI ROP BANKE ob 18. in 20. uri 17. januarja franc. barv. film HIBERNATUS ob 15. uri, amer. barv. film VELIKI ROP BANKE ob 17. in 20-uri 18. januarja franc. barv. film HIBERNATUS ob 18. uri 19. januarja italij. barvni film ZAROTNIKI SVOBODE ob 20. uri Železniki OBZORJE 16. januarja jugosl. barvni film BICIKLISTI 17. januarja franc. barv. film NAJ POGINE ZVERINA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KOLINE, 7. STALEŽ, 13. AMORET, 14. TORILO, 15. LA-TEN, 16. KOMISAR, 17. OZON, 18. PAJA, 19. INŽ 20. APANAŽA, 26. OTON, 27. VERA, 31. ARBOR1N, 33. LIPAR, 34. KARMIN, 35. KOZICA, 36. ARIANA, 37. ANORAK Rešitve nam je poslalo 117 rcšvalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Ivanka Gojnič, Skofja Loka, Mestni trg; 2. nagrado (20 din) prejme Edo Cer-mak, Kranj, šorlijeva 33; 3. nagrado (10 din) prejme Grajzer Marjan, Kranj, Pintarjeva 2. Nagrade vam bomo poslali po Pošti. IVa g r a d n a kri zank a VODORAVNO: 1. pooblastilo, naročilo, 7. stanovski tovariš, 12. pri delu zelo prizadevna ženska, 14. ovoj. zavitek, 15. ljudska republika, 16. deca, otročad, 18. zaliv na japonskem otoku Honshu, južno od Nagove, 19. naziv za pevca po starogrški muzi Aedi, 21. proslula francoska podtalna organizacija, 22. ses, se-*ec, 24. oblika (v slovnici tvorni, trpni .. .), 26. prislov za zastonj, brez česa, 27. top, 28. predlog, 29. divja mačka, 31. krilo rimske legije, 32. ameriški izumitelj Thomas Alva, 35. avtomobilska oznaka za čačak, 36. ime beograjskega igralca Alek-sića, 38. antikvar, prodajalec starin, 40. sladek južni sadež, VL> italijanski pevec popevk, Tonv. loterija Neuradno poročilo o žrebanju 2. kola srečk 14. 1. 1971. NAVPIČNO: L dalmatinska tovorna žival, križanec osla in kobile, 2. zdravilo, hormon malih ledvic, ki pospešuje delovanje srca, 3. znak za kemično prvino natrij, 4. koroška narodna oesedica, ki izraža pritrjevanje, seveda, da, 5. francoski pevec Popevk, 6. slovenski igralec in režiser Jože; tudi nasilnik, tri-n°8, 7. športno društvo iz Celovca, 8. kratica za Ljudski od-b°r, 9. poslanec, oglednik, 10. motorno vozilo z gosenicami, 11- ljubkovalno ime za očeta, 13. kratica za kosinus, 17. ime *vetovno znane ameriške plesalke Duncan, 20. bajeslovni grški 2*Ui ki je imel hčerke Danaide, 23. Edo Mihevc, 25. del imena Madame Butterflv v Pucclnijevi operi ( ... -Co-San), 26. zasa-^itev, 27. veletok v SSSR, pritok Volge, 28. sukanec, konec, židovsko žensko ime, 33. Denis S. Sičinski, 34. velika afri-*ka reka, 37. Alfred Nobel, 39. znak za kemično prvino natrij. • Rešitve pošljite do četrtka, 21. januarja na naslov: Glas, ^ Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Bled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in V^netnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je do I- odprta razstava italijanske slikarke Lenci Sartorclli, od 7°- Januarja pa razstava akademskega slikarja Rudija Peruja. (Otvoritev ob 15. uri.) V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju od-Prta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nad- tropju jc na 0gicd etnografska razstava Planšarska kultura Qa Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V Eaieriji v isti stavbi bo od 20. januarja dalje na ogled razstava Portretov slikarja dr. Franceta Stareta. (Otvoritev ob 18. uri.) in ^*a'er'Js'ce m muzejske zbirke si lahko ogledate vsak dan sicer v ponedeljek, soboto in nedeljo od 10. do 12. ure in • 51 17. do 19. ure, ter torek, sredo, četrtek in petek od 17. do iy ure. Srečke so zadele končnicami din 10 10 90 10 8400 200 103110 10.010 193180 10.000 743050 150.000 61 10 66891 500 88091 1.000 127001 10.000 2 6 12702 2.006 13282 506 18382 506 3 • 6 07193 1.006 30343 506 261033 10.006 347763 10.006 656813 10.006 04 20 S4 30 92814 2.000 122804 50.020 539034 10.000 620004 10.020 774284 10.030 5 6 65355 506 87255 l.OGti 36 10 7296 200 10096 500 267836 10.010 420886 10.000 793596 10.000 07 10 07017 1.000 23047 500 087707 10.010 190447 10.000 18 20 04828 1.000 79688 500 552248 10.000 229 100 919 50 62389 500 75229 600 677239 10.000 Osnovne šole: FRANCE PREŠEREN SIMON JENKO LUCIJAN SELJAK in STANE ŽAGAR v KRANJU in njihove podružnične šole bodo vpisovale učence — novince v 1. razred v nedeljo, 17. januarja 1971 od 9. do 12. ure Vpisovale bodo otroke rojene v letu 1964, mlajše pa le na podlagi pritrdilnega mnenja strokovne komisije. Starši naj pridejo k vpisu z otroki in prineso njihov rojstni list. Opozorilo lovske zveze Gescivske Visok sneg s srežem onemogoča ali vsaj zelo otežuje premikanje vse divjadi (zlasti srnjad! in zajcev). V tem času so za divjad najnevarnejši po-tepuški psi — klateži, zato bodo lovski čuvaji in lovci ustrelili vsakega psa, ki se klati po lovišču in je oddaljen več kot 200 ni od hiš ali več kot 50 m od gospodarja. 23. £Ien zakona o lovstvu (Ur. list SRS 2.« 66) pa dovoljuje lovcem, da lahko v vsakem primeru pokončajo pse, ki preganjajo in uničujejo divjad. Poleg tega pa lovska organizacija zahteva še odškodnino za pokončano divjad po cpniku lovske zveze Slovenije. Zato opozarjamo vse lastnike psov, da ne spuščajo psov v lovišča. Tokrat v IV-arcko Znani popotnik arabskega sveta in bližnjega Vzhoda Stane Tavčar je pretekli torek v okviru rednih predavanj PD Kranj pred polno dvorano v delavskem domu v Kranju prikazal 300 velikih barvnih diapozitivov in prvega dela zanimivega potovanja v Saharo. Revščina in blišč temperamentnih Špancev, vabljive rožnate obale in zasneženi Pireneji, zgodovinske cerkve, gradovi in nočna zabavišča, vse to je ob izvirnih ljudskih zvokih in pripovedovanju vodilo udeležence v novi svet. Prihodnji torek, 19. januarja, ob 19. uri pa bo Tavčar svoje obiskovalce peljai v Maroko, za katerega pravi, da je izmed 31 dežel, kolikor jih je prepotoval, med najlepšimi, najzanimivejšimi v svo ji pestrosti naVave in kulture tamkajšnjih prebivalcev. Pri- V KRANJU Boljtežar Franc in Kmetic Julijana, Jagodic Franc in Florjančič Tončka V ŠKOFJI LOKI Tolar Janez in Krajnik Zofka, Kcmperle Ciril-Alojz in Hafner Marija-Miroslava, Bo-zovičar Anton in Božnar Ma- ! rinka umrli so V KRANJU Dolinar Franc, roj. 1906; Mankoč Ivan, roj. 1907; ška-bar Ljudomil, roj. 1930; Go-renc Ana, roj. 1893; Lasan Roko, roj. 1889; Kari s Ana, roj. 1892; Hudobivnik Matevž, roj. 1903; Sekne Ana, roj. 1901; Perčič Alojz, roj. 1899; Papler Egidij, roj. 1904 V ŠKOFJI LOKI Rakovec Alojz, roj. 1899; Bradeško Franc, roj. 1906; i Košir Alojzija, roj. 1919; Dir- i jec Uršula, roj. 1891 V TRŽIČU Ješe Ignacij, roj. 1911; Švarc Franc, roj. 1889; Zidar Helena, roj. 1897 kazal bo Tanger, Maroko, Casablanco, ozke ulice starega Fesa, krotilce kač v Marrakechu, divje soteske Atlasa do praga neskončne Sahare. K. M. Tržni pregled V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 8 do 9 din, korenček 4 do 4.50 din, sJive 4 do 450 din, jabolka 2 do 2,50 din pomaranče 4,80 do 5 din, limone 5 din, česen 10 do 11 din, čebula 2,60 do 3,50 din, fižol 6,50 do 7 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 5 din, radič 8 do 10 din, karfijola 5 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, surovo maslo 16 do 18 din, smetana 10 do 11 din, orehi 26 do 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 3 do 4 din, kisla repa 3 din, krompir 0,90 do 1 din, fige 4 din za kg; jajčka 0,90 do 1 din NA JESENICAH Solata 5,60 din, špinača 6,50 din, korenček 2 din, slive 5,40 din, jabolka 2 din, pomaranče 4,80 din, limone 4,80 din, česen 9,30 din, čebula 2,80 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, radič 1350 din, ajdova moka 6 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, orehi 31 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,90 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,82 do 0,85 din V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 4 din, korenček 3 50 din, slive 5 din, jabolka 2,20 din, česen 8 din, čebula 3,50 din, fižol 7,50 din, pesa 2,50 din, kaša 5 din, radič 4 din, čebulček 3,20 din, ajdova moka 4,50 din, koruzna moka 3,50 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 4,80 din. sladko zelje 3,50 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,95 din Jeseniška polka Jožeta Burnika Le malo ansamblov narodnozabavne glasbe se lahko pohvali s toliko izvirnosti, neposrednosti in kvalitete kot prav ansambel Mihe Dolžana. Iz tistega starega tirolskega inštrumenta — citer, ki so bile do Dolžana domala že pozabljene, zna izvabljati zvoke, ki pritegnejo in na mah osvoje še tako nerazpolože-nega poslušalca. Pritegnile in osvojile so tudi mladega harmonikarja Jožeta Burnika z Javornika pri Jesenicah, ki pred letom dni še slutil ni, da bo prav v Dolžanovem ansamblu nadaljeval svojo glasbeno pot. 23-letni Jože Burnik, sicer zaposlen pri Fcršpedu na Jesenicah kot carinski dekla-rant, je najmlajši član ansambla. »Jože, kako ln kdaj si začel igrati na harmoniko?« »2e zelo zgodaj so mi starši kupili harmoniko, na katero sem začel vneto igrati. Vpisal sem se v glasbeno šolo na Jesenicah in pod strokovnim vodstvom Franja Zorka, ki mi je odkril nove možnosti, vedno bolj napredoval. Vzljubil sem glasbo in svoj inštrument, od katerega se do danes še nisem ločil. Bil sem tudi v Švici, nastopal sem z neko skupino avstrijskih glasbenikov. Pa sem se vrnil.« »Kako se počutiš kot član Dolžanovega ansambla?« »Hitro sem se vživel in odlično se razumemo. Poleg tega se nenehno izpopolnjujem.« »Zakaj misliš, da je Dolžan tako zelo uspel?« »Predvsem originalen je. Citre dajejo neko svežino.« »Kaj manjka nekaterim ln kaj je porok za uspeh?« »V prvi vrsti je to izvirnost. Pa ne samo to. Vsak ton mora zazveneti dovršeno, t popolni tehnični izvedbi in interpretaciji. Treba je imeti tisti najfinejši posluh. Nekaterim manjka prav malo, a ohenem tako zelo veliko.« »Kaj tebi pomeni glasba?« »Vse. Mladost, najboljša fantovska leta, največjo strast.« »Kaj bi priporočil tistim, ki šele stopajo za tabo?« »Veliko vaje. Ure in ure, dneve in dneve. Poslušanje dobrih in slabih plošč.« »Posnel si tudi ploščo lastnih skladb, ki jih izvajaš s svojim triom. Je uspela?« »Skladbe, posnete na tej plošči niso preveč komercialne, zato tudi kakšnega posebnega uspeha niti nisem pričakoval. Ljudi še vedno privlači le tekst.« »Katera lastna skladba pa ti je najljubša?« »Morda je to Jeseniška polka, ki sc mi zdi tudi najtežja. Vse ostale, okoli dvajset jih je, pa so mj bolj ali manj pni srcu.« »Načrti?« »Izdal bom najbrž še eno ploščo. Nastopal pa bom z Mihom Dolžanom in svojim triom na raznih prireditvah, na javnih oddajah in podobnem.« »Še to — kolikokrat vadiš?« »Z ansamblom vadimo pred nastopi v Naklem ali v Ljubljani. Ce pa bi hotel biti vedno v formi, bi moral vaditi najmanj pet ur na dan.« In kaj pravi o Burniku Miha Dolžan? »Veseli smo, da je med nami. Jože je odličen in vse stranski glasbenik.« D. Sedej Drsalni spektakel Od 4. do 11. februarja bo na za4edenelem Blejskem jezeru nudi drsalni spektakei in hkrati zanimivo doživetje za prebivalec Bleda in blejske goste. Takrat bo Mdton Lehr iz Londona za ameriško televizijo snemal enourni TV film. Kot sam pravi, se je za Bled odločil predvsem zaradi izredno lepe naravne scene. V film pa bo Milton Lehr vključil rudi nekaj naše folklore. Tako bo posnel ljubljanske drsalce, gorjanske godbenike v narodnih nošah, blejsko folklorno skupino, kegljače na ledu, konjsko vprego in podobno. Od tujih skupin pa bodo vsak dan s posameznimi točkami nastopili člani znane dunajske drsalne revije. Posamezne člane drsalne revije bodo namreč vsako dopoldne vozili na Bled, kjer bodo z njimi posneli nekaj kadrov. Na Bledu pravijo: Sedemdnevno dogajanje na zalede-nedem jezeru bo po svoje še bolj poživilo zimsko sezono, razen tega pa bo film tudi dobra reklama za Bled. A. 2. Stane Knific Propaganda Živimo v obdobju splošne propagande, v tako imenovanem stilu nove ekonomike, v obdobju plakatov, letakov in reklam... Eh, le kdo bi vse to našteval. Že takoj zjutraj, ko se človek prebudi, mu udarijo na uho napovedoval-čeve besede med zabavno glasbo radijskega sporeda, o dosežkih naše in tuje industrije. Potem se ta reč vleče cel dan, vmes preberem še časopis, katerega glavni zaslužek so reklame, nakar odpremo televizor, ki nam enostavno vsili, da človek preprosto mora videti, kaj vse se dobi na našem tržišču. Prebudil se je Gregorij tisti dan ob pol šestih, si pomet oči, vstal in že iz navade zasukal gumb na radijskem aparatu. Zaslišal je glas napovedovalke: »Do šestih vam bomo predvajali lahko glasbo, da se pred delom ne utrudite preveč, najavljali točen čas, vmes pa prebrali nekaj obvestil.« »Kot po navadi«, je zabrundal Gregorij in si nataknil hlače. Ko si je umival zobe, je napovedovalka ganljivo zastokala in potem povedala, da je zastokala samo zato, ker si je očistila zobe z zobno kremo PIADMBENI. Se to je dodala, da je to res odlična krema. Ko je stal pred ogledalom in se česal, je bila ura že petnajst minut več, napovedovalka pa je hitela razlagati, da vam KOCINASPREJ zagotovo prepreči izpadanje las. Živčno se je popraskal Gregorij po pleši, ki se mu je vsak dan bolj kazala, vzel v roko sprej, ki je stal na polički, spustil na mesto, kjer ni bilo več kaj izpadati, snop hlapov, ter poleg vsega skoraj zaklel. Ko je napovedovalka omenila, 'da so najboljše ure TIK—TAK ure, ker da take ure kot so TIK—TAK ure, res niso nobene druge ure, je Gregorij vedel, da je prišel čas odhoda. Na glavo si je poveznil klobuk in že preskakoval stopnice. Mimogrede je še segel v predalček za pošto, kjer pa ga je čakalo samo obvestilo nove blagovnice TE PA TE, da naj jo še danes prav zagotovo obišče, ker bo v njej dobil prav vse, kar potrebuje. Jezno je zmečkal propagandni listič, sedel v avtomobil in že je drvel proti prvemu križišču. Pogled se mu je nenadoma prilepil na ograjo, ki je bila postavljena okrog gradbišča. Na tej ograji je bil lepak pri lepaku in na vsakem je bila slikana prav fejst punca, in to, da je le ni sram, čisto naga. Ležala je na vzmetnici SLADKE SANJE, kar mora biti kar v redu stvar. Ko je Gregorij pogledal zopet na cesto pred sabo, je le za las ušel silovitemu trčenju. Pa se je le pripeljal v službo. V pisarni so ženske že razpravljale o neki skrivnostni reklami, ki bo ena fantastična reč, samo da izvedo za kaj gre. »Sedaj kaže samo punco, ki stoka, oh-ah-oh-uh, nato pa reče buri bari in reklame je konec,« je zadevo pojasnila Gregoriju Johanca. »Ja, to bo res nekaj fantastičnega,« je dejal Gregorij in stopil v svojo pisarno. Na pisalni mizi je bil velik kup pošte, a kaj, ko so bile večji del ponudbe in prospekti. Med pošto je bilo tudi vabilo, na ogled propagandnega filma o uporabi konzervator j ev. Organizira podjetje MINUS STO, po filmu skromna zakuska. Ko je Gregorij prebral časopis in s tem nehote tudi vse reklame in oglase, se je odpravil na ogled propagandnega filma. Ker se je zakuska nekoliko zavlekla, je šel od tu kar domov. Kosilo je bilo že skoraj nared. Radio je igral kot v cirkusu, vmes pa zopet: »Že imate sprej TAJALED? Se ne? Nikar ne oklevajte! Dobite ga v vseh prodajalnah s podobnim materialom. Ko se je iz krožnika že kadila vroča juha, je iz radia zabrundalo:« »NUDLIJJJ. ..., juha za vsak okus. Ne pozabite — Ne pozabite — NUDLLL . ..« Po kosilu je Gregorij prebral še ostali del časopisa, nato pa prižgal televizor. »Mmmmm, kako diši. Kaj ne bi, saj to je kava BROZGA. Najboljša kava za vaš okus je BROZGA kava,« to je bilo prvo kar je prikazala televizija. V tem trenutku si je tudi Gregorij že postregel s kavo. Za tem je prišel na vrsto malo bolj resen program, kar je Gregorija tako presenetilo, da se ni niti utegnil zavesti, ko je bilo programa že konec. Seveda ne za cel dan, ampak samo za trenutek, kajti že je bila na vrsti oddaja Križemkražem, v kateri so se vrstile reklama za reklamo. »Najnovejše mlinarsko podjetje, vam nudi najnovejše, nagnusno dobre piškote LIŽl-MIŽI.« Za tem so prišle zopet reklame za sprej. Najprej tista: »TAJALED je vaš sprej. Avto-mobilisti, ne pozabite na TAJALED.« Druga: »Vrhunski dosežek tovarne Kemofuš je sprej% proti zmrzovanju LED ANI, priporočamo ga predvsem avtomobilistom. Zato ne pozabite, če vam zamrzne ključavnica, ali karkoli na avtomobilu, vas reši vseh skrbi LED ANI.« Ta obvestila so Gregorija privzdignila. Kajti je Gregorij pral svoj avto in mraz, kakršen pač je, je naredit svoje. Ključavnica mu jš zmrzovala in tako je imel stalno sitnosti z zaklepanjem in odklepanjem. Odšel je v mesto. Trgovina Vse za kupca, je pisalo nad vrati in Gregorif je vstopit. »Želite prosim!?« se je ta' jala prijazna prodajalka in se od klanjanja skoraj prelomila. »Rad bi sprej proti zmrzovanju TAJALED.« »Katerega? TAJALED? M-hihi, saj se šalite gospod, kajne?« »Nič se ne šalim. Prav tega bi rad.« »Oprostite, res mi je ŽaU ampak za ta sprej pa Še nisem slišala.« »No, ta je pa lepa,« je rekel Gregorij, »kaj ne gledate televizije.« »Bi jo, bi jo, pa ni časa, cet dan delam, zvečer sem P* utrujena,« je zažvrgolela prodajalka. Gregorija je vse skupaj silno čudilo in ko je ugotovil* da tistega spreja res ne poznajo, pa čeprav ga vsak dan petkrat propagirajo v televiziji, se je odločil, da kupi ti" stega drugega. »No potem mi pa dajte tistega LEDANI,« je dejal Z glasom, ki je vidno kazal, d nato pa so vsi onemeli ob korakih, ki jih je bllo slišati pred kolibo. — Žandar j i? — se je zganil otrok. Res so bili orožniki. Ne da bi potrkali, so od-sunili vrata, potem pa so za trenutek preseneti obstali, ko so v tej nepopisni revščini za- gleda.! njo, lepo oblečeno in negovano, tako, kakršne v revni kolibi niso pričakovali. — U ime zakona, — je naposled eden spregovoril srbsko, potem pa se zasrepcl vanjo in prav tako po srbsko vprašal, kdo je. — Sestra prijatelja gospoda Kosirnika, — je rekla. — Med vojno naju je obiskala v kasarni, — je pojasnjeval tudi Kosirnik, čeprav ni omenil, da je bila kasarna vojaška karantena za povratnike iz Rusije. Toda žandarji so najbrž to sami vedeli, saj je komandir patrulje vpraša., če sta bila z bratom te gospe skupaj tudi v Rusiji. — Gotovo, skupaj sva dezertirala! Cesarju nisva hotela več služiti. — Tudi našemu kralju bi ti ne služil, — se je oglasil neki žandar v slovenščini, komandir pa je vprašal zajedljivo v srbščini, če je neznana gospa prišla zaradi brata na obisk. — Ja, — je rekla in povedala, da je priš.a iz Italije in da je namenjena v Ljubljano k sinu, potem pa bosta odpotovala oba v Nemčijo, kjer je poročena. Pokazala je tudi potni list, vendar se orožniki z njeno izpovedjo niso zadovoljili, Morala je z njimi, odpeljali pa so tudi Kosirnika, ki so ga naslednji dan, ko ju je zaslišal obmejni pozicijski komisar, izpustili. Komisar je bil Primorec. Med vojno je bil avstrijski oficir, a je dezertiral v Rusijo, le da se po revoluciji in padcu carja ni pridružil boljševikom, marveč se je kot prostovoljec pridružil srbski legiji, ki jo je iz vojvodinskih Srbov, Hr vatov in Slovencev z ne prevelikim uspehom zbiral srbski general Peter Živkovič. Potem se je boril na so.unski fronti in tako ostal raje v kraljevini SHS, kakor da bi se vrnil domov na Primorsko. — Primorka ste, pa nemška državljanka? — je vpraševal, ker se mu je to zdelo čudno in morda tudi sumljivo, čeprav je bil drugače prijazen z njo, na njeno prošnjo izpustil Kosirnika in se ji ob slovesu celo opravičil zaradi ravnanja orožnikov. Toda, kaj ji je to pomagalo? Izgubila je zopet en dan in tako šele čez dva dni pripotova.a v Ljubljano, kjer je šele s težavo našla Slavkovo stanovanje pri štivčevem bratu, čevljarju, ki pa je živel daleč od tega, kar je o njem pripovedoval pokojni Štivec. — .Revščina, kakor vidite, — se ji je Štivčev brat'opravičeval, obenem pa ni pozabil potožiti, da ima Slavka na stanovanju napol zastonj. — Skop je in domišljav, — ji je kasneje rekel S.avko, ki se ga ni in ni mogla nagledati, saj ga dva meseca več kakor dve leti ni videla. Glas je imel že popolnoma fantovski, melodija glasu je bila Francova, obraz pa je imel še vedno bolj podoben njej kakor njemu. Tudi sedaj ga gleda, čeprav sta že pet dni skupaj, ki jih je preživela v Ljubljani. Slavko se ji je namreč zde. preskromno oblečen. Ni hotela, da bi bil skromnejši od nje in da bi to opazil Franc in ji morda celo očital, da je mislila samo nase. To jo je zopet stalo precej denarja iz njene 'železne rezerve', ki jo je do zadnje lire^vzela s seboj, saj se ne bo več vračala domov. Ostala bo pri Francu, da bosta potem oba skrbela za Slavkovo šo.anje v Ljubljani, kamor se hoče na vsak način vrniti. — Ne bom ostal na Bavarskem. Ne bom se prepisoval na kako nemško gimnazijo. Ostati hočem Slovenec. Tako ji je rekel, ko mu je rekla, da bo vstala pri tati. Sicer pa je Slavko redkobeseden. Ob njegovi redkobesednosti gre tudi njej težko beseda z jezika, pa še takrat, čuti, da govori nekam prisiljeno. Prisiljena govorica pa človeku, s katerim se pogovarjaš, nikoli ne seže do srca in jo največkrat sprejema samo iz vljudnosti. »V petih letih si nisva povedala kaj prida,« ra/.miš ja štefi. Prva dva dneva je še nekam šlo, ko je na dolgo in široko pripovedovala o dogodkih na Primorskem, ponavljala, kar so že vsi vedeli o nesrečnem Štivcu in Štivčevi vasi, ker je menila, da bo to Štivčevega brata zanimalo. Govorila pa je tudi o Idriji, kamor so letos prišli skvadristi že trikrat in izzvali v pretep rudarje in druge meščane. Tokrat so odrezali kratko rudarji, saj je skvadriste ščitila italijanska vojska. Vinharje in bližnja okolica (9) V šolo brez rokavic, dolgih hlač in plaščev ^daJ bi rada najprej napisala, kako smo včasih tu s hribov hodili v šolo, ko nismo imeli niti primerne obleke, ne hrane, posebno težko je bilo pozimi. Toplih dolgih hlač deklice ta-krat nismo poznale, pa tudi plaščev ni bilo. Skoraj vsi smo hodili v šolo v zakrpanih oblekah starejših sester oz. bratov. °< kako je žulila z dreto prišita krpa na čevlju, nogavice pa smo imele podvezane s kakim starim trakom, ki je večkrat odpovedal in ga je bilo treba zvezati — ali pa nogavico držati kar z roko. Noge nad prevezano nogavico so bile modre in pl"ezeble. Tudi vezalke pri čevljih so bile vse povozljane, čeprav niso bile tkane, ampak doma narejene oz. narezane iz krPe usnja. Q° hudi zimi sem imela °£ttijeno rdečo materino ko-culo, včasih pa povrhu še leno ogromno ogrinjavko, ! J° je imela za v cerkev; Knj ogromni cofi so se mi Vlek'i po tleh. Ce je bil hud 5*raz, so nam čevlji in noga-ce zmrznili na nogah, veu-ar se nismo v šoli nikoli j^obuli, vse se je odtajalo ^ nas. Tudi rokavic nismo Zr>ali in večkrat se je zgo-°> da sem prišla v šolo ta-° Prezebla, da nisem mogla Ogibati prstov na rokah. -'čito]jjca mj je moraia po ^gati Ho odpeti knoflo, s ka- JJ^njavka. Tako prezebli pr-. nro sploh nismo bili spojki Pisati. n Prehrana? Zjutraj ob Je bila sredaj speta pol sedmih smo v naglici pojedli nekaj krompirjevih žgancev in ječmenovega soka, za šolsko malico pa smo vzeli šnito črnega kruha in par jabolk aili nekaj suhega sadja, o kakem drugem pribolj-šku ni bilo govora. To malico smo pospravili med edinim odmorom ob desetih (trajali je četrt ure). Pouk je trajal v nižjih razredih do dvanajstih, v višjih pa največkrat do enih. In večkrat se je zgodilo, da se je med poukom nasulo še novega snega, ki ga je bilo — z lačnim želodcem — treba gaziti uro hoda v hrib. In prej kot na pol poti sva z Jernuclovo Katko, s katero sva takrat edini hodili iz Vinharij v vsakdanjo šolo, odvezali svo- ji, iz blaga sešiti malhi in z dna pometli še zadnje drob-tine kruha, pomešane s prahom in drugo šaro, pa so bile okusne, bolj kot danes bel, z maslom namazan kruh; za žejo pa sva jedli sneg. Ce pa je bil pouk popoldne, je hila že trda tema, ko sva prišli domov. Usnjenih torbic ni bilo, zato so bile tudi knjige in zvezki primerno neobranjeni. Najtežje je bilo, če nas je med potjo zalotil dež in če smo bili brez dežnikov. Vse se je premočilo, potem pa srno knjige in zvezke sušili na peči. Doma nas je čakala postana južina, in sicer v štedilnikov! pečici (kahli). Navadno pa je bilo zelje in je-šprenj (ječmenček), dober pa taiko, da sem postrgala vse do zadnjega, tudi prismodo z dna lonca, ki je bila še prav posebno dobra. Ješprenj je bil lahko kuhan in zabeljen s smetano, ali pa se je v njem kuhala klobasa, še večkrat pa jetrnica. Jetrnica je bila klobasa, napolnjena z drobovino in surovo kašo, zato surove ni bilo mogoče jesti in so se je še berači branili. Ce pa je bilo kaj boljšega, pa že ni imelo obstanka v loncu, ker je že prej kdo pohrustal. Ko sem se malo ogrela, sem pisala nalogo, potem pa je bila že noč. Drugo jutro je bilo treba spet na pot in tako vsak dan. Brdarska Francka in nekaj deklic iz Bačen so hodile v hribovsko šolo ro trikrat na teden, in to v torek, četrtek in soboto. Takrat je biilo zato več družbe za pot domov. One so imele še za četrt ure daljšo pot do doma. Kar se poti tiče, se tudi danes ni dosti spremenilo. Za oddaljene je še težje, ker morajo na pot vsak dan. Boljše je le to, ker imajo v šoli toplo malico in boljše so oblečeni, prenašati pa morajo neprimerno težje torbice. Med obema vojnama je bilo v šoli v Poljanah nekaj časa pet razredov. Petega je bilo treba obvezno ponavljati. Potem je bila še dvoletna po-navljalna šdla, po enkrat na teden. Dečki so hodili ob torkih, deklice ob sredah. Ko sem bila jaz prvo leto v petem razredu, so ga ukinili, zato smo morali nazaj v četrtega in smo bili skupaj z onimi, ki so prišli iz tretjega razreda. Le malo jih je bilo tako srečnih, da so jih starši poslali v Loko v peti razred in potem še v gimnazijo; od kmečkih nobeden. Za šolsko spričevalo je bilo treba tisti-krat plačati takso pet dinarjev za vsako polletje. Kdor ni plačal koleka, ni dobil redov, ampak je bilo čez celo stran napisano: »Redovan(a) v matičnem listu«. Za izpust-nico je moral biti kolek za 20 din. Te smo dobili po končani ponavljalni šoli. Pouk se je takrat začel in končal z obveznim očena-šem, ki smo ga molili stoje. Nad katedrom je poleg slike kralja Aleksandra visel križ. Ko smo se po pouku ustavili v veži pred izhodom, smo vsi v en glas zapeli: »Zbooo-gooom!«, nato pa stekli na cesto kot trop ovac. Takrat se ni biilo treba bati avtomobilov, po cestah se je furalo. Marija Frlic (Nadaljevanje) (Nadaljevanje) Da ne bo zamere, se moramo z našim pisanjem vrniti v Preddvor in k njegovim gradovom. Sicer pa se še bomo spet kdaj podali v okoliške vasice — saj so vsi ti ljubi in lepi kraji pod gorami v bistvu'lc biseri v ogrlici, ki objema Storžičevo deželico pa tudi Preddvor sam! Prav jutri, v nedeljo, bi bilo prav, če bi šli k cerkvici nad Mačami. Ta dan bodo okoličani počastili svetnika Antona »s prešičkom« — prinesli mu bodo svinjskih krač in druge koline v upanju, da jim bo priprošnjik za zdravje živine. Svoje darove bodo kmetje položili na oltarno mizo — duhovnik ali mežnar pa bosta darovano svinjino oddala najboljšim kupcem, ki sc bodo izkazali na »licitan-ti« — dohodek gre potem v dobro cerkvici za njeno vzdrževanje. Vsekakor zanimiv običaj, ki se Mač vztrajno drži. Spet smo sc zaklepetali — tako zanimiv in mikaven je svet okrog Preddvora, da se nam res kar naprej ustavlja korak. SPET SMO PRI TURNU Začeli smo pisati o tej graščini že 14. novembra. Sledili smo njene gospodarje tja do sredine 17. stoletja, ko je bil grad po turških napadih in dragih ujmah spet obnovljen. Tako sklepamo po vzidanem grbu Dicnzlove rodbine s pripisano letnico 1680. Potem smo po slovensko povedali, kaj je o tem gradu napisal sloveči kranjski zgodovinar Valvasor. Pač pa le do časa, ki ga je doseglo njegovo pero — t. j. do časa, ko je izdal »Slavo« v 1. 1689. — Ne bo odveč, če priložnost porabim in povem, koliko so pravzaprav merile milje, s katerimi je Valvasor označeval razdaljo med posameznimi kraji, npr.: »od Ljubljane je grad Turn oddaljen šest, od Kranja pa komaj dve milji.« Tačas niso razdalj merili s kilometri, pač pa s tako imenovanimi geografskimi miljami: 1 milja *■ 7420 m. STARI GRAŠCAKI VDržavnem arhivu Slovenije v Ljubljani so ohranjeni podatki o lastništvu gradu Turna — ki je skozi stoletja, kot smo že povedali, prehajal iz rok v roke. Po Dienzlih so bili v 18. stoletju gospodarji gradu plemiči Gandini. L. 1793 pa je Turn postal last Martina Urbančiča, deda prve slovenske pisateljice Josipine Tur-nograjske! V lasti te rodbine je bila ta graščina vse do 1. 1009, ko jo je kupil (ali pa kako drugače pridobil — o tem bomo morali še spregovoriti!) nemškutar Otto pl. Detela. Osvobodilni boj je grad spet vrnil slovenskemu ljudstvu — saj so bili vsi gospodarji skozi vso zgodovino — častna izjema so bili Ur-bančiči — pri ljudeh osovraženi kot trdosrčni grajski gospodje, ki tlačanu niti beliča niso odpustili. Danes je v Turnu Dom oskrbovancev in upokojencev »Albin Drolc -Krtina«. Za obdobje, ko so na Turnu gospodarili Urbančiči, si bomo prihranili prihodnje nadaljevanje teh zapisov. Danes bi rad pokazal bralcem še eno podobo Turna iz Valvasorjeve knjige (prvo sem objavil že 31. oktobra 1. L). Pozoren opazovalec bo takoj videl precejšnjo razliko. Kateri upodobitvi naj damo vero? Na tej drugi sliki je moč razločiti, da je imel grad dvorišče, o katerem pa v današnjem gradbenem konceptu ni več sledov. Bila pa so arkadna dvorišča pri skoro vseh starih gradovih že kar nekaj obveznega. — Vsekakor pa je prva Valvasorjeva slika bliže današnji situaciji. Sicer pa je razlaga za to različnost bržčas v Valvasorjevem delovnem stilu: on sam ali pa njegov spremljevalec sta neki grad po naravi skicirala; na Bogcnšperku, v Valvasorjevi bakroreznici pa so mojstri prenekatero skico po svoje zasukali, preden so jo vrezali v baker. Odtod skreganost med resnico in fantazijo. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč x i m m 1111 m * s ifr:J Druga Vajvaaa«jrf»i upodobitev (bakrorez) Turua pod Movja gradeai — posadk pa vrigloalu Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu Od 17. do 30. oktobra 1970 je bila na območju SFRJ izvedena prometno vzgojna in preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu, ki jo je razpisal zvezni svet za varnost prometa. Akcijo so izvajale občinske komisije za varnost v cestnem prometu v sodelovanju s postajami milice, s komisijami za varnost prometa in varnostnimi tehniki v delovnih organizacijah, z osnovnimi šolami in drugimi za prometno varnost zainteresiranimi ustanovami. Širša javnost na Gorenjskem je bila o namenu akcije informirana tudi s prispevki, ki so bili oktobra štirikrat objavljeni v Glasu. Tokrat smo seveda predvsem kolesarjem in voznikom vpreg precej obširno pojasnjevali njihove pravice in dolžnosti kot udeležencev v prometu. Opozarjali smo na pravilno opremo koles in vprežnih vozil. To so delali tudi izvajalci akcije vsak na svojem območju, zato menim, da so bili kolesarji in vozniki vprežnih vozil o tem dovolj poučeni. Morda bodo bralci meniji, da je od zaključka akcije do danes že predolgo obdobje, da v časopisu to akcijo sploh še omenjamo. V tem letnem času (pozimi) tudi kolesarjev in voznikov vpreg skoraj ni videti v prometu. Namen tega prispevka pa je seveda ta, da malo pobliže pogledamo, kaj so izvajalci v času akcije ukrenili, da bi le-ta dosegla svoj namen in kakšno je dejansko stanje glede pravilne opremljenosti koles in vprežnih vozil v cestnem prometu ter kako ti dve kategoriji udeležencev v prometu spoštujeta cestno prometne predpise. V organizaciji in izvajanju akcije je sodelovalo 568 občanov — članov občinskih in drugih komisij za varnost v cestnem prometu, učiteljev v osnovnih šolah, delavcev milice in drugih. V šolah in podjetjih je bilo 131 predavanj na temo akcije, v kinematografih in šolah je bilo predvajanih 24 prometno vzgojnih filmov ir: 62 diapozitivov. Na predvajanju filmov — diapozitivov in pri predavanjih je sodelovalo 25.000 udeležencev. Razdeljenih je bilo 49.000 opozorilnih letakov in lepakov. V Glasu in raznih tovarniških glasilih je bilo na temo akcije objavljenih 22 prispevkov. Lokalni radio Jesenice in Tržič sta pripravila 8 oddaj v zvezi z akcijo. To so le grobi podatki o dejavnosti v prvem delu akcije, ki je imel informativni in opozorilni namen. Pa poglejmo, kaj so ugotovili in ukrepali delavci milice pri operativni kontroli v drugem delu akcije: 0 za cestno prometne prekrške je bilo opozorjenih 1105 kolesarjev in 201 voznik vprežnega vozila — skupaj 1306. Q kontroliranih je bilo 2583 kolesarjev oz. koles in pri tem ugotovljeno: — brez luči 507 kolesarjev, — z neurejenimi lučmi (v okvari) 649 kolesarjev, to je 44,7 % 0 nepravilna vožnja 181 kolesarjev — skupaj 1337, kar je od skupnega števila kontroliranih (2583) kar 51,7% 0 nadalje je bilo kontroliranih 490 voznikov vprežnih vozil in pri tem ugotovljeno: — brez luči 130 voznikov — z neurejenimi lučmi (v okvari ali da so bila na vozu le odbojna stekla zadaj — 118 voznikov, to je 50 % £ nepravilna vožnja 38 voznikov — skupaj 286, kaf je od skupnega števila kontroliranih (490) kar 583 % £ denarno kaznovanih za prekrške — kolesarjev 198 — voznikov vprežnih vozil 46 — skupaj 244 % prijavljenih za hujše prekrške — sodniku za prekrške — kolesarjev 20 — voznikov vprežnih vozil 7 skupaj 27. Izvajalci akcije na Gorenjskem menijo, da bi bil odstotek nepravilno opremljenih koles in vprežnih vozil še večji (najmanj 70%), če bi bila akcija izvedena v spomladanskem oz. poletnem času, ko je v prometu večje število koles in vprežnih vozil. Vendar pa že td ugotovitve kažejo na to, da je taka akcija in poostrena kontrola na cesti tudi za te udeležence v prometu vce kot potrebna. Zato je bil na posvetu zastopnikov komisij za varnost v cestnem prometu in komandirjev postaj milice gorenjskih občin, ki je bil dne 24/12-1970 v škof j i Loki — po temeljiti analizi izvedene akcije — sprejet sklep, da se na Gorenjskem taka akcija ponovno organizira v času od 1. do 25. maja 1971. Za izvedbo akcije se bodo izvajalci temeljito pripravili — predvsem pa bodo poostreni represivni ukrepi. Priporočam, da so na akcijo temeljito pripravijo tudi kolesarji in vozniki vprežnih vozil, in sicer tako, da bodo v zimskem času svoja vozila pravilno opremili in se seznanili s cestnO prometnimi predpisi. — M. Mažgon Bala sem se Noč se je polagoma spušča- ! la na zemljo. V svoj plašč i je ogrnila hiše iz katerih [ so se medlo svetlikale zadnje luči. V naši hiši je vladal mir, kajti sama sem prebirala zanimivo knjigo. Staršev ni bilo doma, sestrico pa sem Pred nekaj časa položila v Posteljo. Tudi mene je začel napadati spanec in noge so mi postale težke. Odložila sem knjigo, zlezla v pižamo in se leno zavlekla v mehko posteljo. Okno sobe je bilo odprto. Blo je tako vse tiho in mirno, da se je čulo le bitje mojega srca. Niti nočna ptica se ni oglasila. Tudi mesec je bil nekje skrit — tako nisem mogla videti njegovega sanjavega lica. Ta hip me je zmanjkalo. Zajel me je globok spanec. Sanje so me še bolj trdo uspavale. Tona sanje so postajale moreče. Slišala sem bučanje vetra. Postajalo je vedno bolj svetlo. Prebudila sem se. Toda to niso bile sanje. Zunaj Je bil pravi vihar. Postalo me je groza. Strele so švigale druga za drugo, kot bi hotele preklati nebo. Zaprla sem okno in zlezla k sestri pod odejo. Potegnila sem jo čez glavo, da ne bi ničesar videla in slišala. Nenadoma je začelo strašno ropotati. Kaj bi moglo biti to? Udarjalo je vedno močneje. To vendar ne more biti dež. Lasje so Se mi začeli ježiti, postajalo nie je vedno bolj strah. Kaj neki je? Poslušala sem, Na snegu I Novoletno praznovanje kdaj se bodo odprla vrata in bi se vrnili starši. Sestrica je bila objokana in tudi meni so silile solze v oči. Zunaj pa se je začelo umirjati. Postajalo je vedno bolj svetlo, pokazala se je luna. Tadeja Prestor, 6. b. r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Zimski dnevi Prišla je zima in z njo sneg, mraz in led. Vsako jutro pade živo srebro na termometru za nekaj stopinj nižje. Svitati se začne šele okoli osme ure, večeriti pa že ob petih popoldne. Največkrat so dnevi pusti. Ni veselega ptičjega žvrgolenja in zborov žab, ki so vsak večer zapele uspavanko. Skoraj vse živali so se odpravile na dolgo zimsko spanje. Čez in čez pokriva vasi, polja in mesta debela snežna odeja. Drevesa se šibijo pod težo snega in le včasih veter strese z njih nekaj snega. Ljudje ne gredo radi ven, če nimajo dela. Mnogo raje sedijo v izbi pri topli peči in kramljajo o tem in onem. S klanca se sliši vesel vrisk otrok, ki se sankajo in smučajo. Zimski dnevi niso vedno pusti. Najlepše je takrat, ko izpod neba naletavajo beli kosmiči. Magda Bukovec, 6. c razred Na naši šoli so namesto telovadbe organizirali smučanje in sankanje. Zato ure telovadbe združimo in odide-mo enkrat tedensko v Tor-kljo. V sredo smo imeli prvo preizkušnjo. Ob desetih smo prenehali s poukom, zapustili razred in odšli. Pred šolo nas je čakal učitelj smučanja. V Torklji smo si poiskali primerno smučišče. Tovariš je najprej preizkusil znanje vsakega posebej. Potem nas je razdelil v dve skupini. Prva skupina so bili že sami dobri smučarji, zato so lahko smučali po svoje. Tovariš jim je dal samo navodila, kakšne vaje morajo utrjevati. Druga skupina smo bili nekoliko slabši. Mi smo pod vodstvom učitelja najprej vadili smuk, nato plug, nazadnje pa še plužni zavoj. Za zaključek smo se še enkrat vsi spustili po smučišču. Uri smučanja sta hitro minili. Vsi se že veselimo ponovnega srečanja. Tršan Marko, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Srečanje s srno Že lani, bilo je spomladi, smo se zmenili, da bomo šli j na Stari grad — na razvaline nekdanjega gradu. Zbrali smo Se zgodaj zjutraj. Kot navadno, smo poslali najprej , tudi izvidnico. Žreb je tokrat določil mene. Jadrno sem jo ucvrl naprej in kmalu zavil s poti. Odločil sem Se. da bom šel na grad po usahli strugi hudournika, ki tece le takrat, kadar pade mnogo dežja. Nedaleč od se be slišim rahlo šumenje, vznemirjen sem previdno stopal proti kraju, od koder je prihajalo vedno glasnejše šumenje. Pogled mi je obstal na živali. Bila je srna. Cisto majhna srnica se je pasla nekaj metrov stran. Le-€el sem na trebuh in jo za- Vese.e šolskih klopi Učiteljica: »Kaj je narodni Park?« Učenec: »Narodni park poceni, da so v njem našopane hvali.« Učiteljica: »Kje je ponoči Učenec: »V postelji.« Zvonka Triplat, 5- b r. osn. šole Žirovnica čel opazovati. Velik vrat je nosil glavico, iz katere so se kakor biseri lesketale oči. Previdno je strigla z ušesi, če je veter prinesel kak šum. Ko ni zaznala nič nevarnega, se je mirno pasla dalje. Njena prelepa dlaka se je svetila kakor zrcalo, ko je sonce med vejami dreves poslalo svoje tople žarke. Na trebušni strani je srnica še vedno nosila svetlo srebrno dlako. Trup so ji nosile tanke nožice, ki so se venomer premikale. Malo sem se premaknil, toda počila je suha vejica in srna se je bliskovito obrnila. Rahel piš ji je prinesel na smrček moj vonj. Skočila je vstran in urno zbežala globlje v gozd. Jezen sem planil pokonci in brcnil vejico. Toda moja jeza je bila zaman. Vedel sem, da je ne bom nikoli več videl. Še le tedaj sem se spomnil, kam sem namenjen. Kmalu sem bil na cilju, kjer so drugi že sedeli in se pogovarjali. Med smehom so me pozdravili in me vprašali, kje som hodil. Hotel sem jim povedati, koliko lepega sem videl, toda raje sem zamolčal. Pri sedel sem in se vključil v njihovo igro. Ernest Lotrič, 8. a. razred Hišice iz snega Vsi otroci se vesele zime. Najraje se smučajo. S prijateljem sva se domenila, da bova naredila iglu. V kleti sva poiskala lopati in sanke. Z lopatama sva sekala kose snega in jih s sankami vozila na določen kraj. Kose sva skladala enega na drugega. Hišica je kar dobro napredovala. Ko sva jo dokončala, je bil že večer. Vsa premočena sva se vrnila domov. Že med potjo sva se dogovorila, kako bova uredila notranjost. Toda naslednje jutro, o, joj! Iglu je bil podrt. Bila sva žalostna. Blizu naše hiše sva zagledala velik kup snega, ki ga je nametal atek, ko je odmetaval sneg izpred hiše. Takoj sem prinesel lopati. V kup sva izkopala veliko luknjo. Bunker sva hotela še povečati, toda podrla se je name streha. Zopet nama je ponagajal šaljivi škrat, na katerega se zelo jeziva. Poiskala sva nekaj daljših močnih palic, čez te sva položila platno in nanj nametala sneg. Takšna snežena hišica stoji še sedaj. Toda na najino hišico se večkrat kdo jezi. Včasih moj atek, ker ne more odmotati snega, drugič pa šoferji, ker narediva sneženo hišo na ovinku in s tem zakrijeva razgled. Borut Bernik, 5. c. r. osn. šole Peter Kavčič, škofja Loka Ljudje imajo lepo navado, . da za novo leto pripravijo jelko. V vsaki hiši se skozi okno vidi lepo okrašeno in razsvetljeno drevesce, ob njem pa se veselijo otroci. Tudi v šoli smo zadnji dan j pouka okrasili jelko. Tovari- j šica učiteljica je jelko vtaknila v križ in jo postavila na I peskovnik. Nanjo smo obesili srebrne zvezdice, ki smo I jih naredili prejšni dan. Ve-i jice smo obložili z vato. Čez vso jelko smo razprostrli še svetle laske. Tako^je bila naša jelka vsa bela, kot je bila narava zunaj. Vsak učenec je prinesel darilo za enega izmed součen-cev in ga položil pod jelko. Nato smo reševali uganke in peli pesmi o dedku Mrazu. Prišel je trenutek, ko smo žrebali dobitke. Z veliko ra- Nesreča Star sem bil štiri leta in pol. Bila je zima. Sankali smo se na hribu. Prišel je brat Franci. Bilo i nam je vroče, zato smo počivali. Franci se je ulegel na sanke, jaz pa nanj. Toda ni me pustil. Vztrajal sem. Nato sva se popeljala. Spodaj je bil led. Zapeljala sva nanj. , Prekucnila sva se. Roko sem ! imel skrčeno. Franci je padel j name tako nerodno, da sem ! si zlomil roko. Jokal sem se, ker me je bo lelo, pa še sanke sem moral vleči. Oče me je peljal k zdravniku. Dobil sem trd mavec. Teropšič Dušan 3. b r. osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka dovednostjo smo odpirali zavitke. Ko srno se naveselili, smo vsi zadovoljni odšli domov. Seta Djurkin, 3. b. r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Čas se lomi In spet stojimo, pred razpoko časa, naprej strmimo, v bodočnost časa. A tu na tihem se oglaša strah: bo drevje še ozelenelo, bo še drobno cvetel zeleni mah? Bo valovila trava še veselo? Pa sonce, se bo še vzpenjalo tja gor, oblaki, kaj se bodo še cefrali? In mravlje, bodo še naš dobri vzor, sploh bomo še lahko v miru spali? , O še, še, še! samo če hočemo, še bo zeleno, še; cvetelo bo vse ■ in trava valovila bo j in ptice vzletale v nebo. O še, še. Samo če hočemo! Vida Perko, osnovna Šola Krite Diesk Zadnjič smo spoznali kalina, danes pa si poglejmo še enega, ki ga morda poznate. To je dlesk. Ali ste ga že kdaj videli? Dolg je 18 cm. Samec je zgoraj čokoladno rjav, po glavi rumenkast, pepelnato siv po tilniku in po vratu; krila se mu kovinsko modro blešče: na ramenih ima belo liso in rep je na koncu bel, spodaj rdečkasto rjav, s črnim podbradkom in sivo belim trebuhom. Ima posebno močan in debel kljun, ki je poleti jekleno modrikast, pozimi pa svetlo roženaste barve. Samica je nekoliko skromnejših barv. Rad se drži v mešanih gozdovih, parkih in sadnih vrtovih. Gnezdi po drevju. Od maja naprej vzredi dve legli, leže 3 do 5 jajek. Dokler nima dlesk kaj drobiti, se zadovolji z brstiči, hrošči, žitom in semenjem ter celo krade zeleni grah. Ko pa zorijo češnje, se najbolj zameri sadjarjem. Za sladko meso mu prav nič ni, toliko bolj pa mu diši debelo jedrce. Njegov močni kljun drobi koščice, kot bi jih tri s kleščami. Mladiči dobijo seveda tudi kaj od jedrca, ker jim je kljunček še premehak. Toda v osmih tednih se tudi mladi že poskusijo z žitom. Ta čas pa se dleskom tudi že vzbudi klatežka narava in se po t. pa j o po poljih in gozdovih. Cesto lahko vidimo kar po več družin na jerebikah, toda jim ni za kiselkaste sadeže, temveč za trde peške. Zaradi nekoliko lenive narave in nerodne postave se mora dlesk zatekati k drugačni taktiki kot mali ptiči. V nevarnosti ne odleti, temveč se potuhne in prihuli v temačnem vrhu ali grmu. Pa tudi sicer vedno skrbi, da je dobro prikrit in ga kljub znatni velikosti in barvitosti komaj opazimo. S ŠOLSKIH KLOPI zdravnik ^Tsvetuje če ste vneti za smučarijo in če vam je tudi do mode, obenem pa za praktičnost, si omislite za letošnjo sezono oblačilo iz najlona. Varuje pred mokroto in pred mrazom. Kotiček z« ljubitelje cvetja Cvetlično okno II Piše inž. Anka Bernard Za dobro uspevanje sobnih rastlin ne zadošča marmorna polica nad radiatorjem pred velikim oknom v dnevni sobi, kjer bi radi imeli obilo lepega zelenja in cvetja. Tja postavljene rastline, pa čeprav v najdražjih okrasnih posodah, bodo zaradi suhega zraka in prevelike topline hitro shirale, razen nekaj izjem, ki prinesejo najneugodnejše okoliščine. Možnosti za uspevanje rastlin ustvarimo, če uredimo cvetlično okno. Najvažnejši sestavni del cvetličnega okna je cvetlično korito, ki je lahko leseno, pločevinasto ali eternitno. Mere korita prilagodimo oknu, širina naj bo najmanj 20 cm, višina pa najmanj 15—20 cm. V korito nasujemo plast stvromula ali peska za drenažo. Nato napolnimo korito s šoto (leseno korito obdamo pred tem s folijo), šota naj bo stalno vlažna, da uravnava talno in zračno vlago. V šoto nato vgreznemo sobne rastline z lončki. Lahko pa uredimo tudi korita, v katerih uspevajo rastline v hidrokulturi, kar pri nas še ni v uporabi. Če šoto stalno vlažimo, skrbi za zadovoljivo zračno vlažnost. Le pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija je potrebno rastline večkrat poškropiti s postano vodo. Zračna in talna temperatura morata biti kar najbolj enakomerni. Na južni in zahodni strani moramo poskrbeti tudi za senčenje. Večina sobnih rastlin ne prenese daljše sončne pripeke. Zrak se za steklom hitro in močno ogreje, zato so potrebna senčila-žaluzije. Najbolje je, če so nameščene na zunanji strani okru* N ;.:: i ti Roka je lepa in negovana samo takrat, če so tudi nohti lepo oblikovani in pravilno negovani. Največ preglavic povzroča lomljenje nohtov. Kadar se nam nohti lomijo, jih ne lakiramo. Kadar z acetonom snemamo lak z nohtov, si roke temeljito operemo in nohte namastimo z mastno kremo. Ostanki acetona namreč tope nohtno maščobo in nohti se potem radi lomijo, če se nam nohti radi lomijo, jih opilimo na kratko in jih ne puščajmo rasti. Vedno jih krajšajmo s pilo, nikoli s škarjami, će so nohti zelo mehki, jejmo pro-seno kašo, da se bodo okrepili. Sicer pa se nohti radi lomijo zaradi detergentov in drugih čistilnih sredstev. Nohti so večkrat tudi znamenje, da je z našim organizmom nekaj narobe, će so nohti zelo mehki, udolbeni in lopatasti, potem je to znamenje notranje bolezni. Počez grbasti nohti so znamenje prestane hude bolezni ali zastrupljenja. Vzdolžne grba-ste proge nastanejo na nohtih po hujših okvarah nohto-ve matice. Lilija na iz Tržiča — Stara sem 21 let, visoka 168 cm in 60 kg težka. Rada se oblačim po modi, zato vas prosim za modo! plašča v midi ali mak-si dolžini. Plašč naj bi bil krojen tako, da bom zraven lahko nosila pas. Marta — Levi model plašča je rezan nekoliko neobičajno kot sicer nismo navajeni pri plaščih. Na sliki se razločno vidi, kako potekajo šivi. Zapenja se enovrstno, žepi pa so le nakazani. Dolžina je midi. Desni model je enostavnejši. Zapenja se na levi strani s tremi gumbi in s pasom na gumb ali sponko. Ima šal ovratnik, ki se zapenja prav tako kot pas. Dolžina je mak-si. Oba modela plaščev sta krojena ob liniji in spodaj nekoliko razširjena. Oba sta v pasu rezana. Tuberkuloza pri otroku I. V uvodnem sestavku je bil prikazan pomen bolezni dihal glede na celotno obolevnost prebivalstva. Že bežni pogled na statistične podatke je pokazal, da bolezni dihal ne priza-nesejo nobenemu starostnemu obdobju. Pa začnimo kar pri novorojenčku. Zdrava ženska v normalni nosečnosti ščiti z lastnim telesom svojega otroka. Otrok je v materi čist, praktično hermetično zaprt in s tem tudi ločen od zunanjega oko>j lja. Materino telo preprf^ čuje vsak škodljiv vpliv na otroka. Ko se otrok loči od matere, s prvim dihom po porodu spremeni svoje dosedanje življenje. Sedaj je prepuščen lastnim silam v borbi proti zunanjim kvarnim vplivom. Ti kvarni vplivi so številni, toda tu bomo govorili le o enem, in sicer o okužbi ali infekciji. Otrok se po rojstvu okužuje z raznimi bolezenskimi klicami, ki se nahajajo v zraku, na perilu, v hrani, vodi, skratka povsod. Ena od teh bolezenskih klic je tudi povzročitelj tuherkuloze. Odkril ga je Robert Koch. Ko chov bacil je zelo odporen proti zunanjim vplivom kot so sončni žarki, temperatura, razna razkužila in podobno v primerjavi z drugimi bolezenskimi klicami, ki jih razna fizikalna in kemična sredstva lahko uničijo. Povzročitelj tuberkuloze ali Kochov bacil lahko tudi celo leto miruje in šele v ugodnih pogojih zahrbtno vzplam-ti v dolgotrajno in nevarno bolezen. Borba zoper tuberkulozo se začne že v porodnišnici, takoj po rojstvu otroka. Novorojenčka cepijo zoper tuberkulozo, tako kot je pozneje cepljen tudi zoper druge nalezljive bolezni. O tem cepljenju proti tuberkulozi bomo obširneje govorili pozneje, sedaj bi samo omenili, da na žalost to cepljenje ne drži celo življenje. Prav tako cepljenje proti tuberkulozi ne varuje stoodstotno cep. Ijeno osebo. Dr. Gorazd Zavrnik DRUŽINSKI POMENKI t JETRA V SVOJI LASTNI ZADEVI Kakor se skromno nikdar ne silijo v ospredje, so jetra, ta naš največji organ, vendarle pravo pravcato dekle za vse. svoje mišice, me prebavlja-mo njegovo mastno hrano, me sestavljamo vitamin, ki mu omogoča, da vidi v mraku in temi. čila odvisnih količin. V določenem pogledu smo tudi varnostni ventil srca. Na našem zgornjem delu vodi iz nas naravnost v Petrovo srce naša žila dovodnica (vena hepa-tica). Pri preveliki množini krvi nabreknemo, tako kot nabrekne goba, ko v svoje prekate vsesa vodo. Saj taka goba pravzaprav tudi smo. Tako zadržimo odvisno množino krvi, ki bi je srce ne moglo sprejeti naenkrat, v sebi in mu jo počasi oddajamo. Jetra smo Petrov veliki razstrupljevalec. Če bi Petru vbrizgali recimo nikotin ali kofein ali nekatere druge kemikalije, ki se jih poslužuje vsak dan, naravnost v naše izhodne žile, ki vodijo naravnost do srca, bi bil Peter v nekaj minutah mrtev, če pa mu te strupe vbrizgamo v naše vstopne žile, tako da imamo na razpolago šest do deset sekund, kolikor časa potrebuje kri, da se pretoči skozi nas, potem odvzamemo tem snovem strupeno ost. Tudi alkohol bi se v Petrovi krvi utegnil nakopičiti v smrtnih količinah, če ga ne bi me predelale v neškodljive snovi: v ogljiko-! vo kislino in vodo. Z alkoho-lom, kolikor ga je v kozarcu vvhiskvja s sodo, ali s primerno količino piva ali vina opravimo v eni uri. če bi Peter užival alkohol, kadar pije, v tem tempu, bi se nikoli ne upijanil. Ker pa ga pije mnogo hitreje, potrebujemo, preden vsega razkrojimo, dostikrat tudi vso noč. Seveda pa so tudi mnogotere snovi, ki jih proizvaja telo, lahko zelo strupene. Če se naberejo v prevelikih količinah. Naša naloga je, da jih držimo v šahu. Če sc Peter udejstvujc športno, izgoreva v njegovih mišicah glukoza (grozdni sladkor), proizvaja pa se pri tem mlečna kislina. Ta kislina pa utegne pri večjih količinah zastrupiti vse telo. Da bi se temu izognili, pritegnemo mlečno kislino in jo predelamo v jetrni škrob (glvkogen) in ga naložimo v naše shrambe. Jetra srno varčna gospodinja, ki ničesar ne zavrže. Če poje Peter kos čokolade, se njen sladkor v njegovem črevesju spremeni v grozdni sladkor. Ako bi Peter dobil preveč tega grozdnega sladkorja v kri, bi nastopila globoka omcdlevica (koma) in bi utegnila tako kot pri diabetiku, ki mu manjka insulina, povzročiti smrt. Jetra smo tisti faktor, ki skrbi, da ne pride do tega. Odvisno količino glukoze v krvi spremenimo v glvkogen. Teh snovi lahko nakopičimo v svojih shrambah toliko, kolikor smo jih dobile, ko smo pridelale 250 gramov sladkorja. Če se mod obroki hrane sladkor v krvi zniža — premalo sladkorja v krvi je prav tako nevarno kot preveč — potem predelamo glj'kogen spet v sladkor in ga oddamo v kri. Prav tako bdimo nad Petrovimi rdečimi krvničkami (rdeča krvna telesca). Vsako sekundo pogrne v telesu 10 milijonov krvničk, ki jih je treba odstraniti. Jetra poberemo vse razpadle dele krvničk in jih vedno znova pripravljamo za sestave novih krvničk. En del pa uporabimo za to, da iz njega ostvarjamo vsakdanjo tekočino enega litra žolča. Normalno teče ta grenki, rumeno zeleni prebarvani sok iz nas v žolčni mehur in od tam v dvanajsteroprstnik, to je tisti del tenkega črevesa, ki je povezan z želodcem. V črevo se žolč izloča, kadar jemo. Njegova naloga je raz-cepljati velike kroglice masti v zelo majhne, ki se lahko razkrajajo v vodi in jih tako telo lahko prebavi. Poleg tega pa žolč čisti naše kanale, da jih ne zatrpa maščoba. Jetra spuščamo žolč po kapljicah nepretrgoma v žolčni mehur. 2olč (latinsko bilis) vsebuje dvoje barvil, ki odpadata pri razpadanju krvničk: rdeči bilirubin in zeleni biliverdin. če prodereta ti dve barvili v prevelikih količinah v kri, povzročita rumen ico, to je porumenenje kože in oči. To pa ni ni kaka bolezen, temveč samo njen simptom, znamenje obolelosti, ki kaže na to, da z jetri nekaj ni v redu. Rumenica ima lahko tri oblike. Bolezni kot je npr. malarija ali pa nekateri tipi slabokrvnosti (anemije) uni-| čujejo rdeče krvničke zelo naglo in kopičijo pri tem razpadle dele hitreje kot jih lahko me predelamo in izločimo. Zamašitev žolčnega mehurja ali njegovih odvodnih poti lahko povzroči, da barvila ne odhajajo pravilno, temveč zaidejo v kri in povzročijo rumenioo. Ali pa se zgodi, da so naše delovne celice obolele zaradi vnetja jeter (hepatitis) oziroma kake j druge bolezni, ali da so naši kanali zamaščeni, tako da I barvil ne moremo izločati, i Tedaj pa zaidemo v resne te-' zave. Toda tudi za take primere posedujemo enormne rezerve in močno obnovitveno sposobnost. Celo tedaj, če bolezen razruši 85 % naših delovnih celic, lahko še opravljamo svoje dolžnosti. (Na drugi strani pa je to naša slaba točka, kajti Peter vsled tega postane pozoren na naša svarilna znamenja šele, ko je zadeva že zelo resna.) Še eno lastnost imamo, ki je nima noben drug organ človeškega telesa, namreč sposobnost obnovitve. Tudi če odstranijo operativnim potom 80 % naše gmote in je bil povzročitelj obolelosti z operacijo odstranjen, nara-stemo v nekaj mesecih spet do prvotne velikosti. Hepatitis more uničiti na milijone naših celic, ko pa po nekaj tednih virusno obolenje preneha, popravimo v kratkem vso nastalo škodo in delujemo največkrat tako kot pred obolelostjo. Nevarna nam lahko postane zama-stitev (infiltracija masti). Prodirajoče kapJjice masti odrivajo namreč naše delovne celice in če se to dogaja v večji meri, otečemo in postanemo razdražene. Dogodi se celo, da prodre mast v kri in začepi žile v življenjsko važnih organih. Ta infiltracija masti ima za posledico lahko še druge hude motnje. Zaradi zamaščenosti ginejo delovne celice, ki jih počasi nadomešča vezivno tkivo, to pa ni sposobno nobene funkcije. Zaradi tega se začnemo krčiti, postajamo trda, ne-prožna, površina je nagubana, barva bolestno rumena. Nastala je jetrna ciroza, dolgotrajna in nevarna bolezen, ki da Petru mnogo opraviti. Kako pa nastane ciroza? Vzrokov je lahko več. Lahko je posledica zastrupitve z arzenom ali drugimi kemičnimi snovmi. Glavno vlogo pa igrajo navadno slaba hrana in alkohol. Kdor malo in slabo je, obenem pa mnogo pije, se pri njem z veliko verjetnostjo počasi razvijejo zama-ščena jetra in iz njih ciroza. Peter na srečo ni med temi grešniki. Imenujejo nas sicer molčeči organ, toda kadar nam začne iti slabo, se utegnemo oglasiti tudi prav temeljito. Ce bi Peter opazil kdaj hudo utrujenost, slabost, pomanjkanje apetita in napihnjeni trebuh, bi bil zanj čas, da se domisli nas. Če pa bi na gornjem telesu opazil kdaj razširjene žile ali celo rumenico, bi pa storil zelo prav, če bi stopil takoj k zdravniku. Tudi v primeru ciroze mu bo zdravnik vedel pomagati. Peter pa naj pazi na svojo telesno težo — če postane zamaščen on, postanemo zamaščena tudi me. Predvsem pa naj dobro, vendar zmerno jč in še bolj zmerno uživa alkohol, pa mu bomo tudi v bodoče služila molče in neopazno kot smo mu doslej. Peter — tako imenujmo našega poprečneža — je star nekako 47 let in je po poklicu lahko to ali ono. Ta Peter torej toži tu in tam, da ima težave z zobmi, da so mu začeli močno izpadati lasje, s Pljuči ni povsem zadovoljen *n tudi srce mu včasih malce P°nagaja. Le na jetra nikoli *ii skoro nikoli ne pomisli. ■Kako, saj večinoma niti ne ^.kakšna so in kje jih ima, *aj šele, da bi vedel čemu jih Pravzaprav ima? Posluša j mo, kaj pravijo jetra sama o sebi! »Nekako poldrug kilogram nas je človeških jeter in smo največji njegov organ. Skrita P°d rebri izpolnjujemo zgornji desni del trebuha. Na pr-vi pogled se tega ne vidi, toda lahko verjamete, da smo Pravi virtuoz med Petrovimi 0rgani. S svojo gradnjo daleč Presegamo pljuča in srce, čeprav ju ljudje imenujejo gonilno silo življenja. Nad pet-fto nalog nam je naloženih n* če odpovem o samo pri eni 12med njih, je skrajni čas, da Peter pobriga za testament. Da, to je dobesedno res, kajti jetra smo soudeležena skoro pri vsem njego-Vem dejanju in nehanju. Od nas dobiva gonilno moč za Ce bi hotel Peter namesto nas opraviti samo naša najpreprostejša in najenostavnejša dela, bi si moral zgraditi kemično tovarno ogromnega obsega; težavnejših opravkov pa sploh ne bi mogel obvladati. Za kemične predelave, ki jih opravljamo, izdelujemo nič manj kot tisoč različnih encimov. Ce se na primer Peter vreze v prst, bi moral izkrvaveti, če mu ne bi priskočila na pomoč s svojimi snovmi, ki povzročajo, da se kri strdi. Me izvajamo protitelesa, ki ga varujejo pred povzročitelji bolezni. Ce bi prodrli gradbeni kamni beljakovin (aminske kisline), ki jih črevesje izdeluje iz priljubljene Petrove nedeljske pečenke, v njegovo kri, bi vpliv utegnil biti tako strupen, kot če bi si vbrizgal ciankalij. Pred to nevarnostjo ga obvarujemo s tem, da spremenimo aminokisline v človeško beljakovino in še več: če je te beljakovine preveč, jo predelamo v seč, ki jo pošljemo ledvicam, da jo odstranijo iz telesa. Nadledvične žleze produci-rajo mnogo hormonov, ki tvorijo soli. Petrovo telo bi bilo naenkrat v strašnih oteklinah, če ne bi jetra uni- *Koliko kovčkov boš vzela s seboj, dragica?* 'Dvanajst.« *fio šel tudi mož s teboj?« *™e, ne bom ga vzela... Njegov kovček bi bil trinajsti.« *Zadnjikrat te sprašujem: kdaj mi boš vrnil denar?« *Zelo me veseli, da sprašuješ zadnjikrat.« *Očka, zakaj so si stari Grki vedno predstavljali zmago v po-d°bi ženske?« *Spuznal boš to, sinko, ko se boš oženil...« Triletnega Vasjo so vprašali, kaj govori njegov petmesečni bratec. yosja je odgovoril: »Ne vem, ne govori slovensko.« »Dva/se/ let sva bila jaz in moja žena resnično srečna...« '£a/ pa se je zgodilo potem?« *Potcm sva se seznanila.« Bodite zmerom vljudni do deklet: nikoli ne veš, s kom se °°do omožile. *Danes sem padel z dvanajst metrov visokih stopnic« *r> Pa imaš res srečo, da si ostal živ.« *Da, imel sem jo. Stal sem na najnižji stopnici.« *f"a* hraniti skrivnosti, Jane?« a?- jih že znam, toda prijateljice, ki jim jih zaupam, jih ne vni naslov. Tudi letos je med favoriti današnjega *» za republiško prvenstvo, -dh — Foto: F.Perdan Na povabilo delavske zveze za šport in telesno kulturo v Avstriji (ASKO) je v četrtek, 14. januarja, odpotovala na njihov mednarodni zimsko-športni teden od 8. do 17., januarja tudi petčlanska ekipa sankaškega kluba SD Jesenice, ki jo sestavljajo člani Maks Klinar in Juli Dlčar ter mladinci Jože Divjak, Boris Kbnig in Brane Štefelin. V petek, 15. januarja pa odpotujeta na to tekmovanje tudi petčlanski ekipi sankaškega kluba Begunje in TVD Partizana Bohinj, tako da bo na tej prireditvi sodelovalo petnajst slovenskih sankačev. Ker so se Jeseničani Ulčar, Klinar in Divjak na medklub-skem tekmovanju v Selcah nad Škofjo Loko s prvimi tremi mesti oddolžili Begun j-čanom za njihov prav tak uspeh na medklubskih tekmah v Sori pri Medvodah, kjer so triumfirali oba brata Zupan in Peter Resman, medtem ko Bohinjci v tej sezoni še niso nastopili, bo nastop naših najboljših sankačev v Beljaku istočasno tudi slovenski derbi, ki bo verjetno določil kandidate za sestavo slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo v sankanju na umetnih progah 30. in 31. januarja v Olangu — Italija, in evropsko prvenstvo na naravnih progah 6. in 7. februarja v Tschaggunsu — Avstrija. Vse tri ekipe slovenskih klubov vodi zvezni trener, Janez Hrovat, ki bo glede na udeležbo najboljših avstrijskih sankačev, saj le-ti v glavnem izhajajo iz vrst ASKO, lahko ocenil pripravljenost naših sankačev za svetovno in evropsko prvenstvo v sankanju. Tekmovanje v sankanju bo danes in jutri. Odvijalo pa se bo na naravni sankaški progi Treffen pri Beljaku ter obsega štiri teke enosedov in dva teka dvosedov. J. J. Smučarji, pazite na svoje imetje! še pred letošnjo smučarsko sezono so delavci uprave jav. ne varnosti obiskali naša zimska športna središča ter pri hotelih ugotavljali, kako je poskrbljeno za varnost smučarske opreme. Vsako sezono se namreč dogaja, da več parov smuči menja lastnika, milo rečeno. Tatvine smuči niso tako redke, da ne bi veljalo zaradi tega pripraviti različnih ukrepov. Vse doslej hoteli v zimskih središčih niso imeli povsem zavarovanih shramb za smuči ali pa so bile smuči tako zaklenjene, da ključavnica ni bila učinkovita. Letos imajo na primer v hotelu Prisank urejeno tudi stojalo za prehodne goste. Stojalo ni urejeno za zaklepanje smuči, je pa postavljeno tako, da gost lahko skozi steklo dobro vidi svoje imetje. Za stalne goste pa imajo v Prisanku posebno shrambo s 400 ključavnicami za smuči. Ključ dobi gost obenem s sobnim ključem. Letos so ku- Smučarsko tekmovanje v Dupljah TVD Partizan iz Dupelj je minulo nedeljo organiziral društveno tekmovanje v sankanju, tekih, skokih in slalomu. V vseh štirih disciplinah je sodelovalo okoli 130 tekmovalcev. V smučarskih Drsališče v parku Stanka Mlakarja odprto Pred nekaj dnevi je Zavodu za izgradnjo športnih objektov uspelo, da so na asfaltnem teniškem igrišču v parku Stanka Mlakarja usposobili za drsanje ledeno ploskev. Drsališče je odprto vsak dan od 10. do 20. ure. Ljubitelji drsanja v Kranju so tako dobili Še en objekt za rekreacijo. V večernih urah je razsvetljen, vstopnina za drsanje pa je minimalna, saj je za odrasle 2 din, za otroke do deset let pa en dinar. -dh skokih, ki so veljali tudi za prehodni pokal Dupelj, je zmagal Janez Ribnikar, ki veliko obeta. V smučarskih tekih velja posebno omeniti Gradišarja in Kuharja pri mladincih ter škerjanca pri pionirjih. Najbolj množično tekmovanje pa je bilo v sankanju, kjer je nastopilo več kot 40 tekmovalcev. Vrstni red: SKOKI — 1. Janez Ribnikar, 2. Brane Teran, 3. Simon Rozman, TEKI — mlajši pionirji — 1. Srečko Cigale, 2. Primož Balantič, 3. Sašo Rozman, starejši pionirji — 1. Bojan Klančnik, 2. Jože Teran, 3. Boris šker-janc, mladinci — 1. Silvo Gradišar, 2. Darko Kuhar, 3. Ivo Debeljak, SANKANJE — ženske — 1. Biserka Kuhar, 2. Nada Galičič, člani — 1. Miha Černivec, 2. Miran Mar-kič, starejši pionirji — 1. Bojan Kuhar, 2. Ne j ko Jclar, mlajši pionirji — 1. Bojan Bajželj, 2. Gorazd Rakovec. V s'alomu je pri pionirjih zmafal Simon Rozman, pri članih Pavel Sreenik. J. Kuhar pili učinkovitejše ključavnic* tudi v Ski hotelu na Voglu. Delavci milice opažajo, da smuči izginejo takim smučarjem, ki na svoje ne tako majhno imetje ne pazijo dovolj. Neverjetno smolo je imela smučarka, ki je shranila svoje smuči v hotelsko stojalo, pozabila pa ga je zakleniti. Smuči so seveda izginile. Nekaterim smučarjem se ne zdi niti vredno, da bi smuči naslonili v stojalo, preden stopijo v trgovino aH lokal tako, da bi smučke lahko opazovali skozi okno trgovine ali lokala. Delavci uprave javne varnosti v Kranju na splošno' la!iko pohvalijo vse preventivne ukrepe, s katerimi so hoteli v zimskih središčih zavarovali imetje svojih gostov. Opozarjajo pa smučarje, naj bolj pazijo na svoje imetje, saj so lahko samo zaradi svoje malomarnosti ob lep kup denarja, kolikor velja smučarska oprema. V Kranjski gori naj bi ob žičnici ob spodnjem Emoninem bifeju postavili tudi opozorilno tablo, na kateri bi opozarjali smučarje, naj pazijo na svoje imetje. Vprašanje je seveda, koliko bi bile umestne take opozorilne table tudi ob hotelih in če bi bile všeč hotelskim gostom. L. M. mm Šolska športna društva V ponedeljek, 18. januarja, se bo v Kranju sestal pripravljalni odbor za ustanavljanje šolskih športnih društev. Predstavniki občinske zveze za telesno kulturo, TIS, aktiva učiteljev telesne vzgoje in zastopniki športne ambulante se bodo pogovorili kdo bo skrbel za izvedbo akcije, kako bodo društva ustanavljali in kako reševali vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Zelo važno je namreč, kdo bo društva vodil in sestavljal program dela, kdo bo financiral in kje bodo mladi telovadili. lb « r a š a n je 3 o d g o v o r i V soboto je prispele^ na 10-dnevno zimsko leti:»va-nje v hotel Stane Žagar v Bohinju okrog sto predšolskih otrok iz Novega Sada. Manjše skupine predšolskih in šolskih otrok iz Novega Sada pa so tudi v Planici in v Gozd-Martuljku. Letovanje je zanje v sodelovanju s potovalno agencijo Kompas — poslovalnica Novi Sad organizirala otroška ustanova »Radosno detinjstvo« Novi Sad. Ker je letos to prva skupina otrok iz Novega Sada (čez zimo pa bodo prišle na podobno letovanje še druge), smo tri vzgojiteljice oziroma spremljevalke poprašali, kako se počutijo v Bohinju, kaj jim je všeč, česa primanjkuje in kako otroci napredujejo v smučanju. MARICA DRAKULIĆ, učiteljica smučanja iz Novega Sada: »V Bohinju je zelo lepo. Prvič sem s skupino otrok tukaj. Lani sem bila v Gozd-Martuljku in tudi tam smo se zelo dobro počutili. Vesela sem, da se že po treh dneh pri otrocih kažejo prvi uspehi. Prav dobro že namreč stojijo na smučeh. — V Bohinju je res morda glede zabave malo primerno, vendar me to ne moti. Bolj me moti to, da tu ni kaj dosti smučarskih terenov za predšolske otroke. Sicer pa se otroci dobro zabavajo. Veseli so, da je dovolj snega.« MILEVA PJEŠĆIĆ, prosvetna svetovalka iz Novega Sada: »Prvič sem s tako veliko skupino na zimskem letovanju v Bohinju. Prišla sem zato, da vidim, kako poteka takšno letovanje. Že po prvih dneh sem se prepričala, da je odločitev otroške ustanove iz Novega Sada, da gredo otroci tudi na zimsko letovanje, pravilna. In tudi staršem, ki plačajo del stroškov, del pa zveza za telesno kulturo, ne bo žal. Bohinj je čudovit, hrana in postrežba prav tako. In tudi lepših sob si otroci ne bi mogli želeti. Čeprav se otroci dobro zabavajo, pa mislim, da je v Bohinju kot turističnem centru malo premalo zabave. — Ce bo tudi v prihodnjih dneh tako lepo kot je zdaj, bom poleti prav gotovo prišla v Bohinj na dopust.« HEN MARIJA, vzgojiteljica iz Novega Sada: »Letos imamo v Bohinju, v Planici in Gozd-Martuljku tudi nekaj šolskih otrok. Tudi ti so prišli na smučanje. Vsi so začetniki. Ker v Bohinju ni ustreznih smučarskih terenov (na Voglu pa je zanje malo prehuda smuka), hodimo bolj na izlete. Vseeno pa se bodo vsi naučili osnovnih smučarskih korakov. Škoda, da ob hotelu Stane Žagar ni več vlečnice. — Sicer pa je v Bohinju zelo lepo. Tudi sprejeli so nas lepo. Zato bom poleti najbrž tod preživela del dopusta.« A. Žalar Letos dovolj cementa V trgovskem podjetju Murka Lesce smo ta teden izvedeli razveseljivo novico za zasebne graditelje. Pred nedavnim je namreč Murka sklenila pogodbo, da bo letos imela za prodajo 600 vagonov cementa (devet tisoč ton), kar je dvakrat več, kot so ga imeli lani. Pravijo, da bodo zato letos lahko zadovoljili kupce po vsej Gorenjski. Tisti, ki bodo ta ali prihodnji mesec v Murki naročili cement, ga bodo dobili marca ali najkasneje aprila letos. Povedali so nam tudi, da bodo prodajali tudi vagonske pošiljke. A. žalar Najbolje smo prodali meso Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bile uvozne in izvozne cene lani v poprečju za 8,5 °b višje kot leta 1969. Industrijsko blago smo lani uvažali za skoraj 9 °/o dražje kot leto prej, prodajali pa smo ga poprečno po 7 °/o nižjih cenah. Najbolj so se povečale izvozne cene gozdarskih proizvodov, in sicer za 19 %, hkrati pa so se izdelki iz te panoge, ki smo jih morali uvoziti, podražili kar za 26 °/o. Na izvozne cene industrijskega blaga so imele največ vpliva barvna metalurgija, kovinska in tekstilna industrija. Na te tri panoge namreč odpade kar dobra tretjina izvoza industrijskega blaga. Razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami kmetijskih proizvodov je bilo ugodnejše kot v industriji. V prvih devetih mesecih lani smo kmetijske proizvode prodajali v poprečju za 17 % dražje kot leto prej, uvozne cene pa so se dvignile le za 4%. Pri tem je imela glavno vlogo živinoreja. Izvozne cene živine so se lani povečale kar za 16 "-it, cene mesa pa za 25 odstotkov v poprečju. Smučarski tečaj na Krvavcu Smučarski klub Triglav organizira od 2. do 5. februarja na Krvavcu smučarski tečaj. Klub obvešča vse interesente, da bodo dobili natančna pojasnila na sestanku smučarskega kluba Triglav, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v avli skupščine občine Kranj. Dr. Anton Polenec velja danes za enega najvidnejših slovenskih (in tudi jugoslovanskih) biologov. V teh nekaj vrsticah bi bilo nemogoče našteti vse, kar je marljivi šestdesetletnik doslej odkril, pojasnil, napisat in posredoval mlajšim generacijam. Mož skoraj ne pozna utrujenosti; čez teden predava slušateljem pedagoške akademije v Ljubljani in opravlja zahtevne po* sle ravnatelja Prirodoslovnega muzeja, ob sobotah pđ bodisi idi doma v Kranju in piše strokovne članke ali knjige, bodisi hodi v gozdove in išče tuielke, predvsem pajke, ki so že dvajset let predmet njegovih raziskav. Ampak o slednjem kasneje. Dr. Anton Polenec se je rodil oktobra 1910 v Pušta-lu pri škof ji Loki. Okolje, domači sadovnjak, bujno grmičje in travniki ter zaraščeni bregovi Poljanščice sO zvedavemu, bistremu fantu vcepili neizmerno ljubezen do narave, do živali in rastlin, ki jih je srečeval med vsakdanjimi potepi. Čeprav sta oče in mati upala, da bo po končani klasični gimnaziji študiral teologijo, jO Anton raje sledil svojim nagnjenjem ter vpisal biolo gijo. Kljub pomanjkanju in težkim gmotnim razmeram mu je uspelo diplomirati v rekordnem času štirih let. »Veste, ni bilo lahko,« se intervjujanec spominja onih dni. »Z diplomo v žepu sem komaj našel honorarno zaposlitev na brežiški osnovni šoli. K sreči so me kmalu zatem sprejeli na gimnazijo v Kranju, kjer sem kot profesor dočakal okupacijo.« Po vojni, leta 1947, je dr. Polenec postal predstojnik oddelka za biologijo in kemijo pri novoustanovljeni pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer še danes predava evolucijo in citologijo. Leta /955 so mu zaupoti ravnateljstvo Prirodoslovnega muzeja, ki ga je kmalt* povsem prenovil in ki sedaj predstavlja eno najvzor-neje urejenih ustanov svoje vrste v Evropi. Portret nocojšnjega gosta Glasa bi bil nepopoln, če ne bi omeniti Polenčeve znanstvene dejavnosti, Polenčevih raziskal tirestrične (talne) favne v Sloveniji. Drugače povedano-mož lovi pajke. Od leta 1950 naprej je odkril in prctičU nešteto novih vrst žuželk, o katerih smo prej vedeti manj kot nič. Je korespondent CEI A (Centra mednd' rodne dokumentacije pajkov) in brez dvoma stroko* njak številka 1 za to vejo biološke znanosti v J u gosli* viji. Znanstvene obdelave drobnih prebivalcev slove** skih gozdov so mu leta 1957 prinesle tudi naslbv dok" torja. Dr. Potenca poznajo učenci vseh naših osemletk. N(y pisal je namreč učbenik biologije, 14 poljudnoznanstven nih knjig, cel kup publikacij in nešteto razprav, ki i}" objavlja v reviji Proteus, zborniku Loški razgledi, Bi°" loškem vestniku ter drugod. Pravi, da enostavno ne m0" re mirovati, da ni srečen, če ne dela. telimo mu *' obilo plodnih let, saj znanstveniki njegovega kova P0" menijo neprecenljiv zaklad slehernega naroda L G.