Med nami Zlata Matura A Potopis JUŽNA AMERIKA A Nasveti STRNIŠČNI DOSEVKI rm A MLINOTEST O > »N N ^ 00 ™ 'O r-H o S O o ^ - >on o zgornjevipavski časnik latnik državnosti »To je bila preprosta, v srce vsajena ljubezen do domovine!« "X T-dvorani prve slovenske vlade je bil \/ slavnostni govornik Drago Vidrih, V sedanji podžupan, ki pa je imel v procesu osamosvajanja pomembno vlogo v manevrski strukturi. Čeprav mnogi desetdnevne vojne nimajo za pravo vojno pa je Vidrih dejal, da so bili nekateri, med njimi tud sam, praktično v vojni od ukaza o razorožitvi TO maja 90 pa vse do odhoda zadnjega vojaka JA iz Kopra oktobra 91. Vidrih je tudi podrobno opisal, kako so prišli do prepotrebnega orožja in kje vse so ga skrivali - tudi v Mlinotestu, kjer so pred proslavo v ta namen slovesno odkrili spominsko ploščo. Govornik je bil polkovnik Emil Velikonja. V avli dvorane so postavili na ogled tudi razstavo, ki prikazuje čas osamosvajanja v Vipavski dolini. Spominu na osamosvojitveno vojno je bil namenjen tudi sobotni kolesarski maraton, že peti po vrsti. Več kot 200 udeležencev je kolesarilo mimo številnih obeležji na 75 kilo- ^jdovšdna, 18. junija - V Dvorani prve slovenske vlade se je odvila osrednja občinska metrov dolgi krožni progi po Vipavski dolink s'°vesnost ob Dnevu državnosti, kije bila v znamenju 20. letnice osamosvojitve. rl, foto Nevenka Vidmar JA Praznik Občine Vipava 'Resetirajmo' srca! 'k Zemono, 23. junija - Na dvorcu Zemono je bila slovesnost ob vipavskem občinskem prazniku. To je tudi priložnost za obračun dela v občini, pa tudi za kovanje novih vezi, vsaj tako je za Latnik dejal župan Ivan Princes. Celotna Vipavska dekanija se je združila v P°častitev 160. obletnice rojstva Ivana Merci-j1® tako, da so zapeli vsi zvonovi v dolini. Pri-r °valsko društvo iz Ajdovščine, ki nosi ime Zv°noslovca z Goč, si je omislilo dogodek z •tasl, °vom 'Vipavska pritrkava'. V 53 zvonikih Zapelo 126 zvonov, 'upravljalo' jih je 130 dtrkovalcev in zvonarjev. A bčina se s praznikom spominja do-i 1 godkov v Vrhpolju, ko so občani po-sedli pred tanke JA, med njimi je bil tudi župan. S čustvenim govorom je podžgal tudi častno gostjo, ministrico za kulturo Majdo Širco, ki je govorila o upornem duhu Primorcev skozi zgodovino. Najvišje priznanje so prejeli gasilci iz Vrhpolja ob 100 letnici, plakete pa pesnica in učiteljica Alenka Skupek,balinar Anže Petrič, planinski navdušenec Jurij Nabergoj in krvodajalec Valentin Bratina. Za program so poskrbeli pritrkovalci iz Lokavca, saj se občina spominja tudi 160. obletnice rojstva Ivana Mercine, zvo-noslovca z Goč. Peli so Fantje spod velba, igrali pa Vipavski tamburaši pod vodstvom Neže Žgur. Proslavo je mojstrsko zasnovala Helena Kobal, povezovala pa Nataša Nardin. Govor župana mag. Ivana Pricesa in obrazložitev nagrad objavljamo v celoti na strani 4. rl, foto Joško Člekovič A »Srečo si človek ustvari sam.« Kardelj, Edvard Ob dvajsetem rojstnem dnevu države me je še najbolj presenetil podatek, da več kot čez 50 % vprašanih državljank in državljanov Republike Slovenije meni, da bi bilo najbolje za vse nas, če bi se Slovenija priključila Avstriji ali Švici. Podatek je podal voditelj TV oddaje Pogledi Slovenije na praznični predvečer in izbrano omizje se ob ta podatek ni niti preveč spotikalo. Ej, ej, a smo se zato borili in odcepili? Da bomo ponovno pristali v avstro - ogrskem objemu ali pač še slabše - da bi postali peti švicarski kanton? Kdor je bival ali delal v Švici, zna povedati, da nam tam ne bi bilo lepo - skoraj na vsakem semaforju je video kamera, ki neustavljivo pošilja račune za prekrške. Med prekrške spada tudi izobešanje perila na balkonu. Da ne govorimo o kakšni spaki, ki je večja od plapolajočih gat - o satelitskem krožniku ali klimatski napravi, recimo? Pri resnejših zadevah bi se mi, okrepljeni z znanjem in vedenjem o socialnih pravicah in bogatejši za socialistične izkušnje, gotovo počili z njimi - da bi delali do 65. leta in da bi se odpovedali nadomestilu za prevoz na delo? Mar res verjamete da švicarskega delodajalca zanima, kje je delavec delal 30 let prej in da bi mu za delo v prejšnji tovarni plačeval minulo delo? Kaj ima sedanji tovarnar skupnega s prejšnjim? Nič! In ja - čas malice - torej tiste pol ure, zaradi katere je, banalno vzeto, propadla ajdovska tovarna pohištva Lipa, tiste pol ure, ko delavec zauživa malico, mislite, šteje v plačan delovni čas ali ne? (Mimogrede - kaj si danes misli 850 bivših delavcev Lipe o prigodi izpred četrt stoletja - bi danes delali osem ur in ostali v tovarni pol ure dlje za čas malice? Ali so raje po cele dneve doma? Tudi sindikati se lahko vprašajo, koliko delovnih mest, razen funkcionarskih, pomagajo spotoma ustvariti ali pač uničiti?) Imajo pa zato Švicarji velike plače, boste prigovarjali. In jaz bi lahko prigovori! nazaj, da imajo namesto svojih nepremičnin visoke najemnine, drago in slabo hrano itd, itd. Ob tem praznično izpričanem in skrb vzbujajočem nezadovoljstvu polovice državljanov, ki verjamejo v puhlico, da bi težave izginile s priključitvijo države Avstriji ali Švici, si ne morem kaj, da ne bi spomnil na besede gverilca in teoretika revolucije Edvarda Kardelja: »Človeku ne more podariti sreče skupnost, država ali partija. Človek si mora srečo ustvariti sam!« V tej ali oni državi. V tej naši, evropski Sloveniji imamo dokaj dobre pogoje za to. Aja, še nekaj - v velikih vročinah, ki nas čakajo, ne pozabimo zaužiti dovolj tekočine. Napojimo tudi bližnje rastlinstvo in nam prijazno živalstvo. Kdor zmore pa naj gre od 13.00 do 16.00 po 'francosko' spat. V senco sreče! Mitja Tripkovič '...in potem je prišla nova država' Spominska plošča na Mlinotestu »To je bila preprosta, v srce vsajena ljubezen do domovine!« Ajdovščina, 18. junija - Ajdovska občina je pohitela in tako je že v soboto pripravila proslavo ob Dnevu državnosti. V dvorani prve slovenske vlade je bil slavnostni govornik Drago Vidrih, v avli pa je bila postavljena tudi razstava, ki prikazuje čas osamosvajanja v Vipavski dolini. i 'V rago Vidrih, sedanji podžu-Ipan, je imel v procesu osa-mosvajanja pomembno vlogo v manevrski strukturi narodne zaščite (bil je načelnik za Severno Primorsko), zato je lahko s prve roke ponudil svoje videnje in občutke, začel pa je takole: »Morda se vam zdi čudno, da na današnji slovesnosti posvečeni Dnevu državnosti in 20. obletnici vojne za Slovenijo, nastopam v veteranski uniformi. S tem dejanjem želim dati podporo in priznanje vsem udeležencem priprav na vojno in same vojne, ki so žal prevečkrat zamolčani, mnogi med njimi tudi brez statusa, čeprav so si ga zaslužili. Pred dnevi sem po radiu poslušal oddajo, v kateri me je kot strela z jasnega udaril stavek: ’... in potem je prišla nova država'... Da pa le ni bilo vse tako enostavno in samoumevno, vam želim predstaviti v naslednjih nekaj minutah.« Čeprav mnogi desetdnevne vojne nimajo za pravo vojno, pa je Vidrih dejal, da so bili nekateri, med njimi tud sam, praktično v vojni od ukaza o razorožitvi TO maja 1990 pa vse do odhoda zadnjega vojaka JA iz Kopra oktobra 1991: »Za mnoge med nami je bil september 1990 najmanj tako naporen kot kasnejša vojna. Zelo lepo je bilo delati s sodelavci, ko smo vozili orožje iz kočevskih gozdov, še lepše pa, ko so vsak dan poročali koliko orožja in streliva so ukradli iz lastnih skladišč pod strogim nadzorom JA. Ni bilo enostavno, večkrat smo se znašli v različnih kritičnih situacijah, vendar smo vedno znova ugotavljali, da začne človek hitro trezno in preudarno delovati šele, ko mu gori pod nogami.« Vidrih je tudi podrobno opisal, kako so prišli do prepotrebnega orožja in kje vse so ga skrivali: »Sam sem bil nad potekom dogodkov, organizacijo in angažiranjem ljudi nadvse zadovoljen, saj mi ni nihče odrekel sodelovanja ter niti ena hiša in delovna organizacija zavrnila skladiščenja oziroma hrambe orožja. Najbolj važno pa je bilo to, da je akcija potekala v popolni tajnosti in ni bila nikoli ogrožena.« In še: »In potem je prišel 26. junij 1991, 'dan prej' ... Presenečenje, nejevera, vprašanja, onemelost. Kaj se je zgodilo? Naša armada gre nad nas s tanki? ... Nekaj moramo vendar storiti! In ljudje so šli pred tanke ... Odločno brez posebnih priprav - v kratkih hlačah, majicah, marsikje kar z natikači na nogah, so zaustavljali in na več mestih tudi zaustavili tanke. Kako naj poimenujemo to njihovo odločitev in ravnanje? Je bila to nepremišljenost, predrznost, neumnost? To je bila preprosta, v srce vsajena ljubezen do domovine, ko je ogrožena in nam Primorcem dobro znana... In na koncu moram poudariti, da smo branitelji, aktivni udeleženci vojne za samostojno Slovenijo in verjetno večina prebivalcev danes razočarani. Saj se nismo borili za državo s tolikimi krivicami, nenadzorovanim bogatenjem določenih elit in brezpravjem! Imeli smo priložnost učiti se in sprejeti najboljše rešitve iz drugih držav in zadržati vse dobro, kar smo prinesli s seboj. Na žalost smo padli pod prevelike vplive in prenašali tuje sisteme k nam, ki pa se niso obnesli. Zato globoko upam, da nam ne bo potrebno delati popravnega izpita!« Spremljevalni program se je pričel s projekcijo fotografij iz časa osamosvajanja na Vipavskem (po izboru Primoža Breclja). Pevci zbora Srečko Kosovel pod vodstvom Matjaža Ščeka so za to priložnost pripravili izbor domoljubnih pesmi. Učenci iz šturske šole, pod vodstvom učitelja Toneta Vidmarja, so skozi gimnastične vaje na bradlji simbolično prikazali disciplino in moč, folkloristi z iste šole (na fotografiji) so pokazali tradicionalne običaje, umetnost pa je skozi nastop pričarala plesalka Šenka Božič. To so tiste vrline, na katerih temelji Slovenija, je želela sporočiti slovesnost, ki jo je zasnovala Sanda Hain, vodila pa Mateja Česen. rl, foto Nevenka Vidmar »Ni bilo časa za slavje!« Še pred osrednjo proslavo je potekala krajša slovesnost ob odkritju spominskega obeležja na stavbi Mlinotesta, ki bo spominjalo, da ss je v času pred osamosvojitveno vojno tam hranilo orožje Teritorial- ne obrambe. od Čavna do Nanosa pa po južn' obronkih Vipavske doline so gore i kresovi. Ljudje so se, čeprav z meša nimi občutki, veselili. Mobiliziranl pripadniki TORS in Milice pa smo izvajali nekatere bojne naloge. bilo časa za slavje, kajti prišel bo nov dan, prišla je vojna. V vojno s1110J 1 z 470 kosi lahkega pehotnega orožja-Orožje smo do vojne skrivali v ta) nih skladiščih. In eno od teh je bi ° tudi tu v Mlinotestu. Tu je bilo vec časa vskladiščeno tudi orožje na*6 elitne in najbolj izurjene enote, ji je poveljeval Darko Prinčič ..-Tla te dogodke nas bo od danes napr£J spominjalo to obeležje ... Naj naS spominja na težke a odločilne čase brane je najprej pozdravil Ivo za nastanek slovenske države, naJ S Marc, predsednik Območne- nas spominja na tajno organizacij0 ZL-iga združenja veteranov vojne . MSNZ. Čeprav je bilo njeno deleža Slovenijo Ajdovščina - Vipava, vanje dokaj razvejano, pa je ostalo ter Jože Krečič, tedaj zaposlen v Mii- skrito takratnim jugoslovanski!11 notestu in hkrati član občinskega oblastem in noben projekt ni bil raZ; štaba TO. Slavnostni govor je imel krit ali odkrit. Naj nas spominja tud' polkovnik Emil Velikonja, v času na dobro sodelovanje med takratn0 osamosvajanja komandant občin- Milico in TO. In naj ostane tako tudl skega štaba TO: »Šestmesečni rok v bodoče, sodelovanje med Slove0" za uresničitev plebiscitarne odloči- sko policijo in Slovensko vojsko!«^ tve Slovencev se je iztekal. Bližal se čast odkritja spominske p^c£ je junij 1991. Priprave enot TORS je doletela Hieronima Rodmana 1° in Milice so bile vse intenzivnejše ... Ivana Preglja. Za kulturni okvir je Kako veličasten je bil 25. junija v ve- poskrbela vokalna skupina Šufl1^ černih urah pogled na Goro. Povsod jz Budanj. rl, foto Nevenka Vid01^ 7.000 novih breskovih sadik Določena odkupna cena breskev Ajdovščina, 22. junij 2011 - Družba Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta določili odkupno ceno breskev, ki letos znaša 0,285 evra za kilogram. Fructal in Kmetijska zadruga Vipava pa že četrto leto zapored nadaljujeta tudi s sodelovanjem pri obnovi sadovnjakov na Goriškem in v Vipavski dolini. ena, po kateri bo v letošnjem I letu Fructal odkupil bre-^».-/skve od KZ Vipava, je 0,285 EUR/kg. »Letošnja odkupna cena je na nivoju lanskega leta oz. je v primerjavi z lanskim letom nižja le za 0,5 centa (v letu 2010 je znašala 0,29 EUR). Odkupna cena je v skladu s splošnimi trendi gibanja cen surovin v Evropi, delno pa je povezana tudi z letošnjo letino, za katero predvidevamo, da bo bistveno boljša kot lanska,« je povedal Luka Jejčič, direktor tehničnega področja v Fructalu. »Načrtujemo, da bomo odkupili 2.200 ton breskev, kar je več kot lansko leto, ko smo odkupili 1.600 ton,« dodaja Luka Jejčič. »Breskve iz Vipavske doline in Goriške so za Fructal pomembna surovina za izdelavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja. Breskve iz Vipavske doline so vrhunske kakovosti in zato sledijo osnovni ideji Fructala, da našim potrošnikom ponujamo najboljše, kar premore narava. Dolgoročen partnerski odnos z lokalno skupnostjo je nujen, da lahko sledimo sodobnim trendom v industriji pijač.« je povedal Drago Kavšek, predsednik uprave družbe Fructal. Družba Fructal in KZ Vipava tudi v letošnjem letu nadaljujeta sodelovanje pri obnovi sadovnjakov v Vipavski dolini in na Goriškem. V letih od 2008 do 2010 sta tako skupaj uspešno posadili več kot 33.000 sadik breskev, v letošnjem letu pa so dolino obogatili z več kot 7.000 novimi breskovimi sadikami. Vsi pridelovalci, od katerih družba Fructal odkupuje industrijske breskve, so vključeni v sistem integrirane pridelave, kar pomeni, da uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so določena v tem programu in so prijaznejša do okolja, omejene pa so tudi količine teh sredstev. Fructa- love kontrolne službe vsako leto pred obiranjem vzamejo sadeže naključno izbranih sadovnjakov tet jih pošljejo v analizo vrhunskim 06 odvisnim laboratorijem v Italiji-Odkup breskev se bo v Fructa0 začel v sredini julija. Urnik odkupa bo objavljen na spletni strani wWU' fructal.si Panasonic electR^' fPSElUč OpELTRA d.o.o. JB*-' mfo@vellra.si GSM: 041 647-632 Nudimo vam udobje v vseh letnih časih. Znižajte stroške ogrevanja s pomočjo TOPLOTNE ČRPALKE. Ml *^ Pomagamo vam pri pridol * vodovodne instalacije • klima naprave • centralno ogrevanje ZVONOVI Prvi Terčeljev romarski pohod lepo uspel Okrog 90 udeležencev prvega Terčeljevega romarskega pohoda se na je v soboto, 18. junija 2011, ob uri zbralo v Šturjah, na Cankarjevem trgu, ob spomeniku duhovniku Filipu Terčelju. Hkrati zapelo 126 zvonov po dolini 'Vipavska pritrkava' Vipavska dolina, 26. junija - V slovenskem prostoru je vedno večje zanimanje za pritrkavanje, to je dokazala tudi prireditev, ki smo jo pripravili člani Pritrkovalskega društva Ivan Mercina iz Ajdovščine v soglasju in sodelovanju Vipavske dekanije. T^V o jutranji molitvi in blagoslo-vu smo se podali v Grivče do njegove rojstne hiše, kjer so nas sorodniki gostoljubno sprejeli in nas pogostili s kavo, čajem in ostalimi dobrotami. Sledil je vzpon na Goro, vse do vrha Sinjega vrha, kjer smo si ogledali tunele za vodovod, zgrajene še pod fašizmom. Sledila je malica iz nahrbtnika, potem pa smo pot nadaljevali mimo škrapelj, ki so nastale v debelih skladih spodnje-jurskega apnenca in se podali na Ta-loško domačijo, kjer je Filip Terčelj, v noči s 25. na 26. april 1934, prespal pred begom v Jugoslavijo. V naravni baziliki 'Nova pot' smo ob 11. uri opravili molitveno uro za domovino, ob 12. uri pa je bila sv. maša. Somaševanje je vodil vipavski dekan Dominik Brus. Ob prisotnosti gasilcev, skavtov, konjenikov, narodnih noš, Jakobovih pohodnikov, ob ubranem petju šturskega cerkvenega pevskega zbora in ob melodijah iz zvonov lokavših pritrkovalcev se nas je okrog 300 udeležencev zahvalilo za našo domovino. Kot je v pridigi poudaril gospod dekan Brus, nas mora Terčeljev domoljubni in kulturni duh v teh težkih časih navduševati in povezovati. Po maši nas je s toplim okrepčilom ob Taloški domačiji, ob pomoči skavtov, pogostil Hieronim Vidmar. Pot smo nadaljevali po Angelski gori do Otlice, kjer smo se v župnijski cerkvi priporočili angelom varuhom, si nato ogledali kamnitega polža ter se spustili do Otliškega okna. Sestopali smo do izvira Hublja in se po naravoslovni učni poti vrnili na izhodiščno mesto v Šturje, kjer smo pri spomeniku g. Filipu zaključili naše peš romanje. Vsi udeleženci smo mnenja, da mora ta pohod postati tradicionalen. Niko Ličen, foto Nadja Pregeljc V Logu smo molili za domovino črniki iz vipavske dekanije in tudi od drugod smo se v sredo, 22. junija, na dan molitve in posta za domovino, zbrali v božjepotni cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi z namenom, da se ob 20- letnici naše samostojnosti zahvalimo za domovino in prosimo za prihodnost slovenskega naroda. b 20. uri smo pred Najsve- movino ter z litanijami Matere božje I 1 tejšim slavili, se zahvaljeva- zaključili dve urno adoracijo. Ob 22. Ji, molili uro molitve za do- uri je sveto mašo za domovino, ob somaševanju sedmih duhovnikov, vodil škof msgr. Metod Pirih, ki je v pridigi poudaril potrebo po Božji pomoči. V politiki in tudi na drugih vodstvenih mestih ne sme biti prostora v iskanju individualnih interesov in razprtij. V medsebojni povezanosti moramo stopati po poti zaupanja, notranjega miru, pristne vere ter dejavne ljubezni. Le po tej poti bomo okrepili upanje na nove čase in razvoj. Slovesnost so obogatili člani slavilne skupine Prenove v Duhu iz Vipave, pevci šturskega cerkvenega pevskega zbora in sekstet, ki je slavje zaključil z domoljubnimi pesmimi. Velika udeležba je bila dokaz, da imamo domovino radi in nam ni vseeno za njeno prihodnost. Niko Ličen, foto Nadja Pregeljc AJDOVŠČINA, GRIVČE Zazidljiva parcela, 819 m2, z lepim razgledom, za hišo P+1+M, prodamo. Cena: 49.000,00 EUR AJDOVŠČINA, ŠTURJE Starejša mestna hiša, trietažna, 360 m2 41 m2 vrta, obnovljena 1.03, prodamo. Cena: 198.000,00 € AJDOVŠČINA, GORIŠKA CESTA Zaprta garaža, 16 m2,1.67, z elektriko in jamo za popravila vozil, prodamo. Cena: 5.500,00 € STOMAŽ, POD VASJO Zazidljiva parcela, 6959 m2, možnost delitve na več manjših enot, prodamo. Cena: 50,00 €/m2 ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Ajdovščina, bevkova ulica ^•5 sobno stanovanje, 59,86 m2, z vso °Premo, 5N, obnovljeno I07, prodamo. Cena: 78.000,00 EUR AJDOVŠČINA, KRESNICE Več novih stanovanj, različnih velikosti, 3 sobno z garažo že za 125.000,00 €. ZK urejeno, vseljivo takoj, prodamo! AJDOVŠČINA, CENTER Vrstna hiša, 125 m2,15 m2 dvorišča, popolnoma obnovljena I. 09, prodamo.■ 1521 m2 zemljišča, I.28, prodamo. Cena: 125.000,00 € | Cena: 290.000,00 € SVET RE d.o.o.. Enota Ajdovščina Goriška 24a. 5270 Ajdovščina, tel.: 05 368 00 07, 041/485-079, ajdovscina@svet.si, www.svet.si ✓'"'Celotna Vipavska dekanija se I je združila v počastitev 160. obletnice rojstva Ivana Mercine tako, da so zapeli vsi zvonovi v dolini. Projekt je povečal medsebojno poznavanje, razširil obseg izmenjave znanj in izkušenj ter pospešil aktivno medsebojno sodelovanje. S programom smo začeli ob 13. uri, ko so se za 10 minut oglasili vsi cerkveni zvonovi. Nato se je pritrkavanje odvijalo s postopnim vključevanjem ekip - kot nekakšna povezana štafeta. Pritrkovalci so pritrkavali 15 minut ali zvonili 3 minute, kjer se pritrkavati ne da. Naslednji v štafeti se je oglasi 5 minut za predhodnikom, če je pritrkaval, oziroma 2 minuti za njim, če je le zvonil. Ob 13.10 so začeli s pritrkavanjem v Črničah, ob 13.15 so se jim pridružili pritrkovalci na Ravnah, ob 13.17 pritrkovalci v Batujah, ob 13.22 so se oglasili pritrkovalci v Selu, ... in tako naprej, po pripravljenem razporedu vse do Goč. Ob 16.15 smo se vsi pritrkovalci zbrali na pokopališču na Gočah in se s pesmijo in cvetjem poklonili Ivanu Mercini. Ob 16.30 so se kot zadnji oglasili goški zvonovi in vse sodelujoče povabili k sveti maši, ki jo je, ob somaševanju duhovnikov iz dekanije, daroval pomožni škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval mešani pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci iz celotne dekanije, pod vodstvom Nadje Bratina, na orglah pa jih je spre- mljala Martina Vrčon. Poleg pevcev pa so sodelovali tudi pritrkovalci iz Lokavca (vodita jih Nada Blažko in Beti Babič) na miniaturne zvonove in Vipavski tamburjaši pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič. K prireditvi Vipavska pritrkava je pristopilo tudi društvo Doli iz Lokavca s svojimi furmani. Z zapravljivčki in s kočijo s konjsko vprego so v času pritrkavanja in zvonjenja peljali goste po regionalni cesti proti Gočam. Furmanska karavana se je pomikala s hitrostjo napredovanja pritrkavanja in zvonjenja. Zadnji del je s kočijo potoval tudi škof Jurij Bizjak. Ob tej prireditvi smo izdali zbornik, kjer je predstavljenih vseh 61 cerkva in njihovi zvonovi. Zbornik je opremljen z veliko slikovnega gradiva in podatki o zvonikih in zvonovih in je odličen vodnik po Vipavski dolini, namenjen predvsem verskemu turizmu. Prireditev je na sam dan in že nekaj dni prej posnela RTV Slovenija pod vodstvom urednika verskega programa Vida Stanovnika. Polurna oddaja bo na sporedu 14. avgusta ob 11.30, ponovitev pa bo na Veliki šmaren dopoldan. Vipavska pritrkava v številkah: V dekaniji je 61 cerkva, od tega jih je v projektu sodelovalo 53, ostale nimajo zvonov, na 126 zvonov je pritrkavalo ali zvonilo okrog 130 pritrkovalcev in zvonarjev. Poleg pritrkovalcev in zvonarjev je v projektu sodelovalo še približno 90 drugih sodelavcev: pevci, tamburaši, furmani in ostali sodelavci. Na Gočah se je slovesnega zaključka s sveto mašo udeležilo okrog 400 ljudi, nemogoče pa je oceniti, koliko ljudi je prireditev oz. pritrkavanje spremljalo, poslušalo po posameznih krajih, hribih ... Miran Gregorc, predsednik društva Ivan Mercina se je v zgodovino zapisal kot učitelj, glasbenik in zvonoslo-vec. Rodil seje lata 1851 na Gočah in do upokojitve opravljal učiteljski poklic. Hkrati je kot skladatelj ustvarjal predvsem za otroke. Napisal je vrsto zborovskih skladb in priredb narodnih pesmi, tako imenovanih venčkov. Najpomembnejše delo v življenju pa je opravil kot zvonoslovec: po prvi svetovni vojni je svaril pred jeklenimi zvonovi, ki naj bi nadomestili med vojno zaplenjene bronaste. O zvonovih je napisal številne članke, o lepi slovenski navadi, pritrkavanju, pa je napisal tudi knjigo »Slovenski pritr-^ kovalec, navodilo za pritrkavanje cerkvenih zvonov po številkah« (Gorica 1926). OBČINA VIPAVA r * Govor župana mag. Ivana Princesa 'Resetirajmo' srca! »'Komu zvoni?' Pritrkovalci iz Lo-kavca bodo z igranjem na zvonove obogatili današnji kulturni program; poštar nam zvoni na vratih, ko nam prinaša pričakovani paket ali manj ljubo pismo z Davčne uprave; zvonovi zvonijo ob cerkvenih praznikih ali zato, da nas spomnijo, da je poldan, vedno bolj skomercia-lizirani 'jingle beliš’ včasih že v oktobru napovedujejo Božič ... Zato torej zvoni. Danes imejmo v mislih praznično zvonjenje, ko se zvedavo ozremo na minulo leto, obdobje med enim in drugim občinskim praznikom. Čas je, da se spomnimo, kaj vse je bilo v občinskem merilu opravljeno in kaj vse smo si še zastavili za naprej. V občini smo zadovoljni, da uspevamo učinkovito črpati evropska sredstva, saj smo v samem vrhu med občinami po obsegu načrpanih sredstev na občana. Za obnovo reprezentančnega gradu Lanthieri smo uspeli pridobiti tri milijone evrov, tako da bomo lahko kmalu pristopili k sanaciji dolgo let čakajočega objekta. Obenem bomo nadaljevali z ostalimi večjimi investicijami, kot je kanalizacijsko omrežje Podnanos in Sanabor s čistilno napravo, ureditev vaškega jedra vasi Slap, obnovili bomo stavbo starega vrtca v Vipavi za namen knjižnice ter za ostale družbene dejavnosti, lotiti se nameravamo tudi prenove šole na Gočah in še bi lahko naštevali. Z veseljem bomo še nadalje spremljali uspešen razvoj kampa Tura na Gradišču pri Vipavi. Veseli me, da smo kljub relativno skromnemu proračunu in z maloštevilno ekipo občinske uprave sposobni opraviti veliko. Kljub dejstvu, da se v času gospodarske krize v državi marsikdo vpraša 'Komu zvoni?', ni vse tako črno kot se skuša prikazati, včasih gre zgolj za politično manipulacijo. Ponosni moramo biti na 20. let samostojne Slovenije, ki smo jo soustvarjali tudi tu, na domačem terenu, ko smo se 26. junija 1991 pogumno postavili pred tanke bivše JLA. Naš 'otrok' je sedaj 20 - letna mladenka, ki ji ne smemo zameriti občasnega gospodarsko - razpoloženjskega nihanja, saj se to dogaja v vseh državah sveta. Njeno nihanje razumimo na način, da prisluhnemo, kaj ima za povedati - da slišimo obe plati zvona. 26. junija se bodo ob počastitvi 160. obletnice rojstva našega Goča-na, zvonoslovca Ivana Mercine oglasili zvonovi po celi dolini. Če se znajo med seboj uskladiti tako številni, med seboj oddaljeni zvonovi, bi se lahko tudi ljudje. Pravijo, da ljudje v jezi kričijo eden na drugega, ker se njihova srca ne slišijo. Zato 'resetirajmo' srca in spre' membe bodo sledile tudi navzven-Potem bomo na vprašanje 'Komu zvoni?' preprosto odgovorili, nam ne zvoni, to je le ubrana glasba!« Priznanja Občine Vipava 2011 Jlf "mrostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje - priznanje Obči-JL. ne Vipava ob 100. obletnici delovanja PGD Vrhpolje pri Vipavi je bilo ustanovljeno leta 1911 na pobudo Viktorja Hrovatina iz Dupelj, šele v letu 1922 je društvo pridobilo prostore v Vrhpolju. V času fašistične okupacije je Italijane zelo motil patriotizem vrhpoljskih gasilcev, zato so jim zaplenili vso opremo in uničili arhiv. Tako je društvo moralo med obema vojnama mirovati, po drugi svetovni vojni pa je ponovno zaživelo, vanj se je vključevalo vse več mladine ter postajalo močno in dejavno. Leta 1951 je društvo ustanovilo Pihalno godbo, ki je štela 47 članov; gradili so nov gasilski dom, v katerega so se vselili leta 1956. Med tem časom so se izobraževali in usposabljali ter organizirali delovne akcije, da so lahko nabavili najnujnejšo gasilsko in osebno opremo. Po osamosvojitvi Slovenije je v društvu zavela želja po novem gasilskem domu; tako so zavihali rokave in leta 1996 so se že preselili v nov moderen gasilski dom. Operativni člani PGD Vrhpolje so se v vsej zgodovini izkazali kot pogumni in usposobljeni gasilci, ki niso opravljali gasilskega poslanstva samo na domačem terenu, ampak so pomagali tudi izven svojega požarnega okoliša. Trenutno društvo šteje preko 100 članic in članov, od pionirjev, operativcev, veteranov, podpornih članov in simpatizerjev društva. Društvo posveča veliko skrb vzgoji gasilskega podmladka, izobraževanju in usposabljanju članstva. Verjamemo, da bo društvo z vso vnemo še naprej hitelo na pomoč ljudem v stiski. Kot pravi Visoka pesem: »Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti.« Alenka Skupek iz Podnanosa -Plaketa Občine Vipava Gospa Alenka Skupek je ženska z mnogimi talenti: pesnica, pisateljica, učiteljica.... Izdala je zbirko pesmi »Odmev srca in burje«, sodelovala v mnogih natečajih poezije in pesmi ter prejela številne odmevne nagrade. Že pred dvajsetimi leti je luč sveta ugledala njena odlična zbirka knjig za pomoč otrokom in učiteljem, ki služi začetnemu opismenjevanju otrok, spoznavanju števil in koledarja z naslovi: Abeceda in uganke za palčke, Števila za palčke, Koledar za palčke in Iskrice. Alenka ima tudi izjemen dar za vodenje različnih tematskih večerov; je učiteljica s srcem, ki rada pomaga in nesebično predaja svoje dolgoletne izkušnje. Alenka Skupek je razpoznavna oseba, ki bogati naše območje, in katere odmev seže daleč preko meja domače občine. Ob podelitvi plakete ji zato čestitamo z njenimi verzi: »Le srcu je poznana tajna sila, s katero svetu si spregovorila v jeziku materiala in oblike. Da bi nikdar srca ne zatajila! Srce je tisto, ki ti daje krila in njemu ustvarjaš trajne spomenike.« (Alenka Skupek, Ko sanje najdejo obliko) Valentin Bratina iz Podrage -plaketa Ko darujemo kri, darujemo del sebe, da bi nekomu pomagali ozdraveti ali celo preživeti, zato o krvodajalstvu govorimo kot o najvišji obliki humanosti. Valentin Bratina je 22. oktobra 2010 kri daroval že stotič in še naprej ostaja zapisan krvodajalstvu. S krvodajalstvom je začel že kot dijak leta 1964 v Kranju, zatem pa se redno udeleževal krvodajalskih akcij v Izoli, Šempetru pri Gorici, Ljubljani, skratka, kjerkoli je mogel. Valentin ni samo velik krvodajalec, temveč je s svojim prostovoljnim delom veliko prispeval k razvoju našega lokalnega okolja. Kot predsednik KS Podraga je v letih 1996-2002 veliko pripomogel k realizaciji obnove kulturnega doma v Podragi, izgradnji čistilne naprave in kanalizacije ter izvedbi drugih manjših naložb v kraju.; torej skrbel za »ožilje« svoje domače okolice. Valentinu Bratini iskreno čestitamo in želimo še veliko dobrih del z mislijo Rabindranatha Tagoreja: »Storil si me neskončnega, tako je tvoja volja. To krhko posodo prazniš zopet in zopet in jo polniš zmerom z novim življenjem.« Anže Petrič iz Gradišča pri Vipavi - plaketa Na Anžeta Petriča smo v občini izredno ponosni, saj je, poleg tega, da je discipliniran športnik, tudi svetovni rekorder. Decembra lansko leto je skupaj z Alešem Borčnikom organiziral balinarski spektakel in sicer za podiranje svetovnega rekorda v štafetnem zbijanju na 1 uro. Prejšnji svetovni rekord, ki sta ga postavila Francoza, sta tedaj presegla za kar 36 točk. Anže se je z balinanjem začel ukvarjati relativno pozno, šele po zaključku osnovne šole. Svojo balinarsko pot je začel v medobčinski ligi pri klubu Škavnica na Gradišču pri Vipavi, kmalu zatem pa nadaljeval v 1. Občinski ligi OBZ Nova Gorica za balinarski klub Podskala iz Vipave. Začel se je udeleževati mladinskih državnih prvenstev v večjih kategorijah in kmalu posegel po prvih medaljah. Po dveh letih balinanja je že prejel ponudbo kluba Hrast iz Kobjeglave, ki igra v superligi in z veseljem prestopil k njim. Kmalu so ga opazili v reprezentanci, s katero se je udeležil svetovnega prvenstva v Italiji, kjer je poleg drugih dosežkov postavil tudi nov mladinski državni rekord. Leta 2010 je prestopil v hrvaški klub Trio iz Buzeta, kjer so se rezultati še izboljševali in kjer je spoznal Aleša Borčnika, s katerim sta skupaj postala svetovna rekorderja. Anžetu Petriču iskreno čestitamo z besedami Srečka Kosovela: »Z delom gradimo svojo bodočnost. Skale valimo za stavbo njeno, belobleščečo, zlatoognjeno in molčimo.« Jurij Nabergoj iz Vipave - plaket3 Jurij Nabergoj je že pred štiri111* desetletji postal član Planinskeg3 društva Vipava, v katerem je vrsto let deloval kot predsednik in glavo3 gonilna sila društva. S svojo zag113' nostjo in prostovoljnim delom )e pomagal pri vzgoji velikega števil3 mladih planincev in alpinistov. Jur1) je nepogrešljiv pri vsakoletni org3 nizaciji planinskih taborov, plez3*' nih vikendov, planinskih pohodov in pri drugih planinskih dogodkih-Kot izkušen planinec in velik ljuh| telj gora je opravil tudi tečaj in izp** za gorskega reševalca. Kot velik ljubitelj narave in Živah je bil varstvo let tudi lovec in čl311 LD Nanos. V osemdesetih letih )e bil zelo aktiven tudi na področj3 kulture. Bil je aktiven član Turistk' nega društva Vipava, ki je vsako let° organiziralo tradicionalno Vipavi0 trgatev z bogatim kulturnim progr3 mom. Bil je tudi pobudnik in edet> izmed ustanoviteljev Športne zveze Vipava, veliko je pomagal tudi pr* ustanavljanju Tekaškega kluba Bur)3 Vipava. Prav tako je vrsto let delo val kot neodvisni občinski svetni in član KS Vipava. Jurij Nabergoj je poln pozitivne energije, pripravi)611 sočloveku pomagat v vsakem trenutku. Takih ljudi v tem materialnem svetu primanjkuje. Juriju čestitam0 z besedami vrhunskega alpinista T° maža Humarja, kije zapisal: »Zato hvalnice življenja ne išoeIfl v zemeljskih lovorikah, ki so v ži vljenju bolj lovilec prahu kot p3 resnična izpolnitev. Življenjski seu je večno stremenje po notranjem miru v duši in veselju v srcu, vse skupaj pa prežema ljubezen, stvar stvo tega sveta.« OBČINA VIPAVA Odličnjaki pri županu ^'Pava, 22. junija - Vipavski župan Ivan Princes je sprejel odličnjake Zadnjih razredov vipavske šole, se z njimi zadržal v krajšem pogovo-ru in jim podelil simbolična darila. \ T agovor je prispeval novoi-I j menovani podžupan Alojz Durn, zadolžen za družbe-ne dejavnosti: »Najprej vam želim, počitnice dobro izkoristite za Zabavo, saj vas jeseni čakajo novi, 2ahtevnejši izzivi. Kamorkoli vas 0 že zaneslo nadaljnje šolanje, pa s* želim, da bi pridobljeno znanje Skušnje kasneje izkoristili tudi v dobrobit naše občine.« Ravnateljica osnovne šole Draga Bajca Alenka Bizjak Nussdorfer je povedala, da je bila ta generacija po številu (24) odličnih učencev nadpovprečna, bodočim dijakom pa je namenila naslednjo poslanico: »Ponesite Vipavo v svet, toda hkrati prinašajte svet v Vipavo!« rl Croatia cantat ^ Pulju Hrvaškem je v začetku junija potekal mednarodni zborovski testival pod imenom Croatia cantat, kije eden izmed več festivalov, ^ Potekajo v okviru projekta Music&Friends. JV /T ePZ Primorje je pred leti zbora vsi navdušeni, tako da smo se j \ / I že sodeloval na enem na pevci z gostovanja vrnili polni novih » JL Češkem, tokrat pa je iz- motivov za nadaljnje delo. Velika za-ral Hrvaško. Nastopili smo zelo sluga za to gre zborovodkinji Nadji UsPešno na obeh koncertih, na ka- Bratina, pod katere vodstvom je krih smo predstavili našo sloven- zbor vidno napredoval, kar se zbo-umetno in ljudsko pesem. Kot rovske, pa tudi vokalne tehnike tiče. Ze rečeno, so bili nad nastopi našega Za MeRZ Primorje: mag. Lejla Irgl anos, 2. julija - Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava je v soboto pripravilo ^akoletno druženje članstva. Pri ^ ramu so našteli skoraj 250 udele-ricev. Nagovoril jih je novi predse- dnik društva Miran Peršolja. Bilo je to že 30. srečanje zapored in tudi tokrat je minilo v dobrem razpoloženju, za katerega je ob kulinaričnih dobrotah Abramove kmetije poskrbel ansambel Javor. ac KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA d.o.o AJDOVŠČINA OBVEŠČA: LOČENO ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo več kot 30 - odstotni delež vseh gospodinjskih odpadkov. Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki nas zavezuje k zmanjšanju količin odloženih biorazgra-dljivih odpadkov na odlagališčih oziroma prepoveduje mešanje tovrstnih odpadkov z ostalimi odpadki. Z njihovim ločenim zbiranjem prispevamo k zmanjšanju nastajanja toplogrednih plinov, obenem pa lahko biološke odpadke predelamo v kvaliteten kompost ali bioplin. Med biološke kuhinjske odpadke sodijo: ostanki zelenjave in sadja, ostanki hrane, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embala: že), kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov, rezano cvetje, lončnice (brez lonca), umazan ali moker papir, papirnate brisače in robčki, onesnažene papirnate vrečke.... Med zeleni vrtni odpad sodijo: rezano grmičevje in razrezane veje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, odmrle rastline, žagovina... Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev lahko svoje kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad oddajo izvajalcu javne službe ali pa biološke odpadke kompostirajo doma. V Ajdovščini, Vipavi in Lokavcu občani zbirajo biološke odpadke na ekoloških otokih v 2401 rjavih zabojnikih, njihovo namestitev pa širimo tudi na ostale ekološke otoke, kjer doslej rjavi zabojniki še niso bili postavljeni. V Ajdovščini in Vipavi bomo občanom, ki imajo vrtove, do jeseni razdelili 120 1 rjave zabojnike, v katerih bodo zbirali kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, v kolikor teh odpadkov ne uporabljajo za lastno kompostiranje. Prav tako bo do jeseni vsako gospodinjstvo prejelo 7 1 rjavo posodo za zbiranje bioloških kuhinjskih odpadkov in odnašanje v skupni biološki zabojnik ali v lastni kompostnik ter navodila o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. ____________________ Dan državnosti Spominska plošča še v Podragi Podraga, 24. junija - Ob Dnevu državnosti so veterani policije Vipavske doline na domačiji Boruta Fabčiča odkrili ploščo v spomin na čase pred osamosvojitveno vojno. Na tem kraju (pri Urbančevih) je tedanja milica iz Ajdovščine tajno hranila večino rezerv orožja te postaje. t M brane so nagovorili poslanka M v Državnem zboru Eva Irgl, M i ^/predsednik OZVVS 'Veteran' Nova Gorica Srečko Lisjak, predsednica krajevne skupnosti Podraga Ida Ferjančič in župan občine Vi- pava mag. Ivan Princes. Na dejavnost miličnikov tudi pred uradno osamosvojitveno vojno je spomnil predsednik Društva veteranov policije Sever Vipavske doline Nedeljko Andjelič, ki je s takratnim milični- kom Borisom Lebanom na domačijo Fabčič orožje tudi pripeljal. Borut Fabčič je na vprašanje o strahu in nevarnostih tistega časa povedal, da za strah ni bilo prostora in da bi pogumno dejanje v podobnem primeru ponovno storil. Veterani policije Vipavske doline smo takratni podpisnici dokumenta o sprejemu orožja Mari Fabčič izročili tudi uokvirjen originalni, takrat seveda tajni dokument, ki nedvoumno priča o resničnosti in količini hranjenega orožja. Zaključek slovesnosti s skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje v izvedbi godalnega kvarteta Podo-kničarji je udeležence pospremil v nadaljnje prijetno druženje domoljubov iz vipavske in ajdovske občine, ki so se s hvaležnostjo spominjali takratnega delovanja policijskih veteranov. P. Lemut Uresničimo otroške sanje Adriatic Slovenica že drugič vv uresničuje nogometne sanje vaših otrok * ’• S sklenitvijo negodnega zavarovanja za šolsko * * . leto pri Adriaticu Sloveniti bo vaš mali nogometni navdušenec sodeloval v super ha* '* grad ne m irebanju. Z malce sreče bo morda prav on pospremil vi ", hunske nogometaše na tekmi Sloveniji* in Estonije. ki bo 2. g. 2mt v Stažir ali, Posebno presenečenje! Srečnega izžrebanca »n njegove sošolce bo obiskal nogometaš slovenske reprezentance! Več informacij na ; www.nsnognmPtnPsnnje.si MOORA ŠTEVILKA AdriaticSlovenica(((• oao 11 10 ) Po poteh obeležij iz leta 1991 OBČINA VIPAVA Never give up Veteranski kolesarski maraton Vipava, 18. junija - V primernem vremenu je minil že 5. veteranski kolesarski maraton, ki so ga pripravili PO ZWS Severnoprimorska, OZVVS Ajdovščina - Vipava, Društvo veteranov SEVER severne Primorske, Kolesarski klub Dobrovo in Kolesarski klub IZVIR Vipava. '10 krogov za 10 nasmehov' tart maratona je bil v Vipa- Šempas, Selo, Ajdovščino in Vrhpo-^^vi, pot pa je kolesarje vodila Ije nazaj v Vipavo. Dolžina proge je mimo Goč, skozi spodnjo Bra- znašala 75 km. Ob poti je dejansko nico, Branik, Dornberk, Volčjo Dra- kar veliko obeležij, ki spominjajo na go, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno dogodke iz leta 1991. dolino, Novo Gorico, kjer je bil maj- Zbralo se je veliko kolesarjev, saj hen počitek in okrepčilo, Kromberk, smo jih našteli čez 220. Med kole- sarji iz bližnjih krajev so se prijavili tudi kolesarji iz Štajerske, Gorenjske, Posočja, obale in Notranjske. Po ocenah sodelujočih proga ni bila naporna in je primerna za večino kolesarjev. Kolesarji so tudi izredno pohvalili zavarovanje ha poti. Organizatorji smo se malo bali slabega vremena, ki pa je bilo kot nalašč za kolesarjenje. Namen maratona ni bilo tekmovanje ali ocenjevanje vzdržljivosti, ampak vožnja v skupini in druženje. Zaključek maratona je bil v vipavski vojašnici, kjer so postregli s kosilom. Udeleženci so si obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. Tekst in foto Joško Člekovič Čuferja zmagovalno T*Xo 3. gorskem teku na Malo 1—^ goro, ki je bil odtečen na JL. praznični Dan državnosti, sta se Valentina in Damijan Čufer (fotografija je s Porezna - na SP v gorskem teku) odpravila še na državno prvenstvo veteranov v atletiki v Domžale, kjer sta nastopila v disci- plini hitre hoje. Državni prvak je v hoji na 5 km v svoji kategoriji M40 postal Damijan, prav tako pa je zmagala in hkrati dosegla nov državni rekord v.hoji na 3 km, v kategoriji Ž45, Valentina. rl * ■te.cp g i« _ Nanoški fir Prepriča s slastno aromo Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili. Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj! VovilanD VIPAVA www.Vipava1 894.si Vipava, 10. junija - Širom Slovenije seje v začetku junija odvijal humanitarni projekt '10 krogov za 10 nasmehov'. ilj ultratriatlonca Mateja I Markoviča je bil, v sodelo-vanju s prijatelji humanitarnosti in športa, vsak dan v drugem kraju (10 dni zapored) preteči deset maratonov po lokalnih stadionih in tako zbrati čim več sredstev za 10 malih junakov, katerih žalostne zgodbe si lahko preberete na spletni strani http://www.nevergiveup.si/ Poleg tega pa je na vseh prizoriščih potekala tudi znana vseslovenska akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Tudi v Vipavi se je v okviru tega projekta teklo. Na stadion je prišlo teč in donirat 89 tekačev, od tega 45 pripadnikov slovenske vojske, in 6 otrok. Prodalo se je 30 majic in 31 zapestnic. Nekaj ljudi je prišlo samo donirat, med njimi je bil, kljub obilici dela, tudi vipavski župan Ivan Princes, ki je pozdravil take projekte. Skupaj se je za otroke v Vipavi zbralo 1.199,00 €. Dobrodelni projekt 10 maratonov v 10 dneh se je 12. junija zaključil v Ljubljani na stadionu Kodeljevo, kjer se je zbrala lepa množica teka čev - malo bolj resnih kot tudi tisti ki so tekli samo po nekaj krogov> a z namenom podpreti humanitarn° akcijo 10 krogov za 10 nasmehov. Vsekakor je bil namen dosežen i11 čestitke ter hvala grejo vsem a^te^ jem ekipe Never give up in vsem> ste dogodke po Sloveniji in celotn0 akcijo podprli. Wimbledon pod Turo Gradišče pri Vipavi, 25. junija - Na športnih igriščih pod Gradišku turo je potekal II. odprti teniški turnir moških dvojic. Organiza*0 turnirja je bilo vipavsko Teniško društvo Tura. T"čudovitem okolju se je za \/ zmago borilo šestnajst pa-T rov iz vseh koncev Slovenije. Poleg domačinov in sosedov iz Ajdovščine, so bili tu še tenisači iz Nove Gorice, Sežane, Divače, Kopra, Cerknice, Vrhnike, Ljubljane, Maribora in še od kje bi se našel kdo. V močni konkurenci se je najbolje odrezala divaško - koprska naveza Nejc Kapelj in Gorazd Marašek, ki sta v tajbrejku ugnala domačina Slavka Uršiča in Tomaža Malešiča. Vsi, ki so se ta dan namenili og ® dati turnir, so res imeli kaj videti-trenutke so se ob vrhunsko °d*ora_ nih forhendih, bekhendih, voleji smeših počutili kot v WimbledonU Za naslednje leto je Teniški ^ Tura turnir že napovedal v ide ^ terminu, se pravi na dan sobote. ^ tednu ko Občina Vipava praz1111^ svoj praznik. V klubu menijo, a 1 to pravi dan za promocijo vipavs ga športa in teniškega gostoljubja- mag. Neva Ursit Kras - poln lepote, miru in zanimivosti OO RK Ajdovščina Naš izlet v Lipico Ko se kaj lepega dogaja v našem Domu starejših občanov v Ajdovščini, prav radi povemo tudi našim brodnikom, prijateljem in znancem, ki ne živijo z nami, a nas radi obiskujejo in razveseljujejo. T A rav na kratko bom povedala o prelepem izletu v Lipico. Da ■A« bomo obiskali ta kraj, smo se odločili po predhodnem posvetovanju v Domu in se tudi prav odločili, saj je že sam Kras poln lepote, miru 'n zanimivosti. Že zgodaj zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in v kombi, je bilo živahno. Prelep sončen dan je naše razpoloženje še povečal in srečno smo se odpeljali. Kras je res nekaj posebnega v svoji zeleni lepoti, v čistem zraku in zanimivostih, ki jih nudi. Najprej smo obiskali Votlino Lurške Matere Božje, kjer je stala zanimiva kapelica z Marijo. Dostop do nje je bil kar naporen za vse vozičkarje, a splačal se je trud in hvaležni smo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Tam nas je pričakal gospod župnik, ki ima v oskrbi več far in nam na kratko povedal kdaj in kako je nastala kapelica in kakšne čase je preživela. Potem smo molili, zapeli, se zahvalili in tudi priporočili naše želje in potrebe. Iz votline smo se vračali korajžno po strmi poti do avtobusa, se tam okrepili s kavo in pijačo ter se nato odpeljali do kobilarne. Čakati smo morali pred vhodom, saj je bilo veliko skupin pred nami. Končno nam je vrata odprla prijazna voditeljica, ki nam je kar nazorno prikazala zgodovino same kobilarne ter nas popeljala skozi hleve. Lahko smo občudovali prelepe konjičke, kako so usposobljeni, vsak s svojim rodovnikom, imenom in poreklom. Na dvorišču so bile skupine konj razvrščene po starosti in spolu in občudovali smo mlade kobile z mladiči. Zanimivo je bilo videti tudi, kako so konji reagirali na žvižge. Gledali smo tudi jahače, kako so vadili jahanje. Odšli smo iz kobilarne polni lepih vtisov, saj tako od blizu še nismo imeli prilike opazovati konj. Po kratkem počitku in oddihu smo se odpeljali so Senožeč, kjer nas je čakalo prej naročeno in pripravljeno dobro kosilo. Seveda nam ni nič manjkalo, pa tudi harmonika nam je zaigrala. Bil je srečen dan in polni prelepih vtisov smo se vrnili domov. Lojzka Stibilj Naj vsakdo najde kaj zase v Hiši mladih Poletje v Palah ZAVOD ZA AJDOVŠČINA ^ ponedeljek je Hiša mladih Ajdovščina odprla svoja vrata za poletne aktivnosti namenjene mladim, hajmlajšim in mladim po srcu. Program bo pester in raznolik, saj se bodo v njem združila različna društva, ki delujejo v novi stavbi Mladinskega centra in hotela v Palah (Mladinski center Ajdovščina, KAŠ - Klub ajdovskih študentov in dijakov, MDPM - Medobčinsko društvo prijateljev mladine, MSA -Mladinski svet Ajdovščina, PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle, taborniki Rod Mladi bori in skavti Steg-Šturje 1). mladinski center Ajdovščina H-l &-A n-L A D-l-H Veselo v poletje V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina si prizadevamo, da bi počitnice popestrili tudi otrokom iz socialno šibkejših družin. Pri tem nam je na pomoč priskočil Zavod za šport Ajdovščina, ki bo štirim socialno ogroženim družinam omogočil brezplačno kopanje na letnem bazenu dvakrat na teden celo sezono. T”""V ružine so se brezplačnega 1 vstopa zelo razveselile, zato II se Zavodu tudi v njihovem imenu zahvaljujemo za prijazno gesto. Prav tako se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam, ki so prispevali za humanitarno akcijo 'Peljimo jih na morje'. Rdeči križ Slovenije si želi, da bi z akcijo zbral dovolj sredstev in bi v letovišči na Debelem rtiču in Punatu na Krku lahko odpeljal 500 otrok. Območno združenje RK Ajdovščina bo sku- pino desetih otrok na brezplačno tedensko letovanje na Debeli rtič napotilo 7. julija. Najmlajši se bodo lahko kopali v morju in zunanjem bazenu, številni prostovoljci pa bodo zanje pripravili različne prostočasne dejavnosti, tako da bodo otroci vsaj ta čas brezskrbno uživali v poletju. Irena Žgavc, sekretarka 'Prostovoljec leta 2010' Na Brdu pri Kranju je v ponedeljek, 20. junija, potekala prireditev ob zaključku projekta Prostovoljec leta 2010. Natečaj, na katerem se vsako leto izbere naj prostovoljski projekt in naj prostovoljec/ka, organizira Mladinski svet Slovenije, na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina pa smo se tudi letos odločili sodelovati. /""'V d 4. 7. ^ 18. 7 se boste lah-1 1 ko učili strojepisja (PUM - Projektno učenje za mlajše °drasle, Ljudska univerza). Uh torkih se bodo od 12. 7. - 16. 8. °dvijale delavnice in animacije 'mla-Za najmlajše'. Ustvarjalne delavni-Ce bodo primerne za otroke stare od 5 leta dalje. Vsako sredo od 6. 7. - 24. 8. 2011 od 10.00 - 14.00 bodo na sporedu različne delavnice in tečaji (delavnice nabita, potepanje na okrog, fotografski tečaj, izdelava kolažev, risanje na blago, delavnica iz gline, izdelava mozaika) v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina (PUM). Četrtke in petke bomo namenili različnim aktivnostim in tečajem za mlade. Za vas bomo pripravili tečaj lokostrelstva, tenisa, kajtanja, novinarstva, posvetili se bomo zvezdam (astronomija, vedeževanje), odšli bomo na izlete (morje, bazen, jame, narava, zabaviščni park Aqualandia, paintball), udeležili se boste lahko štiri dnevnega kiparskega tabora, skokov na čebelico, delavnic recikli- ranja, in še in še. 20. 7. in 21. 7. bo po dvodnevni delavnici fotografije (PUM, Ljudska univerza ) potekal tudi zdaj že tradicionalni Poletni Fotokros (Mladinski center), ki je namenjen vsem, ki vas zanima fotografija in vam je obenem všeč gibanje na svežem zraku. Vsak vikend v avgustu, bo za pestrejše dogajanje poskrbel Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ) s prireditvijo Letni vrt 2011. Več informacij dobite na telefonskih številkah 05-368-93-83 ali 041-945-392, pišete pa nam lahko na mc.hisamladih@gmail.com. Vrata mladinskega centra so za vas vedno odprta in sicer, vsak delovnik med 10.00 in 18.00. Mladinski center Ajdovščina SVET RE d.o.o.. Enota Ajdovščina Goriška 24a, 5270 Ajdovščina, tel.: 05 368 00 07, 041/485-079, ajdovscina@svet.si, www.svet.si astni pokrovitelj projek-■ ta Prostovoljec leta 2010 je predsednik republike Danilo Turk, ki je prostovoljce in ostale goste tudi sprejel. V svojem nagovoru je izpostavil pomembnost prostovoljstva za družbeni in gospodarski razvoj ter ga označil kot vrednoto, ki mora presegati regionalne in nacionalne meje. Pomembno vlogo prostovoljstva je poudaril tudi Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, v svojem govoru pa je izrazil tudi zadovoljstvo ob dejstvu, da interes za prostovoljsko delo narašča. Naše društvo je na natečaju sodelovalo s projektom 'Prosti čas otrok in mladih1, v okviru katerega smo gostili prostovoljko Evropske prostovoljske službe Zando Brikmane iz Latvije, priznanji za svoje prostovoljsko delo pa sta prejeli tudi prostovoljki Nina Rustja in Urška Repič, ki že vrsto let aktivno sodelujeta pri naših projektih za otroke in mladino. Izmed številnih prijavljenih projektov je komisija izbrala tudi najboljše, letos so naziv Naj prostovoljec/prostovoljka prejeli Stanko Železinger, Benjamin Tomažič, Marko Škrajnar, Urša Bernardič, Taja Borštnar in Jadranka Ravnihar, ki prihajajo iz različnih slovenskih organizacij in društev. Na prireditvi so razglasili tudi Naj prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja in Naj mladinski projekt. Podelitvi priznanj je sledila zakuska, kjer so udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje o svojem delu in prostovoljstvu nasploh. Velika udeležba na prireditvi, ki se iz leta v leto še povečuje, priča o tem, da je prostovoljsko delo v naši družbi še kako živo, upamo, da se bo prostovoljstvo kot pomembna družbena in kulturna vrednota krepilo tudi v prihodnjih letih, zagotovo pa ga bomo kot pomemben način dela z mladimi in za mlade ohranjali tudi na našem društvu. Udeležence je na prireditvi sprejel predsednik republike Danilo Turk, z leve proti desni: prostovoljki Nina Rustja in Jana Humar, sekretarka MDPM Ajdovščina Ana Bizjak, predsednik s soprogo, prostovoljka Urška Repič in prostovoljec Evropske prostovoljske službe Emilio Mo-rillo. Maša Čibej, MDPM Ajdovščina Po poteh obeležij iz leta 1991 OBČINA VIPAVA Never give up Veteranski kolesarski maraton Vipava, 18. junija - V primernem vremenu je minil že 5. veteranski kolesarski maraton, ki so ga pripravili PO ZWS Severnoprimorska, OZVVS Ajdovščina - Vipava, Društvo veteranov SEVER severne Primorske, Kolesarski klub Dobrovo in Kolesarski klub IZVIR Vipava. '10 krogov za 10 nasmehov' tart maratona je bil v Vipa- Šempas, Selo, Ajdovščino in Vrhpo-^^vi, pot pa je kolesarje vodila Ije nazaj v Vipavo. Dolžina proge je mimo Goč, skozi spodnjo Bra- znašala 75 km. Ob poti je dejansko nico. Branik, Dornberk, Volčjo Dra- kar veliko obeležij, ki spominjajo na go, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno dogodke iz leta 1991. dolino, Novo Gorico, kjer je bil maj- Zbralo se je veliko kolesarjev, saj hen počitek in okrepčilo, Kromberk, smo jih našteli čez 220. Med kole- sarji iz bližnjih krajev so se prijavili tudi kolesarji iz Štajerske, Gorenjske, Posočja, obale in Notranjske. Po ocenah sodelujočih proga ni bila naporna in je primerna za večino kolesarjev. Kolesarji so tudi izredno pohvalili zavarovanje ha poti. Organizatorji smo se malo bali slabega vremena, ki pa je bilo kot nalašč za kolesarjenje. Namen maratona ni bilo tekmovanje ali ocenjevanje vzdržljivosti, ampak vožnja v skupini in druženje. Zaključek maratona je bil v vipavski vojašnici, kjer so postregli s kosilom. Udeleženci so si obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. Tekst in foto Joško Člekovič Čuferja zmagovalno TT^o 3. gorskem teku na Malo goro, ki je bil odtečen na JL. praznični Dan državnosti, sta se Valentina in Damijan Čufer (fotografija je s Porezna - na SP v gorskem teku) odpravila še na državno prvenstvo veteranov v atletiki v Domžale, kjer sta nastopila v disci- plini hitre hoje. Državni prvak je v hoji na 5 km v svoji kategoriji M40 postal Damijan, prav tako pa je zmagala in hkrati dosegla nov državni rekord v.hoji na 3 km, v kategoriji Ž45, Valentina. rl t : v™ •' "‘k * ** * wWTIm :>■ ; . u-. v-v.' - -v.-t -V-u:; - ; -.V" — v? V".Vv a z namenom podpreti humanitaP10 akcijo 10 krogov za 10 nasmehov. Vsekakor je bil namen dosežen i0 čestitke ter hvala grejo vsem akter jem ekipe Never give up in vsem. * ste dogodke po Sloveniji in celo®0 akcijo podprli. VČ Wimbledon pod Turo Gradišče pri Vipavi, 25. junija - Na športnih igriščih pod Gradišč turo je potekal II. odprti teniški turnir moških dvojic. Organizat°r turnirja je bilo vipavsko Teniško društvo Tura. "V ~T~čudovitem okolju se je za \ / zmago borilo šestnajst pa-T rov iz vseh koncev Slovenije. Poleg domačinov in sosedov iz Ajdovščine, so bili tu še tenisači iz Nove Gorice, Sežane, Divače, Kopra, Cerknice, Vrhnike, Ljubljane, Maribora in še od kje bi se našel kdo. V močni konkurenci se je najbolje odrezala divaško - koprska naveza Nejc Kapelj in Gorazd Marašek, ki sta v tajbrejku ugnala domačina Slavka Uršiča in Tomaža Malešiča. Vsi, ki so se ta dan namenili ogk dati turnir, so res imeli kaj videti-trenutke so se ob vrhunsko odigf3 nih forhendih, bekhendih, volejih'11 smeših počutili kot v WimbledoilU' Za naslednje leto je Teniški Tura turnir že napovedal kh>b iste"1 terminu, se pravi na dan sobote, tednu ko Občina Vipava praZnU| svoj praznik. V klubu menijo, ha) to pravi dan za promocijo vipavS^e ga športa in teniškega gostoljubja^ mag. Neva Urš'£ Kras - poln lepote, miru in zanimivosti 00 RK Ajdovščina Naš izlet v Lipico Ko se kaj lepega dogaja v našem Domu starejših občanov v Ajdovščini, prav radi povemo tudi našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ne živijo z nami, a nas radi obiskujejo in razveseljujejo. |'V rav na kratko bom povedala o prelepem izletu v Lipico. Da >4» bomo obiskali ta kraj, smo se 0(iločili po predhodnem posvetovanju v Domu in se tudi prav odločili, Saj je že sam Kras poln lepote, miru 'n zanimivosti. Že zgodaj zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in v kombi, je bilo živahno. Prelep sončen dan je naše razpoloženje še povečal in srečno smo Se odpeljali. Kras je res nekaj posebnega v svoji zeleni lepoti, v čistem Zraku in zanimivostih, ki jih nudi. Najprej smo obiskali Votlino Lurške Matere Božje, kjer je stala zanimiva kapelica z Marijo. Dostop do nje je bil kar naporen za vse vozičkarje, a splačal se je trud in hvaležni smo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Tam nas je pričakal gospod župnik, ki ima v oskrbi več far in nam na kratko povedal kdaj in kako je nastala kapelica in kakšne čase je preživela. Potem smo molili, zapeli, se zahvalili in tudi priporočili naše želje in potrebe. Iz votline smo se vračali korajžno po strmi poti do avtobusa, se tam okrepili s kavo in pijačo ter se nato odpeljali do kobilarne. Čakati smo morali pred vhodom, saj je bilo veliko skupin pred nami. Končno nam je vrata odprla prijazna voditeljica, ki nam je kar nazorno prikazala zgodovino same kobilarne ter nas popeljala skozi hleve. Lahko smo občudovali prelepe konjičke, kako so usposobljeni, vsak s svojim rodovnikom, imenom in poreklom. Na dvorišču so bile skupine konj razvrščene po starosti in spolu in občudovali smo mlade kobile z mladiči. Zanimivo je bilo videti tudi, kako so konji reagirali na žvižge. Gledali smo tudi jahače, kako so vadili jahanje. Odšli smo iz kobilarne polni lepih vtisov, saj tako od blizu še nismo imeli prilike opazovati konj. Po kratkem počitku in oddihu smo se odpeljali so Senožeč, kjer nas je čakalo prej naročeno in pripravljeno dobro kosilo. Seveda nam ni nič manjkalo, pa tudi harmonika nam je zaigrala. Bil je srečen dan in polni prelepih vtisov smo se vrnili domov. Lojzka Stibilj Naj vsakdo najde kaj zase v Hiši mladih Poletje v Palah AJDOVŠČINA ^ ponedeljek je Hiša mladih Ajdovščina odprla svoja vrata za poletne aktivnosti namenjene mladim, ^ajmlajšim in mladim po srcu. Program bo pester in raznolik, saj se bodo v njem združila različna društva, ki delujejo v novi stavbi Mladinskega centra in hotela v Palah (Mladinski center Ajdovščina, KAŠ - Klub ajdovskih študentov in dijakov, MDPM - Medobčinsko društvo prijateljev mladine, MSA -Mladinski svet Ajdovščina, PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle, taborniki Rod Mladi bori in skavti Steg - Šturje 1). d 4. 7. ^ 18. 7 se boste lah-I 1 ko učili strojepisja (PUM -Projektno učenje za mlajše Vrasle, Ljudska univerza). Ob torkih se bodo od 12. 7. - 16. 8. Ovijale delavnice in animacije 'mla-za najmlajše'. Ustvarjalne delavni-Ce bodo primerne za otroke stare od 5 leta dalje. vsako sredo od 6. 7. - 24. 8. 2011 od 10.00 - 14.00 bodo na sporedu različ-ne delavnice in tečaji (delavnice nabita, potepanje na okrog, fotografski teeaj, izdelava kolažev, risanje na blago, delavnica iz gline, izdelava mozaika) v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina (PUM). Četrtke in petke bomo namenili različnim aktivnostim in tečajem za mlade. Za vas bomo pripravili tečaj lokostrelstva, tenisa, kajtanja, novinarstva, posvetili se bomo zvezdam (astronomija, vedeževanje), odšli bomo na izlete (morje, bazen, jame, narava, zabaviščni park Aqualandia, paintball), udeležili se boste lahko štiri dnevnega kiparskega tabora, skokov na čebelico, delavnic recikli- fVL A D#I*H ranja, in še in še. 20. 7. in 21. 7. bo po dvodnevni delavnici fotografije (PUM, Ljudska univerza ) potekal tudi zdaj že tradicionalni Poletni Fotokros (Mladinski center), ki je namenjen vsem, ki vas zanima fotografija in vam je obenem všeč gibanje na svežem zraku. Vsak vikend v avgustu, bo za pestrejše dogajanje poskrbel Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ) s prireditvijo Letni vrt 2011. Več informacij dobite na telefonskih številkah 05-368-93-83 ali 041-945-392, pišete pa nam lahko na mc.hisamladih@gmail.com. Vrata mladinskega centra so za vas vedno odprta in sicer, vsak delovnik med 10.00 in 18.00. Mladinski center Ajdovščina SVET RE d.o.o.. Enota Ajdovščina Goriška 24a. 5270 Ajdovščina, tel.: 05 368 00 07, 041/485-079, ajdovscina@svet.si, www.svet.si Veselo v poletje V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina si prizadevamo, da bi počitnice popestrili tudi otrokom iz socialno šibkejših družin. Pri tem nam je na pomoč priskočil Zavod za šport Ajdovščina, ki bo štirim socialno ogroženim družinam omogočil brezplačno kopanje na letnem bazenu dvakrat na teden celo sezono. k 'V ružine so se brezplačnega 1 vstopa zelo razveselile, zato M, S se Zavodu tudi v njihovem imenu zahvaljujemo za prijazno gesto. Prav tako se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam, ki so prispevali za humanitarno akcijo 'Peljimo jih na morje'. Rdeči križ Slovenije si želi, da bi z akcijo zbral dovolj sredstev in bi v letovišči na Debelem rtiču in Punatu na Krku lahko odpeljal 500 otrok. Območno združenje RK Ajdovščina bo sku- pino desetih otrok na brezplačno tedensko letovanje na Debeli rtič napotilo 7. julija. Najmlajši se bodo lahko kopali v morju in zunanjem bazenu, številni prostovoljci pa bodo zanje pripravili različne prostočasne dejavnosti, tako da bodo otroci vsaj ta čas brezskrbno uživali v poletju. Irena Žgavc, sekretarka 'Prostovoljec leta 2010' Na Brdu pri Kranju je v ponedeljek, 20. junija, potekala prireditev ob zaključku projekta Prostovoljec leta 2010. Natečaj, na katerem se vsako leto izbere naj prostovoljski projekt in naj prostovoljec/ka, organizira Mladinski svet Slovenije, na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina pa smo se tudi letos odločili sodelovati. V" f astni pokrovitelj projek- I ta Prostovoljec leta 2010 je predsednik republike Danilo Turk, ki je prostovoljce in ostale goste tudi sprejel. V svojem nagovoru je izpostavil pomembnost prostovoljstva za družbeni in gospodarski razvoj ter ga označil kot vrednoto, ki mora presegati regionalne in nacionalne meje. Pomembno vlogo prostovoljstva je poudaril tudi Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, v svojem govoru pa je izrazil tudi zadovoljstvo ob dejstvu, da interes za prostovoljsko delo narašča. Naše društvo je na natečaju sodelovalo s projektom 'Prosti čas otrok in mladih', v okviru katerega smo gostili prostovoljko Evropske prostovoljske službe Zando Brikmane iz Latvije, priznanji za svoje prostovoljsko delo pa sta prejeli tudi prostovoljki Nina Rustja in Urška Repič, ki že vrsto let aktivno sodelujeta pri naših projektih za otroke in mladino. Izmed številnih prijavljenih projektov je komisija izbrala tudi najboljše, letos so naziv Naj prostovoljec/prostovoljka prejeli Stanko Železinger, Benjamin Tomažič, Marko Škrajnar, Urša Bernardič, Taja Borštnar in Jadranka Ravnihar, ki prihajajo iz različnih slovenskih organizacij in društev. Na prireditvi so razglasili tudi Naj prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja in Naj mladinski projekt. Podelitvi priznanj je sledila zakuska, kjer so udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje o svojem delu in prostovoljstvu nasploh. Velika udeležba na prireditvi, ki se iz leta v leto še povečuje, priča o tem, da je prostovoljsko delo v naši družbi še kako živo, upamo, da se bo prostovoljstvo kot pomembna družbena in kulturna vrednota krepilo tudi v prihodnjih letih, zagotovo pa ga bomo kot pomemben način dela z mladimi in za mlade ohranjali tudi na našem društvu. Udeležence je na prireditvi sprejel predsednik republike Danilo Turk, z leve proti desni: prostovoljki Nina Rustja in Jana Humar, sekretarka MDPM Ajdovščina Ana Bizjak, predsednik s soprogo, prostovoljka Urška Repič in prostovoljec Evropske prostovoljske službe Emilio Morilk). Maša Čibej, MDPM Ajdovščina Dragica Čuk Novak Kruha in iger Ranem et circenses ""l" T"edno, ko pomislim na kruh \ / v mojih spominih, zadiši po T sveže pečenih hlebcih, ki jih je mama enkrat na teden jemala iz peči. Pet velikih in enega malo manjšega, iz tedna v teden, iz črne, enotne moke. Le dvakrat na leto, ko je ob praznikih spekla rožičevo potico (za orehe ni bilo denarja), je spekla tudi hlebec belega. Bel kruh so pekli pri sosedovih in le redki so v trgovini kupovali bele štruce, kdaj tudi žemlje, črnih štruc je verjetno bilo bolj malo, zato se jih ne spominjam. Mama, kljub svojim visokim letom še vedno peče kruh, vsak teden hlebec, ne več šest kot nekoč, le enega, nič več v krušni peči, ampak v pečici, ne iz črne, iz bele moke. Moja stara mati, ki je kot otrok živela še v časih, ko se je kruh zaklepal, bi bila danes ogorčena: »Kakšna potrata, vas bo Bog štrafal, kruha se ne meče stran, pri nas doma ga nisi smel sam odrezati.« Ko sem pred nekaj dnevi v naši trgovini čakala v vrsti, sem si ogledala police s kruhom, tistih belih štruc, o katerih sem kot otrok sanjala, skoraj ni bilo, tudi žemlje so danes drugačne, posute s semeni sončnic, buč, lanu, sezama, maka in s sirom. Hlebci so vseh velikosti in oblik, da se kar ne znajdem, ko me trgovka vpraša kateri kruh, ji povem, kakšnega želim, pove mi ime kruha, ko zavija hlebček v vrečko, ki pa ga že pozabim, še preden poravnam račun pri blagajni. In še nekaj besed o zasluženemu kruhu, za katerega trepetajo številni delavci na gradbiščih, za stroji, za tekočimi trakovi in še marsikje, kruhu, ki je sinonim za zaslužek, za plačo. Za marsikoga med nami je to delo, ki traja krepko preko z zakonom določenih delovnih ur, brez prostih dni, nič novega ni, da nočemo ničesar vedeti o suženjskih razmerah, v katerih živijo in delajo tuji delavci, zaposleni preko agencij, o neizplačanih plačah in prispevkih. Temu, kar delavci dobijo za svoje delo, lahko rečemo le ovseno pleve, tisto najboljše, kosmiči pa ostanejo lastniku. S plevmi nihče ne mora poravnati položnic za elektriko, vodo, stanarino in v trgovini lahko kupi samo tisti najcenejši bel kruh. Tudi na kruh za armado mladih izobraženih in brezposelnih vsi pozabljamo. Lastniki nas prepričujejo, da so predragi, da so prevelik strošek, da so delavci v Indiji in na Kitajskem cenejši. Za koga so cenejši, sigurno za kapital, ki hlasta za dobičkom, niso pa cenejši za nas, za našo državo, ki ne zna ali noče ohraniti znanja in izkušenj, ki sta naša dediščina, naša zlata rezerva za preživetje. Samo polna usta so nas dodane vrednosti in vsega tistega nekaj več, zapuščajo pa nas ravno tisti, ki bi nam to ustvarili s svojim znanjem in s pomočjo izkušenj starejših generacij. Mi pa samo nemo opazujemo in ne naredimo nič. In kje so igre, se boste vprašali? Tudi igre imamo, bolj krute od tistih gladiatorskih, ob katerih so sproščali svoje strasti in nezadovoljstvo Rimljani. Igre strahu, v katerih nismo niti statisti, smo le marionete, obešene na nitke, ki jih vlečejo prav tisti režiserji, ki so nas oropali prav vsega, kar nas dela razumna in čuteča bitja, oropali so nas dostojanstva. Režiserjev poteg vrvice odloča o tem, kdaj dvigamo roke, kdaj kimamo z glavo, kdaj kričimo in kdaj molčimo, kaj naj mislimo, kako in o čem moramo razmišljati. Prav ti isti akterji in njihovi zvesti sluge, nas delijo na naše in vaše in našim je vedno vse dovoljeno. Kot narod, ki mu je uspelo preživeti, si zaslužimo drugačno delitev; na tiste, ki se trudijo narediti tudi nekaj dobrega za soljudi in na tiste, ki mislijo le na svojo korist. Sposodila si bom misel Janeza Medveščka, pesnika, slikarja in fotografa, ki s svojimi kolaži teden za tednom za vse nas odkriva lepote naše domovine: »Premalo hodimo na pogrebe, še na nobeni žari in krsti nisem videl žepov«. Jaz tudi ne, vsaj na tistih bolj redkih, na katerih .sem bila, videla sem pa veliko drugega, o tem pa kdaj drugič. Aleksander Lemut Prelom in preboj! Minusi in plusi! T—V vajset let! Kako čas beži! ■ Zdi se, kot bi bilo včeraj! Slike so še kako žive. Pred očmi imam zaustavitev kolone JLA v vasi Vrhpolje. Kolono kamionov, ki je blokirala prehod preko Hublja. Prelet letal nad Vipavo in napad oddajnika na Nanosu. In malo kasneje, ko smo stražili skladišče razstreliva nad Podnanosom. Tako blizu, vendar tudi tako daleč. Dvajset let je četrtina človekovega življenja. Svojo, našo državo imamo že dvajset let! Je upravičila naša pričakovanja? Smo si jo tako zamišljali? Smo lahko ponosni nanjo? Plusi in minusi? Seveda je plusov ogromno! Le kdo bi to lahko zanikal? Slovenija je v Evropski uniji, smo del evro območja, bruto domači proizvod se povečuje in že lovimo najrazvitejše članice in še in še. Seveda pa žal tudi minusov ne manjka. In prav sedaj je resnično zadnji čas, da se končno 'spopademo' z MINUSI! Da naredimo odločen PRELOM in PREBOJ, kot je v slavnostnem govoru zahteval predsednik dr. Danilo Turk. Prelom z negativnimi pojavi, klientelizmom in' tajkuni'. Da pridobitve, napredek in blagostanje razdelimo vsaj pribli- žno enakomerno! Vsaj približno pošteno! Tudi teritorialno! V Ljubljani bodo možnosti in priložnosti vedno največje. Najvišji bo standard in največja ponudba od kulture, športa do možnosti izobraževanja in tako naprej. Ne more pa dolgoročno zdržati stanja, da imajo eni vse, drugi pa nič! Spremembe? Ali je vse staro res zanič? In obratno, ali je novo res vedno 'suho zlato'? Na začetku mogoče res! Toda kmalu se pokaže prava slika, realno stanje! Plusi in minusi. Mlada slovenska država se je več ali manj postavila na stališče, vse kar je bilo, je zanič. Oziroma, vse kar je dišalo po 'socializmu' in 'stari Jugi', je zanič. Velikokrat se je 'rušilo' brez novega koncepta oziroma brez skrbno pripravljenega novega modela. Padel je tudi model usklajenega razvoja modela naselbinske mreže. V pomanjkanju dobrih rešitev oziroma novega koncepta pa se v najboljšem primeru rodi model centralizma. Na nesrečo smo ga dobili v izjemno 'brutalni' obliki. Evropska unija je na tem področju za nas pač nedosegljiv ideal. Škoda, ki smo jo naredili, je enostavno prevelika! Potrebna bodo dolga leta trdega dela, če želimo popraviti katastrofalne razvojne napake. Le do kdaj lahko ponovno odpremo na 'podeželju' več kot 100.000 delovnih mest, ki so jih tu načrtno 'uničili' in preselili v 'belo' Ljubljano. In to je tisto, kar me v naši državi pravzaprav najbolj moti, kar je največji minus! Brutalni centralizem! In posledično seveda kontrola nad 'davčno pogačo'. Občine so tu le za okrasek, saj obvladujejo le desetino sredstev. Na drugi strani pa jih 'premočna' država obvladuje preostalih devet desetin. Nesprejemljivo! Ideal je seveda delitev po tretjinah, med občino, pokrajino in državo, kot na Danskem ali v Švici. Sedaj je že jasno in dokazljivo! Najhitreje so se iz krize izvile tiste evropske države, ki so decentralizirane, kjer je odločanje in gospodarjenje z javnim denarjem bližje ljudem. In ni v rokah odtujenih elit, birokratov in nepotrebnih agencij. Samo teh je več kot sedemdeset in še se ustanavljajo. Bog se nas usmili! V Zvezi za Primorsko smo pred dvema letoma pripravili dokument Vizija enotne Primorske, in se opredelili za tako organizacijo ter ustroj 'upravljanja z državo' in bodočo pokrajino, da ponovno 'vrnemo' v življenje model usklajenega razvoja naselbinske mreže na Primorskem in v Sloveniji. Oskrbne funkcije, v najširšem pomenu besede, morajo biti locirane po celotnem območju pokrajine. S tem se bodo postopno zmanjševale razlike med urbanimi predeli in podeželjem, razvoj vseh območij bo skladnejši. Omejena bo nezaželena in prekomerna urbanizacija. Ljudi bomo obdržali v demografsko ogroženih področjih ter pospešili njihove ustvarjalne iniciative za še hitrejši razvoj njihovega lokalnega okolja. Da bo plusov še več in minusov čim manj! Da bo Slovenija država vseh njenih državljanov. Država, na katero bomo lahko bili upravičeno ponosni. Danes, žal, še nismo in ne moremo biti! Mama, njoke bi • • • \ M e že, ma ta bwot boš moral na njih v Tolmin. Kako tu, de morem v Tolmin, a niso njoki iz Wajdušne? Ne, njoki niso iz Waj-dušne, iz Tolmina so. Tam jih nar-dijo tabulše, letos pa sploh ... Taki kot bodo letos, jih še ni blo. Tudi takih omakic kot so omakica z Bad religion, pa omakica od NOFX, pa Boucing souls .. .Tabulši punkroker-ske omakce na svetu in seveda posledično jih bodo tudi veliko prodali. V treh dneh njokov bo prišlo najmanj deset tisoč ljubiteljev njokcov z različnimi omakicami in začimbami in to iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in gvišnu še od kot drugod. Vsa čast kuharjem teh njokov ker vztrajajo pri tej specialiteti, ki se plemeniti ih izboljšuje okus iz leta v leto. Me pa ena stvar resnično moti in to, da ne morem teh njokov pojest v Wajdušni. Z letošnjim letom imamo nove pridobitve v stenah, v dogodkih in prireditvah pa smo padli na resnično dno. Ni ne Ajdovščine v maju, ne vem kaj so zasadili študenti na svojem vrtu in ne drugi dogod' kov, ki bi popestrili mestno dogaja-nje. Ah, saj itak mora to mesto ob 23 h počivati in se pripravljati za nove delovne zmage v naslednjem dnevu. Kako lahko Ajdovščina prepusti tak festival Tolmincem, ki se nam na široko smejijo, saj bodo oni skuhali letošnje njokce, posledično pa še p°' kasirali promocijo kraja prijaznega gostitelja mladih in zanimivih ljudi ... kot tudi priliv v denarčkih, Pa obilico pankrokerske (uporniške) zabave in prigod. Ajdovščina pa bo v tem času samevala kot 'mesto duhov', kjer je važno, da je ob 23 h mir, da si meščani odpočijejo in naberejo za nov zmagoviti dan. Njihovi mladci in mladenke pa se bodo zapeljali po dolini reke Soče do Tolmina in tam uživali P° svoje ... ??? Pa dober tek ... Gigi - original pankroker iz Wajdušne i Vedno svež. *4‘* C .^v.; ' r** * UMA#'/ Izdelava tort iz svežega sladoleda po naročilu. Sladoledni catering - osvežilni dotik vaše zabave. Sladoledni minjoni.... mmmnun .... .... strastni dotik, ki osvaja. ^dej Beočanin Osnovna šola Dobravlje Sanjati demokracijo adnja seja ajdovskega občinskega SVeta je potekala v dveh delih, pričeli J1110 v četrtek, končali v ponedeljek. reveč točk? Ne. Prevelika utruje-j^st svetnikov? Ne. Premalo časa? ,e- Premalo demokracije? Da. Slu-J Je nanesel, da sta na seji manjkala ya občinska svetnika. Slučaj je tudi r'atiesel, da sta bila oba iz prožupan-skih • ski 1 vrst. Malo matematike: občin- 1 svet je sestavljen iz 26 članov, 15 je v koaliciji, 11 v opoziciji. Na ^j* je bilo prisotnih 13 koalicijskih 11 opozicijskih svetnikov. Svet al*° deluje, če je prisotnih več kot Polovica svetnikov, to je vsaj 14. Brez pozicijskih torej zadnja seja ne bi lnogla potekati. ^Vetniki imamo sprejet nepisan °govor, po katerem prijava k glaso-Vailju (ta je prvi korak vsake točke in P0ltieni preverjanje sklepčnosti) ni Potrebna. Glasuješ lahko, če si po-Vetlal, da si v sejni sobi ali pač tega nisi storil. Tolmačil sem si, da s tem prisotnost preverimo šele z dejanskim glasovanjem. Pa ni tako, sem bil kar hitro podučen. Glasovanje o rebalansp proračuna za leto 2012 se je končalo z izidom 13 za, 0 proti. Če bi bilo moje tolmačenje pravilno, proračun ne bi šel skozi. Pa je - točno polovica svetnikov ga je potrdila in s tem usmerila občino v letu 2012. Zataknilo se je pri glasovanju o odloku o Gasilsko reševalnem centru Ajdovščina. Po razpravi je sledilo preverjanje prisotnosti in opozicijski svetniki smo spregledali tipko »prisoten«, je ne kliknili in seja se je zaustavila. 13 prisotnih. 1 premalo. Škoda, ne gre naprej. Odmor. Ob nadaljevanju, kjer bi sicer normalno nadaljevali, pa nam je župan dal pobudo, da naj povemo, kaj želimo. OK, mogoče lahko celo kaj dosežemo tudi tisti na odmaknjenem robu mize. Hm, kaj bi? Petminuten posvet in odgovor je na dlani - želimo demokracijo tudi v naši občini: »Župan, sejo nadaljujemo, če nam daste častno besedo, da boste spoštovali statut občine in poslovnik občinskega sveta. Želimo obravnavo odlokov v dveh branjih, to je na dveh sejah.« Da na prvi podamo komentarje in predloge izboljšav (kar, roko na srce, počne tudi nekaj koalicijskih svetnikov), da damo strokovnim službam čas, da pametne zadeve upoštevajo in v roku do naslednje seje pripravijo odlok po želji tistih, ki ga sprejemamo. Zadeve, ki niso upoštevane, pa svetniki v miru pripravijo v amandmajski obliki, pa naj bo potem odločeno. Na tak, preprost demokratičen način. Pa ni šlo. Tega se ne da obljubiti. To bi bilo pa že preveč demokratično. Ljudstvo nad strankarstvom torej samo takrat, ko je treba. Potem pa nič več. Potem totalitaristično naprej, mimo pisanih dogovorov, uokvirjenih v statutu občine in poslovniku. Škoda, da demokracije ne živim na vseh nivojih. Naučil sem se je pri tabornikih, tam so me že kot desetletnika vprašali, kaj se mi zdi prav. Ne spomnim se, da bi bilo potem drugače. Učil sem se je tudi v šoli, mladinskem svetu, v skupnih odločitvah s prijatelji, znanci in doma. Dobro, da že vem, kaj pomeni. Ker se je v tem občinskem svetu nikakor ne bi mogel naučiti. Lahko jo le sanjam. Konstruktivno pa jo bom skušal tudi prenesti v okolje dela ajdovske Občine: potrudil se bom biti učitelj, nekdo moja znanja nujno potrebuje. Lekcija 1: v demokraciji odločajo vsi. ^ tedna v teden nove medalje v Crn trn s tremi državnimi prvaki! golenjih Lazah pri Ribnici so 25. junija pripravili dvojni spored - tako BMX tekmovanje kot 4 kros lrko za Pokal Slovenije. Ajdovski kolesarji so se tudi tokrat imenitno odrezali. Jak°b Malik, Jani Fučka in Tilen Jejčič |\okalni dan se je začel z di-J^sciplino BMX, katere so se (zaenkrat še) preizkusno in v kategorijah udeležili tudi KK črn trn Jani Fučka, Alme-Medič, Jani Volk, Teo Stupar, lik 3 Odličen rezultat in ve- y naPredek je pokazal Jani Fučka. MX-u je tekmoval prvič inv naj-M konkurenci zasedel 4. mesto. Volk je pristal na 7. mestu, kategoriji U - 17 je s konkurenco 0nietel Almedin Medič. Teo Stupar ^ttied dečki nastopil prepričljivo in le se v zadnjem ovinku boril za naesto, toda v ostrem boju grdo eL V tolažbo so ga razglasili za ^1 °lj hrabrega tekmovalca. Med mlajšimi se je Miha Jerkič na svo-prvi dirki dobro odrezal. Kristjan Medvešček je v štirikrosu dominiral že na treningu in tudi v kvalifikacijah postavil najhitrejši čas. V vseh skupinah je vozil zelo hitro in ničesar ni pustil naključju, saj je po dveh ničlah (poškodba, matura) želel postaviti dober rezultat. Matija Stupar je po izpadu v polfinalu stvari postavil na svoje mesto in zmagal v malem finalu ter si tako priboril 5. mesto. Urban Kotnik je po napaki v kvalifikacijski vožnji (odpel se mu je SPD) imel slabo startno pozicijo. Kljub temu se je izkazal z odlično vožnjo in na koncu zasedel 7. mesto. Andrej Bratina, ki je spadal v ožji krog favoritov, je v kvalifikacijski vožnji žal padel in zato izostal iz finala. Mladinska zasedba ajdovskega konkurentom ne pusti dihati, zma- Teo Stupar - najbolj hraber v kategoriji BMX govalni oder je bil spet v črnozelenih barvah. Po četrtem mestu v BMX - se je na javišjo stopnico zavihtel Jani Fučka. Pokazal je tekmovalno zrelost in zanesljivo zvozil vse dirke. Na drugem mestu je bil Jakob Malik, na tretjem pa (vsako leto boljši) Tilen Jejčič. Rok Brecelj je zasedel 6. mesto. Tudi v konkurenci U - 15 je zmaga odšla v Ajdovščino - zlato si je privozil Mitja Ergaver, medtem ko je v ženski konkurenci Polona Lavrenčič stala na tretji stopnički. Teden dni kasneje pa je Črn trn osvojil še tri državne naslove - na progi ob Ivarčkem jezeru na Koroškem so državni prvaki v spustu postali Mitja Ergaver v kategoriji U -15, Zarja Černilogar med ženskami in Miran Vauh v elitni konkurenci! KK Črn trn bo na progi v Palah gostil (23. julija) državno prvenstvo v štirikrosu! ab,foto kb Prvi vrstniški mediatorji Na osnovni šoli Dobravlje so se v začetku leta odločili izvesti krožek za vrstniške mediatorje. Mediacija je po besedah psihologinje Izabel Jovanovske Hreščak reševanje problema skozi pogovor in je ena izmed oblike nenasilnega reševanja sporov. Učenci, ki so se sprli in spora ne zmorejo rešiti sami, se s pomočjo tretje nevtralne osebe (mediatorja) pogovorijo, slišijo drug drugega, izrazijo svoja čustva ter poskušajo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. T^ri vrstniški mediaciji je me-1—^ diator učenec, ki se je za to usposobil. Kljub temu pa mediatorji niso prepuščeni sami sebi, saj imajo tudi mentorja, s katerim se lahko posvetujejo. »Konflikti so del našega vsakdana in pomembno je, kako pristopimo do njih in kako se jih rešuje. Pri reševanju sporov je zelo pomembna komunikacija, kar poudarja tudi mediacija. Otroci se morajo tega zavedati. Tako dobijo tudi občutek, da se spore lahko reši, konfkliti postanejo tako manjši in obvladljivi,« pravi ravnateljica Mirjam Kalin. Usposabljanja za vrstniške mediatorje se je udeležilo šest učencev iz osmega razreda, ki so se dobivali enkrat na teden. Učenci so pri krožku spoznali, kaj je mediacija, in na kakšen način se lahko reši spore. Skozi igre vlog so se naučili, kako morajo do sporov pristopati in kako sprti strani pripraviti do pogovora, preko katerega se spor tudi reši. Ker pa se včasih teorija ne sklada z realnostjo, so se učenci preizkusili tudi kot mediatorji v konkretnih situacijah. K sodelovanju so namreč povabili sprte učence in jim na tak način pomagali, da so se pobotali. Daje bil krožek uspešen, potrjujejo tudi besede psihologinje Izabel Jovanovske Hreščak, ki je krožek vodila: »Učenci, ki se znajdejo v konfliktu, se sedaj že prostovoljno obračajo na nas, da jim pomagamo pri reševanju sporov, ki jih sami ne uspejo rešiti.« Z vrstniško mediacijo so osnovnošolcem hoteli pokazati, da se lahko konflikte rešuje tudi na miren način s pogovorom, brez uporabe nasilja, tako besednega kot tudi fizičnega, pravi ravnateljica. Za izvedbo tega krožka so se na šoli odločili predvsem zato, da še izboljšajo medosebne odnose, kot tudi zato, ker ima mediacija veliko pozitivnih lastnosti. Med drugim spodbuja pozitivno komunikacijo, učenci se naučijo sprejemati odgovornost za svoja dejanja ter jih spodbuja k mirnejšemu reševanju sporov, mediacija pa nenazadnje tudi krepi pozitivno samopodobo, nam je povedala Jovanovska Hreščak. Ravno zaradi tega so se na šoli odločili, da bodo tudi v prihodnje učence usposabljali za vrstniške mediatorje. Večina strokovnih delavcev šole se je že v lanskem šolskem letu udeležila osnovnega usposabljanja za mediatorje. Poleg šolske psihologinje je mediatorka tudi ravnateljica Mirjam Kalin in učiteljica Tamara Perdec Kukanja. Zagotovo pa se bo usposabljanja v naslednjem šolskem letu udeležil še kdo od zaposlenih. Polona Štrancar Fasadna razstava T^V ogajanju ob 20. obletnici vojne. Avtor razstave je Primož Bre- 1 slovenske samostojnosti in celj (tudi sam veteran vojne za Slo- JL->^ neodvisnosti se je pridruži- venijo), fotografije pa so delo Mirka la tudi Pilonova galerija. Na fasado Štermana, Marjana Pavzina in Silva galerije so 'obesili' svojevrstno raz- Fakuča. stavo fotografij iz osamosvojitvene rl Pismo iz parlamenta: še enkrat! Vse povedano, tretjič! ■V Tratniku št. 113 z dne 9. 4. \ / 2011 sem prebral članek g. ▼ Eve Irgl, ki v pismu z zgornjim naslovom opisuje neučinkovito preganjanje gospodarskega kriminala pri nas. Strinjam se z njenimi spoznanji in njenimi trditvami, vendar mislim, da ta problem ni edini, s katerim je obtežena naša državica. Mimogrede, afere niso pojav le zadnjih dveh let (beri, prosim, zadnje vlade), ampak te vlade in predhodnih vlad. Torej, problemi so nastajali postopoma, postopoma so bili sprejeti zakoni, ki so omogočili legalno ropanje državnega premoženja. Sprejeti so bili zakoni, ki so našega človeka 'osvobodili' dostojanstva, pravice do dela, pravice do človeka vrednega življenja, pravice do lepše prihodnosti mladih ljudi, ki naj bi bili naša varna prihodnost. In takšni zakoni so bili sprejeti v našem, slovenskem parlamentu, ki je tako neizmerno močan magnet za številne posameznike, da utišajo v sebi slo po oblasti in denarju. Ne glede na strankarsko pripadnost, prepričanje, ne glede na zahtevo narave, da morajo primerno življenje preživeti veliki in mali ljudje, če si jih drznem uvrstiti v dva razreda. Afere torej, takšne in drugačne, niso pojav le zadnjih dveh let. Žal! Orožarske afere so se zgodile npr. pred mnogimi leti. Prav zadnje čase je bilo po TV in ostalih dnevnih me- dijih veliko govora o končni 'desti-naciji' denarja, pridobljenega s prodajo orožja našim južnim sosedom. Povedano je bilo, da so vsi kovčki, polni denarja, verjetno zaklenjeni, končali v neki pisarni, uradu. Kdo je te nabite kovčke denarja na koncu veselo odprl in pobasal vsebino, ostaja skrivnost, ki je ne bi za diplomsko nalogo razvozljal niti Hercules Poirot. Dejstvo je, da so kovčki izpuhteli kot aceton pri odprti steklenici. A ta denarje bil naša skupna last, vaš, moj, sosedov, torej od vseh. Na kratko povedano, bil je ljudem ukraden. Prav zato Vas prosim, gospa Eva, pomagajte z Vašim ugledom in Vašim visokim položajem, odkriti, kje je ta denar dočakal svoj bridki konec. Še enkrat, strinjam se z vsebino Vašega pisma, spoštujem tudi Vaš boj za osamosvojitev naše države in uvedbo demokracije v najčistejšem pomenu besede. Seveda, na žalost pri nas niso navzoči samo problemi, ki jih opisujeva midva. Še več jih je, vsak je velik po svoje, a zaradi vseh se tako žalostno podirajo naše sanje o 'mali Švici', o kateri je bilo pri osamosvajanju naše dežele toliko govora! Lep pozdrav! Miloš Repše, Gradišče 35, 5270 Ajdovščina Spoštovani! Zadovoljen sem, da lahko v Latniku preberem tudi kaj pametnega. K pisanju pa me je spodbudil uvodnik z naslovom »Vse povedano, drugič« glavnega in odgovornega urednika Mitje Tripkoviča v zadnji številki Latnika. Članek se nanaša na pokojninsko reformo, ki smo jo zavrnili na referendumu. Veliko resnic ste navedli, nekatere pa ostajajo nepojasnjene. Že v začetku moram zapisati, da se oglašam kot predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Severne Primorske. Morda ne veste - v pokrajini deluje 29 društev upokojencev s 16.500 člani od Bovca, Idrije Nove Gorice pa vse do Ajdovščine in Vipave. Pripravo in sprejemanje nove pokojninske zakonodaje smo spremljali in se aktivno vključevali s predlogi in pripombami, preko Zveze društev upokojencev Slovenije. Vedno nismo bili zadovoljni s predlogi ministra Svetlika. Terjali smo izračune in pojasnila. Res je, vsak mora popustiti - a dp kje? Naše pokojnine, govorim o povprečnih pokojninah v naši regiji - pokrajini, so že zdaj nižje od osrednje slovenske regije. Že nekaj časa se usklajujejo z rastjo inflacije, rastjo življenjskih stroškov, rastjo plač. Povprečni znesek zadnje uskladitve pokojnin za leto 2010 je v naši pokrajini znašalo nekaj več kot 5 EUR na upokojenca. To pomeni, da so pokojnine v naši pokrajini nižje od 480 EUR. Pa klub vsemu smo se vprašali, če bomo znali uporabiti modrost in svetovati, kako se odločiti. V Zvezi društev upokojencev Slovenije, kjer združujemo več kot 230.000 članov, smo se odločili, da pokojninsko reformo podpremo. Deležni smo bili številnih očitkov. Kljub vsemu prepričevanju bo dolgove potrebno vrniti in prav gotovo tudi zategniti pas. Vsaj upati je, da to breme ne pade samo na delavca in nas upokojence. Zato smo se odločili za podporo reformi. Referendum o pokojninski reformi je bil dejstvo. Upor sindikatov je po svoje razumljiv, saj predlagana pokojninska reforma podaljšuje delavno dobo in izračun višine pokojnin. Vprašanje pa je, ali je bil v razmerah, v katerih se je znašla naša država spričo svetovne recesije (ki je tudi v Sloveniji do obisti razgalila napake in pohlep politično - kapitalske naveze), upor sindikatov dovolj premišljen in moder? Pa tudi sami se vprašajmo, zakaj smo glasovali tako. Ali smo vsaj v grobem poznali predlagani zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj je imel kar 431 členov. Priznajmo, nismo vedeli o čem odločamo. Morda je tudi bolje tako. Rezultati odločanja morajo nekoga zaskrbeti. Kdo v tej razrahljani državi bo dovolj moder, da potegne voz iz blata? Politiki ne znajo stopiti iz začaranega kroga medsebojnega obračunavanja. Še vedno branijo dobičke, ki so si jih pridobili v navezi s kapitalom. Žal lastniki kapitala še niso dojeli, da je mogoče obogateti predvsem s trdim delom in modrimi poslovnimi odločitvami. Teh pa je bilo v preteklosti tudi v naši dolini premalo. Spoštovani! Res je, prav vsem, ne le nam upo 0 jencem, ki živimo že predolgo, tu vam mlajšim, ne bo lahko. . Politiki v svoji nemoči prepuščajo odločitev prebivalstvu, kar mn°^ sprejemamo z jezo. Odločitve so z* tevne - je pokojninska reforma v tetu trenutku, ko se družine pogrezajo vse večjo revščino, res nujna in at drugega izhoda. In tu je resnica tudi o bankah, ki s*e jo zapisali. Pa tudi o referendumih s to razliko od vas »hvala bogu, bajt imamo«, da izrazimo svoje mnenje> ne o zakonu, ki je na rešetu, g°toV° ^ o predlagatelju. Ali vsi zakoni so 'J® na referendumsko odločanje, Pa > druga zgodba. Pa lep pozdrav! Alojz Vitežnik, predsednik Pokrajinsk6 zveze društev upokojenceV Severne Primorske' Lotavec 130F, 5270 AJdoviSn« www.velred.si radovan.veNkonja@velrad.si 051 -683-103 IZVAJAMO VSA SHAB8IMEMA 1W OBRTIMltSCA OSLA DOVOUV HITRO, KVALITET*0 IN CENOVNO UGODNO!.. NOVI Sportage že od 19.890,£UR Najsodobnejši in najbolj učinkoviti motorji, ABS, £SC, VSM, TSC, HAC, najnaprednejši štirikolesni Dynamax sistem, 6 zračnih blazin, aktivni vzglavniki, delno usnje, električni paket, klimatska naprava, CD/MP3 radio z USB /AUX priključkoma, ALU platišča... NAJ NIŽJA POVPREČNA PORABA GORIM1 DIESEL ’ 5fmi 1/100 km 1 7 CRDi 1,6 6/4 1/100 km POPOLNA VARNOST 7-LETNA GARANCIJA ■ reddot design award VRHUNSKI DESIGN r\i NAJSODOBNEJŠA TEHNOLOGIJA NEPREMAGLJIVA CENA S NOVI pro_cee'dže od Q.990,~UR NAJNIŽJA POVPREČNA PORABA GORIVA! 16CRDi DIESEL 4,3 1/100 km cee'd_sw že od 11.990/" NAJNIŽJA POVPREČNA PORABA GORIVA! 1,6CRDi DIESEL 4,6 1/100 km kia nova gorica www.ng.kia.si ^ if “ jrtr,aH Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303 KIA " IM3JVGC Z3 v3S OGllfl*' Poraba goriva in emisija za pro_cee'd 3,9 - 8,31/lOOkm, 113-158 g/km C02, za cee'd sporty wagon 4,1 - 9,81/lOOkm, 122 -1^5 g/km C02, za novi Sportage je 4,8 -10,61/lOOkm, 139 -195 g/km C02,Vse ostale informacije o porabi goriva in emisijah C02 vozu najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga dobite na prodajnem mestu in na www.kia.si/emission MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO V SOBOTO 09. JULIJA ROT T ZA NAKUP NAD 20 eur JE PAKET ROGUIČKOV ZA NAKUP NAD 40 eur JE PAKET 6 X 1,5 FRUCTAL ICE TEA SAMO 0,01 € frizerstvo Janja BENČINA s.p. ] • (czžfania Goriška cesta 13 torek, sreda: 09.00 - 17.00 Farna center Vipava četrtek, petek: 10.00-18.00 05 36 65 171 sobota: 08.00- 14.00 030 693 389 ponedetjek: zaprto OB TORKIH IN V SREDO NAJCENEJŠE MOŠKO STRIŽENJE v _________y Nadja Bratina Večer dalmatinskih pesmi Slovenska državna himna 25. junija praznujemo Slovenci Dan državnosti. Povsod po državi na predvečer praznika in na sam praznik potekajo slovesnosti, katerih sestavni del je tudi slovenska državna himna. Himna spada med državne simbole. Ponavadi je himna slovesna domoljubna glasbena kompozicija, ki jo je oblast države formalno priznala za uradno državno pesem. Stanko Premrl (St. Vid pri Vipavi, 1880 -Ljubljana, 1965) "T" n čeprav slednji Slovenec pozna I slovensko himno, pa žal malok-JL do pozna njenega avtorja. Na vprašanje, kdo je avtor slovenske himne, nemalokrat dobimo odgovor, da je to France Prešeren. Odgovor ni čisto napačen, ni pa pravilen. Prešeren je avtor besedila himne. Avtor himne, kot slovesne domoljubne glasbene kompozicije, ki jo je oblast države formalno priznala za uradno državno pesem, pa je šem-bijski rojak Stanko Premrl. Slovenci smo svojo prvo državno himno dobili hkrati s svojo samostojnostjo in je ena najmlajših državnih himen. Skupščina Socialistične republike Slovenije je že 27. septembra leta 1989 z ustavnim amandmajem k Ustavi SRS sprejela Zdravljico za republiško himno. Slovenska himna je tako postala 7. kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe Stanka Premrla. Leta 1990 je bila v Ljubljani še uradno razglašena za himno samostojne Republike Slovenije, kar je zapisano tudi v 6. členu Ustave Republike Slovenije iz leta 1991. Avtor slovenske državne himne je Stanko Premrl. Z njegovo glasbo se Slovenija predstavlja doma in v tujini. Prešernove besede brez Pre-mrlove glasbe niso državna himna, hkrati pa je državna himna sama Premrlova glasba. Dodatno ureja uporabo himne še Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. Himna se izvaja v skladu z zakonom, svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno. Lahko se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in s petjem. Pri izvajanju himne se stoji, lahko se zraven poje. Po končani izvedbi se ne ploska. Pa še dodatno pojasnilo. Premrlova zborovska skladba Zdravljica se lahko poje tudi koncertno, z več kiticami in se pri izvedbi ne vstaja. Podobno velja za druge uglasbitve te znamenite Prešernove pesmi, med katerimi je najbolj poznana Zdravljica Ubalda Vrabca. Samo kadar se 7. kitica Premrlove Zdravljice poje samostojno kot državna himna, se pri izvajanju vstane. Kopija originala Zdravice iz NUK-a Vinograd v Prekmurju Moški pevski zbor Vinograd, ki deluje štiri leta, navdušuje ljubitelje petja predvsem v domačem kraju, kjer se na vsaki prireditvi sliši njihova pesem in je soustvarjalec kulturnega in družabnega utripa na vasi. pesmi o vinu, ki jih redno uvršča v svoj program, saj je z vinom povezano tudi ime zbora. Za gostovanje v Prekmurju pa je zbor odpel prekmurske pesmi in to v prekmurščini: Vsi so venci vejli, Mož je sejao repo, Teče mi vodica... Od poslušalcev so izvabili aplavze, kar je bilo za vse čudovito plačilo za trud. Po koncertu smo si ogledali Plečnikovo cerkev v Bogojini in se okrepčali s tipično prekmursko hrano v bližnjem kmečkem turizmu. Naslednji dan so prijazni gostitelji dobro razpoloženim gostom razkazali zanimivosti in lepote Prekmurja. V največji katoliški cerkvi "'C 'T’ečkrat pa je zbor gostoval \/ tudi v zamejstvu. Redno T se udeležuje prireditve Primorska poje, saj je danes splošno priznana kot največja vsakoletna pevska revija na Primorskem. Zbor vsako leto zaključi sezono s samostojnim koncertom, ki je ponavadi junija meseca. Letos je v goste povabil moški pevski zbor Napev iz Batuj ter dekliški cerkveni zbor iz Kamenj. V soboto, 28. maja, se je zbor Vi- * v Odrancih, kjer nas je lepo sprejel nograd za dva dni odpravil na go- tamkajšnji župnik, so pevci zapeli še stovanje v Prekmurje. Pevci so s P™ cerkvenih pesmi. Pot nas je vo-seboj vzeli boljše polovice in najbolj dila do Ižakovcev, Filovcev, Bukov-zagrete simpatizerje zbora. V avto- niškega jezera, Babičevega mlina ... bus smo naložili vrtovinske češnje, Zahvala za uspešno predstavi-ki jih je v svojem sadovnjaku nabral tev zbora Vinograd iz Vrtovina gre Jordan Podgornik, dobro kapljico predvsem neutrudnemu zborovodju vinarja Gorazda Batagelja, da pogo- petru Vidrihu ter požrtvovalnemu stimo Prekmurce. predsedniku zbora Igorju Cigoju, Koncert seje odvijal v kulturnem kot tudi vsem članom zbora, domu v Bogojini. Zbor je zapel nekaj Nevenka G Oktet Castrum kot klapa Bevanda 1 i antje, pa zapojte še kakšno »■H dalmatinsko, saj jo znate! .A. Predvsem na raznih obletnicah, srečanjih ali kar tako, so nas vedno znova spraševali. Očitno so ljudem, pa tudi nam, ki se s petjem ukvarjamo, dalmatinske pesmi, njihova spevnost in melodičnost vedno znova všeč. Dovolj razlogov za odločitev, da naštudiramo dalmatinskih pesmi za en celovečerni koncert. Ker dalmatinske pesmi prepevajo 'klape1, smo potrebovali še ime. Vinu, temu simbolu Vipavske doline, smo dodali vodo in oktet Castrum je postal klapa Bevanda. Kar malo s strahom smo začeli priprave na koncert 11. junija v Vipavskem Križu. Predvsem smo se spraševali, kako bodo ljudje sprej6^ to, da jim dalmatinske pesmi p°je oktet Castrum. Veliko truda s1110 vložili v vaje, priprave odra in graJ' skega dvorišča, si želeli lepo vreme> predvsem pa vsaj spodoben obis poslušalcev. Uresničilo se nam je vse. Lepo vreme, polno grajsko dvo rišče, več kot štiristo poslušalcev. N3 nas je bilo le še to, da vseh teh lju<^ ne pustimo na cedilu, jih ne razoča' ramo s svojim prepevanjem. Že P° uvodnih pesmih, smo začutili, da s° nas poslušalci sprejeli, sprostili sm° se tudi mi in po odzivu poslušalcem njihovih komentarjih po koncert3 in ob kozarcu bevande smo vese sprejemali čestitke. Lep je občutek’ ko veš, da ti je nekaj uspelo. Marjan Krpan Naj se sliši pesem o svobodi Zborovsko kroženje f. r- T f (inč. rr\ ***’«*#¥* * *w ^ f | lab or, 4. junija - Moški zbor Provox iz Dornberka je na .A- Tabru nad Dornberkom uspešno izpeljal že osmi večer zborovske glasbe. Gre za originalno zamisel, ko šest pevskih zborov kroži in nastopa na treh prizoriščih (Pod terom, Pri Štirni, Pod kolono). Tako poslušalci na vsakem od prizorišč prisluhnejo vsem šestim zborom. Tokrat je bilo obiskovalcev zelo veliko, saj so nastopali poznani pevski sestavi na čelu s Slovenskim oktetom. Tudi ajdovski delež v večeru je bil opazen, saj je nastopal moški zbor Srečko Kosovel (na fotografiji), ženski zbor ČarniCe pa je vodila Martina Batič. Tudi pevsko srečanje v Tabru je bilo letos v znamenju 20. obletnih osamosvojitve, zato so organizator ji sodelujočim zborom priporočili’ da v program uvrstijo pesmi z do moljubno vsebino, v skladu s sloga nom prireditve - Naj se sliši pes£l11 o svobodi. Vendar pa se z izjemo0 kosovelovcev zbori tega niso na) bolj držali. So pa zato vsi nastop3)0 či skupaj, ob koncu druženja in 0 podpori občinstva, zapeli še Vstaj6 nje Primorske. Čeprav je dež nekoliko motil prire ditev, pa je večer minil v prijetne31 razpoloženju, za kar ima zaslug6 slikovito naselje samo, pa tudi pri)3 zni domačini. er Stopinje, koraki Vande Žvanut Vanda Žvanut je 9. junija 2011 v Domu krajanov v Ajdovščini predstavila svojim prijateljem, - pravi Množici ljudi svojo tretjo knjigo, tokrat proze, Stopinje, koraki. Predstavitev je pripravila Ivana Slamič, ^di urednica Vandine knjige, svoji babici je zaigrala na violino Živa Žvanut (na fotografiji), pela pa sta Katja Leban in Matija Rupnik, oba iz razreda solopetja, ki ga na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca vodi pro-fesorica Jerica Rudolf. ^ T"anda Žvanut je članica \ / društva Most in njegovega V krožka ustvarjalnega pisanja, a ljubiteljica pisane besede je že °d otroštva v Podragi, pot do ustvarjalke pesmi in proze je bila pri njej samo nadaljevanje in utrditev ljubezni do izrečenega: vsega, kar smo in vsega, kar nas določa, buri naše doživljanje in ustvarja željo reči, zapisati in, končno, objaviti. Vse svoje Iri knjige je izdala v samozaložbi, najprej pesniški zbirki Le trave vedo in Pride dan, ko kostanj zacveti, vse $voje tri knjige pa je opremila s svojimi risbami. Vandino pisanje izhaja iz spoznanja, da je vse, kar smo, potopljeno v temo in da vse, kar smo, postane vidno z besedo. Zato v pesmi Tema Pravi: Razsvetlila bom temo z besedo, / zakaj v molku je toliko teme in pozabljenih besed. / V molku še sanje llmrejo. / Razsvetlila bom temo s sve-ttobo ljubezni. V prozni knjigi razsvetljuje s sve-d°bo ljubezni temo svojega otroštva v Podragi, med vojno in po njej, leta brezskrbnosti in leta strahu, doživljanje lepote življenja in grozo smrti, zareze preteklosti, ki so jo za-Znamovale za celo življenje, kmečka opravila, v katera so bili vključeni tudi otroci, v nekatera le oni, radoživost vaške otroške skupnosti, prva razočaranja in prva veselja, žalost in zabavo podraških otrok. Stopinje bi lahko bile neskončne, zgodbe bi se lahko nizale, Vanda osvetli le nekatere spomine in z njimi vzpodbuja pri bralcu novo spominjanje in nove zgodbe. »Ni napisala, kako sem ji zažgal kito,« je rekel poslušalec, drugi se je spomnil učiteljice Čite, tretji, kakšno je bilo njegovo otroštvo v drugi vasi in morda drugih časih. V Stopinjah spoznavamo vrednostni sistem vasi, mesto, ki ga imajo v življenju generacije in, kljub trdosti življenja, revščini medvojnih in povojnih let, veselje in srečo otrok. Prvi del bi lahko bil samopomilo-valen, a Žvanutova se temu izogne s humorjem, blago ironijo, tudi do sebe. Iz teh kratkih zgodb, ki imajo, poleg drugega, veliko etnološko vrednost, pa žarita dva človeka: najprej njena mama, modra in ljubeča kmečka ženska, in njen ata stari, trden kmet, ki izgubo sina v vojni prekriva z delom in (navidezno) trdoto do vnukov. Koraki, drugi del knjige, so kratke zgodbe, ki jih je pisalo Vandino odraslo življenje. Na poseben način pa se ponovi tema prvega dela: človek, ženska, z drugimi ljudmi in sama s seboj, saj je otroštvo obdobje shranjevanja v kamrico spomina, je čas ustvarjanja ozimnice občutij in odnosov. Zato je prvi del knjige Vande Žvanut pisan v prvi osebi. Z največkrat tretjeosebno pripovedjo v drugem delu navidez zaklepa kamrico, a vse, kar je v kratkih zgodbah opisano, raste iz spomina, iz njenega dojemanja sveta, ki se je oblikovalo v otroštvu, iz hrepenenja po boljšem in lepšem življenju, ne materialnem, pač pa čustvenem. Izkaže se, da je to hrepenenje iluzija. Boljše in lepše življenje se odmika, pušča za sabo rane in brazgotine. Vandino zdravilo zanje sta zopet humor in blaga ironija, s katerima opazuje ravnanje ljudi, tudi- tretjeosebno pripovedovalko. Zdravilo zanjo je njeno prepričanje, da je življenje vredno in veliko, ko človek sledi svojemu notranjemu kompasu: biti dober, ne obsojati drugih, biti kritičen do sebe in zvest svoji najvišji zapovedi: samo človek sem. Zato Vanda v zadnji zgodbi ugotovi, da je dan lahko tudi lep. Stopinje, drobne, postanejo čvrst korak. Bralci bodo vstopali v Van-din svet in v njem odkrivali bogastvo svojega. ISL, foto MŽ Ljudska univerza Ajdovščina vas skupaj s partnerskima organizacijama idrijsko Cerkljansko razvojno agencijo in Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava vljudno vabi na zaključno konferenco projekta M Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje - H »el i pfc. IMftt Partnerstva v četrtek, 7. julija zlil, ob 11.00 uri na Dvorec Zemono pri Vipavi. Na zaključni konferenci bomo pre$stav|i jtavr^|el izobraževanja, ki smo'g^rk2Vili v projektu in se je ■v m «. Sir V nadgradil v nove, odprte možnosti za učenje.fJo# izobraže^ajna praksa nudi podporo vseživljenjskemu 'Imokratičnost, odprtost in dostopnost izobraževanja in usposabljanja, inovativnosti, zaposlenosti in zaposljivosti ter hitrejše prilagajanje zahtevam sodobne ^|elro'ižiže fifiifiajboljŠi način za doseganje večje socialne vključenostC žmartjšapje regionalnih'razlik in višji življenjski standard, Projekt sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. LJUDSKA UNIVERZA AiflOVCClN* /"v TRG REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT _j jNiikvbapTnttfjmSnfrkKt Lavričeva knjižnica Ajdovščina Zaključek literarnega natečaja Ajdovščina, 13. junija - V Lavričevi knjižnici se je zgodila zaključna prireditev literarnega natečaja Kdo bo meni napravil srajčico? Tk "T- a natečaj je prispevke posla- I I lo 24 učencev iz osnovnih A. šol iz Ajdovščine, Cola, Črnega Vrha in Dornberka ter CIRIUS - a iz Vipave. Tričlanska komisija je med prispelimi deli izbrala šest najboljših, katerih avtorji so prejeli nagrade. Med njimi je nedvomno izstopala Gaja Piščanc iz dornberške šole z Dnevnikom neke najstniške kreatorke, v katerem je domiselnim dnevniškim zapisom dodala risbe svojih originalnih kreacij. Natečaj se je namreč (tudi skozi parafrazo naslova znane povesti) nanašal na tekstilno panogo. Lani so prvi natečaj posvetili vipavski mlekarni (Beli zakladi nanoških planin) in kot je povedala bibliotekarka Zdenka Žigon, se že veselijo prihodnjih natečajev, saj je izbor različnih panog (in njihovih nosilcev) na Vipavskem zelo pester, z bogato tradicijo. udeleženci natečaja so si nato ogledali še lutkovno predstavo Palčica, ki jo je predpremierno uprizorila dramska skupina Žar iz Ajdovščine. rl J MLINOTEST lkW POSEBNA PONUDBA V JULIJU PONUDBA VEUA OD V. 7. DO 31. 7. 2011 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG INSTANT POLENTA soo g 0,69 € DURUI SVITKI SOO g REDNA CENA: 0,84 €/kos 0,65 € REDNA CENA; 0,79 €/kos JAJČNI^ PERESNIKI veiiKi SOO g 0,79 € jp JAJČNI OZKI REZANCI SOO g KAPELETTMESNI - DRUŽINSKO PAK. 400 g DIVITA ZELENJAVNA OMAKA 3S0 g REDNA CENA; 0,99 €/kos 1,09 € REDNA CENA; 1,31 €/kos\ 1,99 € REDNA CENA: 2,39 €/kos\ 1,19 € I REDNA CENA: 1,42 €/kos SAVOIARDI 400 g DIVITA PIRINI REZANCI 2S0 g PIZZA MARGERITA 900 g LINZER KEKSI 400 g 1,18 € REDNA CENA: 1,49 €/kos I 0,88 € | REDNA CENA: 11,08 €/kos\ 3,99 € REDNA CENA: \ 4,83 €/kos 1,89 € REDNA CENA: 2,29 €/kos KROFI 4 x 80 g 1,89 € JOGURTOVA REZINA 140 g ; REDNA CENA: \2,13€/kosl 1,19 € | REDNA CENA: 1,45 €/kos\ CCNE SO V SUR IN VKLJUČUJEJO DDVI ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO. Dobro je biti drugačen Danes nudimo: Cmoki imajo zelo dolgo tradicijo, saj so bili že v 9. stoletju prvič omenjeni v pisani besedi. Poznajo jih po celem svetu: obožuje jih celotna srednja in vzhodna Evropa, nanje niso imuni nit v Aziji. Kitajci jih polnijo z mleto govedino, svinjino, jagnjetino, piščancem, ribami ali rakci. Radijih pripravljajo tudi v zelenjavnih različicah: s čebulo, stročnicami, zeljem in drugo zelenjavo. Japonci jih začinijo z ingverjem ali s čebulo. ,, Cmoki s paradižnikom in baziliko Divita v čebulni omaki Sestavine za 4 osebe • 500 g Cmokov s paradižnikom in baziliko Divita • 400 g svinjskega fileja • 2 čebuli • sol poper, olje, majaron Cmoke kuhamo v slani vreli vodi samo 4 minute. Zrezke mariniramo s soljo, poprom in oljem (to lahko storimo tudi kakšen dan prej). Zrezke po obeh straneh popečemo v ponvi in zložimo na krožnik. Čebulo narežemo na rezine, jo prepražimo in zalijemo kar z vodo od cmokov, da se omaka zgosti. Zrezke položimo v omako in začinimo z majaronom, soljo in poprom. Pokrijemo ter dušimo 6-7 minut. Na krožnik položimo cmoke, zraven serviramo meso in prelijmo z omako. Takoj postrežemo. Cmoki s skutinim in špinačnim nadevom Divita v sirovi omaki Sestauine za 4 osebe • 500 g Cmokov s skutinim in špinačnim nadevom Divita • 200 g slanine v kosu • nariban korenček • 2,5 dl smetane za kuho • 50 g topljenega sira • zajemalka vode od kuhanih cmokov • 100 g naribanega sira za pizze ali drugi sir • so!, poper, muškatni oreh, origano, ščepec sesekljanega peteršilja Cmoke skuhamo v slani vreli vodi, kuhajo naj se 4 minute. V vročo ponev stresemo na kocke narezano slanino in jo popečemo, dodamo nariban korenček in ga malo podušimo zraven slanine, po želji dodamo tudi česen. Zalijemo z eno zajemalko vode, v kateri so se kuhali cmoki. Dodamo topljeni in nariban sir ter smetano za kuho. Začinimo po okusu in-kuhamo 5 minut. Kuhane cmoke zložimo na krožnik in prelijemo s kremno omako. Kremno omako lahko pripravimo tudi brez slanine in namesto slanine uporabimo tofu. Odlični so in enostavni za pripravo! Boris Žigon do brona na svetovnem prvenstvu ^ška Grapa je bila letos prizorišče 8. svetovnega prvenstva v gorjem maratonu in 10. gorskega maratona štirih občin. % TTsoboto, 18. junija, se je na \ / 38 km dolgo pot podalo 405 V gorskih tekačev z rekordno ^eležbo 14 reprezentanc. Tekači so morali premagati kar J300 m višinskih razlik, od tega je *lo vzponov za 2500 m, spustov pa *a 2800 m. Iz Petrovega Brda so se ^jprej povzpeli na skoraj 1800 m vi-s°k vrh Čez Suho, ki je tik pod Črno Ho, se spustili do Hude Južne, ki ed na višini 361 m in se ponovno ^vzpeli na 1630 m visok Porezen. tu jih je čakalo še slabih 8 km sPusta do Podbrda. najlepši možen način se je za Vse delo in ves trud, ki je bil vložen v organizacijo tega izjemnega do-Mka, oddolžil Mitja Kosovelj iz ^°ve Gorice, saj je s časom 3:22:32 P°stal svetovni prvak! Kot ekipa so Oi Slovenci v postavi Mitja Koso-VePj> Simon Alič in Peter Lamovec na ^ličnem drugem mestu. Tri ženskah je slavila Britanka Thilippa Maddams s časom 4:08:46. Slovenske reprezentantke so v pojavi Valerija Mrak, Mihaela Tušar jn Danica Kovačič kot ekipa dosegle ePo peto mesto. Tla maraton se je podalo tudi 14 *ekačev iz vipavske in ajdovske ob-cDe. Skozi cilj so po naslednjem Ustnem redu prišli Stanko Čufer, Dragan Vodopivec, Boštjan Bizjak, Boris Žigon, Ivan Sokol, Ivo Kete, Bernard Črmelj, Benjamin Kodele, Viktor Čermelj in Simon Ušaj. Tekme se je udeležil tudi Uroš Vodopivec, a je v drugem delu proge na žalost odstopil. Pogum in vztrajnost so na maratonu pokazale tudi tri predstavnice nežnega spola: Darja Jejčič, Valentina Čufer in Sonja Božič Pudgar. A domov niso prišli brez medalje, saj je Boris Žigon v kategoriji članov nad 60 let s časom pet ur in 16 minut dosegel odlično tretje mesto in si tako prislužil bronasto kolajno svetovnega prvenstva, ki mu bo zagotovo ostala v nepozabnem spominu. Bravo, Boris (na fotografiji prvi z desne)! Čestitke vsem udeležencem za premagano progo, saj nenazadnje posebej zanjo velja, da je vsak, ki pride skozi cilj te težke preizkušnje, zmagovalec! vč ^ladi Vipavci prvaki MNZ Ha NK Vipava U - 8 je letos zelo uspešna. Po velikem uspehu v Umovanju RIN (Rad igram nogomet), kjer se jim je uspelo uvrstiti 113 finalni turnir najboljše četverice v državi, še naprej nadaljuje z ^Pehi na turnirjih. V 'T'soboto in nedeljo, 11. in 12. \/ junija, se je v Ajdovščini od-» vijal mednarodni nogome-*ni festival Mali talent' v kategoriji ' 8 (sodelovalo je 12 ekip). Ekipo . K Vipava so sestavljali naslednji §ralci: Jure Nabergoj, Gregor Ada-H Nejc Adamič, Leonardo Kri-H Aron Petkovšek, Miha Kopatin, r*an Božič in Danjel Krapež, trener He Egidij Pavič. ^ soboto so bile odigrane tekme v lupinah, kjer se je ekipa NK Vi-j^a uvrstila v nedeljski četrtfinale. ‘ asprotnik v četrtfinalu je bila eki-Primorja. Po zelo težki, napeti in ^tlačeni tekmi so z 1 : 0 zmagali 'Pavci. V polfinalu so se pomerili z ekipo NK Portorož, ki so bil v sobotni tekmi boljši. Z boljšo igro v nedeljskem polfinalu pa so Vipavci zmagali s 3:1. V finalu so se pomerili še z ekipo HAŠK iz Zagreba. Veliko fizično močnejši Hrvati so postali zmagovalci turnirja šele po izvajanju kazenskih strelov. Velja omeniti še, daje v ekipi Vipave nekaj mlajših igralcev, ki bodo za selekcijo U - 8 lahko nastopili tudi drugo leto. V soboto, 18. junija, pa je bil odigran še zaključni turnir selekcij U - 8 MNZ Nova Gorica v Mirnu. Tokrat so bili v finalu Vipavci uspešni in z 2 : 0 premagali vrstnike Primorja. epa Drugo in tretje mesto Veterani NK Primorja dejavni V prvem junijskem vikendu so Ajdovščino obiskali nogometaši - veterani FK Rudar iz Breze. Že na dan prihoda v petek je bila po uvodnih pozdravih, nagovoru občinskega svetnika Matjaža Bajca in odigrani bosansko - hercegovski ter slovenski himni še zanimiva nogometna tekma med veteranskima ekipama NK Primorje - FK Rudar Breza. T~~W elo dobri posamezniki iz f bosanske ekipe so prikazali M. ^/odlično tehnično znanje, domačini pa so se jim znali zoperstaviti in v hitri, dinamični ter za gledalce privlačni tekmi, polni priložnosti na obeh straneh, sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Naslednji dan so jih gostitelji popeljali na rafting in piknik ob brzi- cah reke Soče. Zdaj že tradicionalno letno srečanje, ko ekipi izmenjaje enkrat letno gostijo prijatelje, je tudi letos izzvenelo v prijetnem vzdušju, ob športnih motivih pa se druženje. izkoristi tudi za predstavitev lepot naše države. Tovrstnega druženja pa si ne moremo predstavljati brez izdatne podpore občine Ajdovščina ter sponzorjev (Avto Batič, picerija Na placu, pekarna Kukaj, okrepčevalnica Sončna ura, slaščičarna Pika, zelenjava Šabani, Mitja Tripkovič, ŠD Police, Farna Vipava, Era d.d., gostilna Nives, vinska klet Vipava, ozvočenje Boris Fabjan, Rolfix d.o.o.). Veterani NK Primorja pa ne počivajo in že 18. junija so se udeležili mednarodnega turnirja v Gorišnici na Štajerskem in v polfinalu, čeprav precej oslabljeni, premagali domačo enajsterico, v finalu pa nesrečno izgubili in osvojili končno drugo mesto. Naslednji vikend so se udeležili še tradicionalnega turnirja - memoriala Plešinac v Vipavi in najprej izgubili proti ekipi NK Ljubljana, nato pa premagali ekipo NK Vipava in osvojili končno tretje mesto. Sandi Paljk 3. gorski tek na Malo goro V soboto, 25. junija, seje v Kamnjah odvijal 3. gorski tek na Malo goro, ki šteje za pokal gorskih tekov Primorskih novic. V lepem, sončnem vremenu seje na štartu teka zbralo 50 tekačev. To je manj kot prejšnja leta. Istega dne je bil namreč še tek v Ilirski Bistrici, naslednji dan pa v Dobravljah. vse pa enkraten razgled na dolino, vse tja do tržaškega zaliva. Na koncu bi se v imenu organizatorjev zahvalila vsem, ki so sodelovali in pomagali pri izvedbi tega teka, pa tudi sponzorjem za materialno in finančno pomoč. Vse rezultate teka in fotografije si lahko ogledate na naši spletni strani www.kamnje.si. M.Č. Tr epa a naporna proga, dolga 4800 m in z višinsko razliko J. ^800 m, poteka v glavnem po gozdni poti. Start je bil v Kamnjah pri cerkvi, cilj pa pri koči na Mali gori. Že tretje leto zapored je najhitreje v cilj pritekel Simon Alič, ki je bil zmagovalec tudi v svoji kategoriji starejših članov (1966 - 1975). S časom 0:31:44 je za deset sekund izboljšal rekord proge in bil za to dodatno nagrajen. Drugo mesto si je pritekel Klemen Triler, tretje pa Marco Moretton iz Italije. Med ženskami je bila letos najhitrejša Mihaela Tušar s časom 0:43:06 (v ženski konkurenci letos ni bilo rekorda proge), na drugo mesto se je uvrstila Urša Trobec, tretja pa je bila Jolanda Kofol. Med domačini so se s progo spopadli Aljaž Črmelj, ki je s časom 0:45:57 v svoji kategoriji mlajših članov osvojil drugo mesto, Viktor Čermelj s časom 0:57:20 in Andrej Rijavec, ki je kot 'metla' spremljal zadnjega tekmovalca. Najstarejši tekač je bil tudi letos Albert Lazar, ki je s svojimi 74 - imi leti še vedno dovolj hiter, da užene marsikaterega mlajšega tekmovalca. Kot vsako leto so bili tekači in njihovi spremljevalcitudi letos na cilju lepo postreženi. Čaj, voda, sok, sadje, pecivo (kamenjske gospodinje se vedno potrudijo in spečejo domače pecivo), pašta. Za najboljše ročno izdelani pokali (izdelal jih je Darko Vodopivec), za ženske šopki cvetja z Male gore, za Potepanje po Južni Ameriki (2) Šesttisočakje vabil Spust nas je vodil po melišču. V močni sončni pripeki je bilo hudo, toda povratek je vedno hitrejši in manj utrudljiv. Prišli smo do džipov, s katerimi smo se odpeljali do hostla. Tam smo pospravili svojo prtljago in se vrnili iz Bolivije v Čile, natančno v San Pedro de Atacama. Stanovali smo v hostlu, ki nas je spominjal na dom, saj se je imenoval 'Sonchek' -njegova lastnica je namreč Slovenka. Doživetje najlepšega dela Južne Amerike ostane človeku za vedno v spominu. ru, podobnem Mrtvemu morju. Od' šli smo na izlete na peščene sipine’ na njih preizkušajo svoj pogum in znanje srfarji na pesku, in poskušal' smo dojeti vse lepote, ki so se tu p°' nujale. Kot na dlani smo imeli mest0 s tržnico, na kateri smo si lahko p° Vmestu je manjša cerkev iz 17. sto- . v.,. » ,. , J 1 tešili zelio po nakupu, letja in Le Paigov muzej s številni- pot nas je vodjla y Santiag0 de Chi- BraneJazbaf P . .. f daje pa videz kavbojskega mesta sre- ot smo zaceli v popolni temi, vrniti. Pokrajina je bila sanjska, fo- di pU^ave ob 5. uri zjutraj. Hoja je bila toaparat in kamera nista mirovala. primerna višini, to je 4500m. Na vrhu pa je bilo kot na Luni. Ne-Z jutrom se je razširilo tudi naše pozabno doživetje, sreča. Stiski rok obzorje. Pogled se je ustavil na lagu- sopotnikov so bili tu še močnejši, nah, Blanca in Verde, ter več vulka- objemi so prihajali iz srca. Z nami nih; puščava, kamor ti je seglo oko. sta prišla na vrh tudi dva vodiča. Višina se je že oglašala, vendar sam Marsikdo je čutil utrujenost, izčr- nisem imel še velikih problemov, panost zaradi poti in zaradi višine, dva sopotnika pa sta se že morala vendar ... San Pedro de At.cama je majhno lahko pohva|1 z vsa' }}0 snnJm, ^«“ P» * k™1«)™ * mesto na severu Čila, blizu tromeje dnevi y ktu in samo z enim obilnim Argentino, z Bolivijo in Argentino. Leži v oazi deževjem Mest0 bogatijo številni puščave Atacama, na nadmorski vi- moteh in hostli; med njimi je tudi šini 2400 m. Šteje 5 tisoč prebivalcev, slovenski hostel 'Sonchek' V njem smo prebivali. Lastnica je Slovenka, Mojca (na fotografiji z avtorjem) z Gorenjskega, ki jo je ljubezen pripeljala tako daleč. Najlepši prizori v mestu so zvečer, ko številni lokali zakurijo ogenj v notranjščini in se noč ob zvokih čilske glasbe zavleče v pozne ure. Naslednji dan smo si vzeli za oglede in občudovanje tega nepozabnega mesta. Kopali smo se v slanem jeze- ORAT) P. E NISTVO / Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.bandelli.si info#bandelli.si Porfido - Fasadna opeka antik HHMIMk m r ep rzm mmm w Fasadne betonske obloge In zvočne izolncl|e Edilg&i ZUNANJA UREDITEV. OBLOGE, TLAKI in FASADE Vemo, da imate naporen vsakdan. Razpeti med obveznosti, družino in tiste športne aktivnosti ali sprostitev, ki so samo vaše in vam dajejo energijo, da se vsako jutro zbudite z nasmehom. Uživate v hitrem življenjskem tempu, ga dohitevate in prehitevate. Kjerkoli že ste, razmišljate o naslednjih ciljih. In Tov/ota Verso je idealna za uresničitev teh. Vsak kupec prejme DVD predvajalnik z dvema zaslonoma in dvema igralnima konzolama brezplačno! Količina vozil je omejena. PHILIPS dovršeno In prepr®«10 TOVOTA m<_. OPTIMAL —-H S ORIVE uiiuui.toyota.si AVTOSELECT Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica (05)330 60 70 Today Tomorroui Toyota Zlata obletnica mature Nagovor na jubilejnem srečanju Ekonomske šole Razred A | 'V ragi sošolci, dragi profeso-1 rici! j * Še enkrat pozdrav vsem, ki ste prišli na praznovanje zlatega jubileja! Od skupaj 45 še živih nas je tukaj 38. Veseli smo, da sta med uami profesorici Jožica Trojer in Li-vija Arčon. Saj ni res, pa vendar je, zlato obletnico praznujemo! Praznujemo obletnico zaključka, nas pa vežejo leta pred tem, leta šolanja od 1957 do 1961. Pred 54 - leti snio ob tem času, vsak v svojem kraju Primorske - od Bovca, Tolmina, krd, Nove Gorice, Krasa in Vipa-Vske doline - zaključevali osnovno šolo oziroma takrat nižjo gimnazijo. Skupaj s starši in učitelji smo se sPraševali, kam naprej - ali delati v tovarno, ali v poklicno šolo, ali v Srednjo šolo. Prav v tem času, 23. maja 1957, je takratni Okraj Gorica ustanovil Ekonomsko srednjo šolo v Ajdo-vščini. Verjetno je bilo za marsiko-ga od nas prav to usodno. Za nas iz Vipavske doline je bila šola blizu, za Vse pa cilj in možnost za pridobitev 2nanja za zaposlitev ali za nadaljnje šolanje. »Uradniki bomo!« smo si rekli. Najprej smo morali v mesecu juniju °Praviti sprejemne izpite — preizkuse znanja iz slovenščine, matematike in tujega jezika. V začetku Septembra smo prišli v Ajdovščino, Uekateri s prtljago v dijaški dom, drugi vsakodnevno od doma. Stara stavba v Farberaju je postala skromen dom za vse iz oddaljenih krajev. Učilnico smo imeli v stari šoli v Cfmtu mesta skupaj z vajeniško šolo m osnovno šolo. Učilnica za strojepisje je bila v prostorih podjetja Lipa. Pavle in Zdravko sta v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici prelista-vala dnevnike posameznih letnikov m zbrala podatke o učencih, učiteljih, predmetih, o vsakodnevnih dogodkih, o konferencah, pa tudi 0 grajah in ukorih, ki jih bomo na kratko predstavili. V prvi letnik nas je bilo vpisanih 'U, od tega 68 uspešnih. V naslednjih letnikih je bilo manj osipa, so Se pa nekateri prešolali in tako nas je leta 1961 uspešno zaključilo šolanje ^5, v A razredu 28 in 27 v B razredu. U začetku smo bili organizacijsko P°d okriljem Gimnazije Ajdovščina. Ravnateljica je bila prof. Mira No-Vak. S prihodom ravnatelja Frana doša je postala šola organizacijsko samostojna. foto Foto Fantasy V posameznih letnikih smo imeli od 12 do 14 predmetov. Štipendisti Okraja in občin so v zadnjem letniku imeli še tri dodatne predmete. Štefan Trojer je bil razrednik v A razredu vsa štiri leta, v B razredu pa v prvem letniku Rihard Stibilj, potem pa še Livija Pahor in Dušan Šinigoj. Ker je bila šola v nastajanju, so se profesorji menjavali, za posamezne predmete pa so se vključevali strokovnjaki - praktiki in manj pedagogi- Steber šole je bil naš dragi in cenjeni ravnatelj Frano Toš. S svojim znanjem in s toplim, pa tudi strogim pristopom, nas je vedno pozitivno predmetov ne znamo prav nič, zato je prišlo 27. in 28. oktobra 1958 do štrajka - demonstrativno smo zapustili učilnice in šli v naravo. Sledile so neupravičene ure in ukori za cel razred. Zanimivo, da v dnevniku piše, češ da smo utrjevali snov. Pozitiven učinek štrajka je bil sklep učiteljskega zbora, da v ponedeljkih ni kontrolk in šolskih nalog. V tretjem letniku je bilo največ zamenjav profesorjev. Matičiča je zamenjala Stantičeva, prišli so Silva Sever, Lidija Dmitrovič, Dušan Šinigoj in Franc Pucihar. Prav slednji je postal kmalu strah in trepet, kar pa se je tudi pozitivno odražalo. Po tretjem letniku je sledil maturantski izlet po Jugoslaviji. V Beogradu smo si ogledali številne znamenitosti takratnega glavnega mesta SFRJ. Nadaljevali smo v Bosno in Dubrovnik. Vožnja po ozkotirni železnici nam je nudila posebne zanimivosti, lepo pokrajino in prijetno vzdušje v vagonih, tudi z učno uro poljubljanja. Še dobro, da je bil v Sarajevu okraden le profesor Šinigoj. V Dubrovniku je marsikdo prvič od blizu videl morje in se kopal v njem. Kaj se je dogajalo na ladji od Dubrovnika do Reke, pa vedo povedati le budni opazovalci. V četrtem letniku smo bili že prekaljeni in smo kar uspešno krmarili od konference do konference. Tudi v tem letniku nas je dodobra potil Pucihar. Ocene zadnje naloge je sporočil šele, ko smo cvek že pokopali. Razred B usmerjal za učenje in za življenje. Prvi letnik je bil uvajalni za dijake in za šolo. Na koncu letnika smo šli na izlet na Ptuj. V počitnicah smo opravili obvezno prakso in nekateri ob knjigah ponavljali snov za popravne izpite. Kar nekaj jih je šlo namesto na prakso v srednješolsko delovno brigado. Drugi letnik smo obiskovali že na lokaciji v Šturjah. Drugi letnik smo si zapomnili po profesorju Joži Ažmanu. Imel je kratka predavanja in ogromno pisnih kontrolnih nalog. Pred vsako nalogo je k sebi za kateder poklical dve dekleti in sedel na sredo in dejal: Eine Rosse zvvischen zwei Domen / Roža med dvema trnoma. V smeh pa nas ni spravil, saj smo se zaradi neznanja dobesedno tresli od strahu. Zanimivo je bilo tudi njegovo ocenjevanje; najslabša je bila ocena minus nula - dvakrat podčrtana, plus nula in plus ena je bilo že kar dobro. Že na koncu oktobra smo ugotovili, da njegovih foto Foto Fantasy Kar nekaj zagate nam je povzročila nova vsebina mature; spis iz slovenščine ter izdelava in zagovor diplomske naloge po izbranih temah. Prišlo je do pozitivnih in negativnih presenečenj. V šolskih dnevnikih je rubrika za vpisovanje kazni v glavnem prazna, bili smo kar pridni. Nekaj ukorov je bilo zaradi slabega vedenja, odgovarjanja profesorjem, nedekliškega obnašanja do fantov, sprehajanja po mostu namesto pouka. Največ pa je bilo ukorov in opominov zaradi prišepetavanja, oziroma strokovno; zaradi 'onemogočanja objektivnega ocenjevanja'. Poleg učenja se je na šoli dogajalo še marsikaj. Vključevali smo se v pevski zbor, tamburaški orkester, dramske skupine. Na odru so zaživele prave gledališke predstave: Košček sreče, Talci — Marta in Via Mala. Številni dijaki so bili uspešni na področju športa tudi na športnih Ekenomijadah. Izdajali smo šolski bilten Mladi ekonomist. Nikica, sošolka iz prvega letnika, je na nastopih brala svoje pesmice in polnila strani biltena. Organizirali smo solidarnostno blagajno in zbirali sredstva za izlete. Tudi kaka ljubezenska romanca se je odvijala, Irenci je bila napisana pesmica. Zanimivo pa je, da se v generaciji ni rodila nobena prava srednješolska ljubezen, ki bi trajala večno. So pa naša dekleta privabila Ajdovce, da so se zaradi njih vpisali v našo šolo. Morda je bil Amor naklonjen le našima profesorjema Jožici in Štefanu. Imeli smo tudi svojo himno - po melodiji vojaške koračnice smo peli »Je pa davi slanca pala«. Seveda s Frankom Štokljem na čelu. Pokopavanje čveka je bilo posebno doživetje za Ajdovščino, predvsem pa za nas, ker smo se ga rešili. Takrat smo si že lahko privoščili tudi profesorje in smo jim zložili pesmice. Npr.: Trojerju: Grom grmi in strela bliska, ko Štefan v razred privihra Trojerjevi — Ko bere prosti spis, srce jo zaboli. Saj kar ducat vejic manjka mi! Po opravljeni maturi smo šli na izlet oziroma bolje rečeno na letovanje v Šibenik, kjer smo se sprostili, doživeli lepe dalmatinske dneve, večere, zgodbe in se istočasno poslavljali od šolskih klopi in sošolcev. In začelo se je teh petdeset let. Iz Ajdovščine smo se vrnili večinoma v svoje kraje na delo. Nekaj znanja željnih je takoj nadaljevalo šolanje, nekateri so višjo oziroma visoko šolo končali ob delu. Imeli smo srečo, ker si takrat takoj dobil zaposlitev. Iz otrok vojne in povojne revščine smo večinoma uspešno nadaljevali delo in življenje v času, ko je šlo vse na boljše. Leta so prinesla zakone, družine, kariere. Gradili smo hiše, kupovali stanovanja in avtomobile itd. Vsak si je ustvaril in doživel svojo zgodbo, ki bi bila zanimiva za vse nas. Da bi si jih povedali, bi morali biti skupaj več dni. Teh 50 let je bilo izredno razgibano obdobje, razvoj tehnologij je bil skokovit. Ko smo mi šli leta 1961 'v svet', je šel Gagarin v vesolje. Verjetno je redko katero obdobje v zgodovini prineslo take spremembe in napredke. Malo za šalo in malo za res lahko damo primerjavo - takrat je naš ravnatelj Toš pred celotnim razredom prebral pismo, ki ga je prejelo dekle od fanta. Danes pa pred srednješolskimi centri - delijo kondome. V petdesetih letih smo doživeli tudi težke trenutke. Umrlo je deset sošolcev in sicer: Anica Zavrtanik Rutar, Sonja Vrtovec Krulc, Vida Favetti Varga, Hrovatin Ester Popovič, Ivanka Krhlikar Kuštrin, Jožica Trampuž Bavdaž, Rozina Lozej Lisjak, Dora Birsa Slokar, Dorica Čoha in Silvo Trošt. Umrli so številni profesorji. Poklonimo se spominu nanje. Hvala! Dragi! Za zaključek vam želim, da še naprej ostanemo zdravi. Še posebej želimo okrevanja dragemu profesorju Štefanu Trojerju. Vsem predlagam, da vsako jutro, ko vstanemo pomislimo, kako bi si polepšali dan, ki je pred nami in da doživimo še mnogo lepih dni. Pavle, Ana, Andreina, Zdravko Ajdovščina, 28. maja 2011 Od 1.7. do 31.8.2011 ob nakupu nad 20€ v živilskih prodajalnah Mercator, prodajalnah Hura!, intersport, Modiana, Beautipue, M Gostinstvo, Tehnika, Pohištvo, Gradnja, M holidays, franšiznih prodajalnah in ostalih prodajalnah v Mercator Centrih in Trgovskih Centrih prejmete KUPON UGODNOSTI PRI NAKUPU CELODNEVNE KOPALNE KARTE Laguno 1 MORAVSKE TOMCE .V**HGinSAW3C«IS O’ Terme Zreče e RIMSKE TERME' •ti.iNtu srn M.«*r mi Bohinj Vodni PdiH T ERME TUHELJ Terme Lendava SAUHOtasAsscms ■r** dolenjske toplice šmarješke toplice Ugodnosti na kopalno karto se med seboj ne seštevajo. Ugodnost velja le za celodnevno kopalno karto za odrasle in otroke. Za dodatne informacije obiščite www.mercator.si ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 80. Mercator Že 28. tekmovanje za čiste zobe Zdravje v pesmi Tekmovanje učencev vseh osnovnih šol in CIRIUS -a Vipava na- področju občin Ajdovščina in Vipava se vsako leto v maju zaključi s prireditvijo ali nagradnim izletom. Ujemi poletje Letošnje šolsko leto je bilo na PUM - u (Projektno učenje za mlajše odrasle) še posebej zanimivo in zabavno. Naučili smo se veliko novega, ogromno je bilo zabave in dobre volje. Tudi v poletnih mesecih bo tako. T etošnji zaključek 28. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi A., ^/prehrani je bil še posebno slovesen. Na prireditvi z naslovom Zdravje v pesmi, smo se poklonili zdravju, čestitali zmagovalnim razredom, se naužili lepih besed, čudovite glasbe in petja otrok. Zdravstveni dom Ajdovščina je kot nosilec in organizator te prireditve predstavil programe za krepitev zdravja ter uspešno delovanje na področju zobozdravstvene vzgoje in preventive. V pozdravnem nagovoru je direktorica Boža Ferfolja še posebej izpostavila tesno povezanost ter odlično sodelovanje zdravstvenega doma z osnovnimi šolami in vrtci obeh občin, kar pripomore k promociji zdravja in vzgoji otrok za zdrave zobe in lep nasmeh. Na prireditvi so nastopili zbori iz vseh osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava, folklorna skupina iz Osnovne šole Šturje, skupina otrok z .harmonikami in kontrabasom iz Osnovne šole Col in Instrumenta-na skupina iz CIRIUS - a Vipava. Na popoldanski prireditvi pa se je nastopajočim pridružil tudi zbor iz otroškega vrtca Vipava. Na vrhuncu prireditve so vsi otroci skupaj s pevko Damjano Golavšek zapeli premierno pesem, ki ji lahko rečemo himna zdravju. Pesem je napisala Jožica Randl - Marc in jo poimenovala Na zdravje zdravju. Uglasbil jo je Čarli Novak. Nastopajoče sta povezovala Rebeka Ukmar in Matija Šen, učenca Osnovne šole Šturje, kjer je prireditev potekala. Krasno sceno z mavrico in rožami pa sta postavili vzgojiteljica Suzana Gorup in Silva Karim. Logotip prireditve je narisala Špelca Pelicon, učenka 1. razreda Osnovne šole Šturje, oblikoval pa ga je Stane Randl. Prireditev je bila posneta v živo in težko že pričakujemo zgoščenko, ki jo pripravlja Jure Ferjančič, prejeli pa jo bodo vsi učenci, ki so imeli ob vsaki kontroli čiste zobe. Ta prireditev bo ostala vsem nam še dolgo v srcu in nam tako zelo krepila naše zdravje. Na zdravje zdravju! Damjana Marc, dipl. m. s. 'I1 'V a sedanjim in bodočim 1 udeležencem PUM - a ne bo JLS med poletjem dolgčas, smo pripravili zanimiv poletni program, ki je namenjen vsem, ki želijo vroče poletne dni preživeti na zanimiv in kreativen način. Pripravili smo tedenske delavnice na različne teme. Začeli bomo 4. julija z delavnico učenja hitrega tipkanja, nadaljevali bomo z izdelovanjem unikatnega nakita iz železa, potepali se bomo po naravoslovni učni poti in se hladili ob mrzlem Hublju, konec julija pa bo namenjen dvodnevni fotografski delavnici in kreativnemu kolažu. Vroči avgust pa bo bolj kreativno obarvan. Garderobo si bomo lahko osvežili že 10. avgusta, nadaljevali bomo z delavnico oblikovanja gline, zaključili pa z izdelovanjem mozaika. Vse delavnice so za udeležence brezplačne, saj program sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Potrebna pa je predhodna prijava na telefon 05 366 47 50 ali 041 437 785. Celoten program je predstavljen na spletn' strani Ljudske univerze Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si in na profilu Facebook programa PUM. Delavnice bodo potekale v novih prostorih programa PUM v Palah in na Ljudski univerzi Ajdovščina-Namenjene so druženju, spoznavanju novih prijateljev in pridobivanju novih znanj ter izkušenj. Zato ne ostajajte doma, pridružite se nam in ujemite poletje z nami. Vabljeni- Anja Jamšek Furlan SALON POHIŠTVA Z vami ze 20 let. ^ POSTOJNA • VIPAVA - JELŠANE - MENGEŠ julij '*”****’ ml f) MEHKO ZAPIRANJE (za predale in vrata ) spone vrat BLUM ter iveralne vidne stene in iveralna podnožja V CENI Vse LAMINATNE DELOVNE PLOŠČE* (do globine 60cm**, obdelava vključena) *ki pokrivajo podstavne elemente globine 60 cm **nad 60cm globine - 50% NAJVEČJA IZBIRA KUHINJ MARLES in GORENJE na Primorskem Strokovno svetovanje z dvajsetletnimi izkušnjami Odločite se za kvalitetni pohištvo Odločite se za slovensko pohištvo Najceneje zagotovo v salonih NOVA OPREMA Na vse STEKLENE ELEMENTE,ODPRTE REGALE IN ROLO ELEMENTE Na ZAKLJUČNE POLICE, VENCE, SENČNIKE, OBLOGE*, ŠČITNE LETVE, PODNOŽJA 'brez dekorativnih in steklenih oblog (obdelava vključena) Na 1 KOTNI ELEMENT* PO V 110(115 ) K IPL ali PO V 110(115) K IMR Na 1 OMARO ZA HLADILNIK po Vašem izboru ! * ne velje za VO N 110 K IPL Na vse VIDNE STENE IN ZAKLJUČNE STRANICE (18 mm) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Strniščni dosevki in zatiranje pelinolistne ambrozije ^kateri ste že v preteklih dneh po žetvi ječmena izkoristili vlago v tleh za setev strniščne koruze. V teh ^eh po žetvi pšenice in Jarih žit pa še lahko izkoristimo za setev ostalih dosevkov. Strniščni dosevki lrnajo večstranski pomen pri obdelovanju zemlje. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje ^gativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal, zmanjšuje izpiranje hranil ter zavirajo razvoj in s|denje plevela. Pri tem ne pozabimo tudi na obvezno odstranjevanje oz. zatiranje pelinolistne ambro-%, ki sojo vsi lastniki zemljišč dolžni odstraniti pred cvetenjem. ?;.4' T I % * J ^ - V ^celjja (Phacelia tanacetifolia Benth.) ' X bogatim koreninskim sis-M temom dosevki povečujejo ^--^delež organske snovi v tleh, 'tboljšujejo strukturo in mikrobi-^°ško aktivnost tal, metuljnice pa e dodatno bogatijo tla z dušikom, ^bogatitev tal z organsko maso je e posebej pomembno na njivah, ler ne zaoravate hlevskega gnoja ali dame. Gospodarski pomen dosev-0v je tudi v pridelavi kakovostne in f^ceni dodatne voluminozne krme. ^etoči dosevki (facelija, ajda) so P°rnembni tudi kot čebelja paša. ^kateri dosevki tudi zmanjšujejo °kuženost tal z nekaterimi škodljiv-(npr. bela gorjušica za nematode). a°ravanje križnic (krmna repica in °Srščica, bela gorjušica) pa učinko-Jto zatira strune (biofumigacija), ki dajo vedno večjo škodo. 2 dosevki za ozelenitev njiv preko dtne preprečimo odnašanje zemlje 2aradi vetra in vode ter izkoristimo Prestali dušik v tleh, da se ne izpira v Podtalnico. ^Uprava tal in setev Pfedsetveno pripravo tal za strniščne dosevke opravimo čimprej P° žetvi, zato da ohranimo čim več dage v tleh. Tla minimalno obde-anio ali plitvo (20 cm) preorjemo. orjemo, moramo brazdo takoj žapreti in prerahljati gornji sloj, da 116 'zgubljamo vlage iz brazd. Setev °Pravimo z žitno sejalnico ali trosilnikom rudninskih gnojil. Po setvi ‘•dnljišče povaljamo, da omogočimo D°ljši stik semena s tlemi ter tako hi-bejši vznik. V kolikor so tla po žetvi žit Presuha za obdelavo in vznik do- ®e^ka s setvijo počakamo do prvega uezja oz. do konca poletne suše. Gnojenje kastna doba strniščnih dosevkov kratka. Ob setvi dosevkom gnoji-1110 glede na založenost tal in gnoje-nje predposevka ter glede na željen pridelek zelena mase. Potrebujejo okoli 60 - 80 kg P205/ ha in 80 - 100 kg K20/ha. Potrebe po kaliju in fosforju lahko pokrijemo že pri gnojenju glavnega posevka. Za gnojenje z dušikom, razen pri metuljnicah, potrosimo 80 - 100 kg N/ha. Za tiste dosevke, ki ostanejo na njivi še pozno jeseni (npr. krmne križnice, mnogocvetna ljuljka) odmerek dušika razdelimo na dva dela. Prvič gnojimo z dušikom ob setvi ter drugič tri do štiri tedne po setvi. Za gnojenje uporabimo lahko domačo gnojevko. Krmni dosevki za pridelovanje voluminozne krme in zeleno gnojenje (podor) Sudanska trava (Sorghum suda-nense Stapf.) Sudanska trava je večkosna ne-prezimna krmna rastlina. Ker ima močan koreninski sistem, je primerna tudi za pridelovanje na plitvejših tleh in sušnejših območjih. Najvišja vsebnost hranil je pri višini rastlin 80 - 120 cm. Rabo sudanske trave, preden doseže višino 60 cm, odsvetujemo zaradi vsebnosti škodljivega durina. Rastline vsebujejo veliko sladkorjev, zato je sudanska trava primerna tudi za siliranje (balira-nje). Količina semena za setev je 25 - 30 kg/ha, ki jo opravimo najkasneje do začetka avgusta. Za gnojenje z dušikom priporočamo 60 do 120 kg N/ha. Če sejemo različne vrste sirkov za silažo, se moramo ob nakupu pozanimati, ali so primerni za setev v tem času in o potrebni setveni količini, saj je na trgu več sort in vrst sirkov za silažo in zrnje. Krmna repica in krmna ogrščica (Brassica spp.) Krma, pridelana s križnicami, je izredno kakovostna, saj vsebuje visok odstotek beljakovin, njeno seme pa je poceni. Zraste obilo zelene mase, ki je dobrodošla tudi za zeleno gnojenje in za zatiranje strun na problematičnih njivah. Je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je 6 - 8 dni prej primerna za košnjo. Krmimo jo do zime in je spomladi prva zelena krma v prvi polovici aprila. Za setev potrebujemo 8 -12 kg semena / ha, sejemo lahko od junija do začetka septembra Sorta: PERKO,.... Krmno ogrščico sejemo od julija do konca avgusta v količini 10 - 15 kg semena / ha. Dve razširjeni sorti sta: Starška in Akela. Poleg ozimnih sort krmne ogrščice je še sorta jare krmne ogrščice Helga. Za obilnejši pridelek priporočamo gnojenje z dušikom - 50 - 70 kg N/ha. Inkarnatka (Trifolium incarna-tum L.) Je enoletna prezimna detelja. Sejemo jo v avgustu in da po prezimi-tvi eno košnjo, nato odmre. Njena prednost je v tem, da daje prvo zeleno krmo spomladi. Pridelujemo jo v čistem posevku ali v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in ozimno gra-šico . V mešanicah z mnogocvetno ljuljko posevek gnojimo s 40 kg N / ha. Sorta: Inkara. Grašljinka (mešanica 30 kg /h a ozimne graši-ce, 20 kg / ha inkarnatke in 15 kg / ha mnogocvetne ljuljke) Sejemo 50 - 60 kg / ha mešanice, ki jo posejemo čimprej do sredine septembra. Mešanico je sedaj bolje sejati na tla, manj podvržena suši. Mešanica da en odkos krme jeseni in še en odkos zgodaj spomladi (pred setvijo koruze). Krma je primerna za zeleno krmo ali siliranje. Dosevki za podor oz. zeleno gnojenje Oljna redkev (Raphanus sativus L. var. oleiformis) Oljna redkev je hitro rastoča ne-prezimna nezahtevna vrsta z belo vijoličastim socvetjem. Njen globok in širok koreninski sistem tla zrahlja in prezrači. Oljno redkev sejemo od julija do konca avgusta na medvrstno razdaljo 15 - 20 cm in na globino 2 - 3 cm. Poraba semena je 25 - 30 kg / ha. S setvijo oljne redkve se prisotnost ogorčic v tleh zmanjša lahko za 80 - 90 %, zmanjša pa se tudi število strun. Sorte: Toro, Radical, Rauola, Final. Bela gorjušica (Sinapis alba L.) Je enoletna rumeno cvetoča rastlinska vrsta. Ima močan koreninski sistem, zato je odporna na sušo. V tleh zmanjšuje prisotnost ogorčic in strun. Priporočena količina dušika za gnojenje je 40 - 60 kg N / ha. Belo gorjušico sejemo od julija do septembra na globino 2-3 cm ter na medvrstno razdaljo 15 - 20 cm. Za hektar potrebujemo 20 - 25 kg semena. Sorte: Zlata, Achilles, Torpedo. Facelija (Phacelia tanacetifolia Benth.) Je neprezimna enoletnica s šopa-stimi koreninami. Ima hitro začetno rast, zato hitro prekrije tla in zavre rast plevelov. Facelija je tudi odlična medonosna vrsta. Prvi cvetovi se pojavljajo že po šestih tednih. Za gnojenje z dušikom priporočamo 50 kg N / ha. Za setev facelije potrebujemo 12 - 16 kg semena / ha. Sejemo od junija do sredine avgusta na globino 2 cm ter na medvrstno razdaljo 15 - 20 cm. Sorta: Balo. Anka Poženel, univ. dipl.inž.agr. Kmetijska svetovalna služba Preoblečena mladina Hitro, hitro čas beži, hočem ga ujeti, a vedno mi iz rok spolzi, zaprem oči in gledam v spomine, mar ni res, da vse, prav vse, prehitro mine. (Andrej Curk) >✓ port je sestavni del človekove kulture, družbe v kateri živi, W»^Jje osnova za zadovoljevanje človekovih potreb po gibanju, druženju, spoznavanju ... Šport ni samo telesna aktivnost, zdrav način življenja, ampak postaja vedno močnejši dejavnik pri razvoju družbene rasti posamezne lokalne skupnosti. Tega se člani Društva upokojencev Vipava dobro zavedamo, saj je šport v našem društvu dejavnost številka ena. Kar lepo število članov se želi dokazati v različnih športih. Žal pa za vse na večjih tekmovanjih ni prostora, zato se upokojenci najprej pomerijo v predtekmovanjih. Tako je DU Nova Gorica 19. junija organiziralo kvalifikacije osmih iger upokojencev Severne Primorske v Novi Gorici in sicer za oba spola v naslednjih disciplinah: balinanje, kegljanje, streljanje, pikado, križanke in ribolov. DU Vipava je med 22 - imi ekipami zasedla odlično četrto mesto. Naši kegljači so še posebej izstopali, saj so ekipno zmagali, posamič je bil Jože Židanik prvi, Bojan Turk pa tretji. Tudi ekipa pikado moški si je v sestavi Branko Ukmar, Silvo Vovk, Silvo Marc in Nace Vidmar priigrala prvo mesto. V ženski konkurenci pikada je Danica Vidmar zasedla drugo mesto. V vsem sijaju pa so zablestele tekmovalke v reševanju križank, saj so Marija, Janja in Marjanca premočno zmagale ekipno in osvojila vsa prva tri mesta. Ob vseh teh uspehih v zrelih letih naših tekmovalk in tekmovalcev večkrat razmišljam in spoznavam, da je človek brez prijateljev kot drevo brez vej, brez druženja pa kot struga brez vode. V našem društvu imamo vsega tega na pretek. Pridruži se nam. Andrej Curk Učenci pri županu Sprejem za uspešne A jdovščina, 21. junija - Ajdo-j \ vski župan Marjan Poljšak JL A-je ob koncu šolskega leta priredil sprejem za učence, ki so se še posebej izkazali tako v šolskih kot obšolskih dejavnostih. Na odru Dvorane prve slovenske vlade so se zvrstili učenci in njihovi mentorji iz Srednje šole Veno Pilon, osnovnih šol iz Ajdovščine, Šturij, Dobravelj, Cola in Otlice ter Glasbene šole Vinko Vodopivec. Seznam uspehov, ki so jih učenci dosegli, je dolg, pred- vsem pa izredno pester - pa naj gre za tekmovanja iz učnih predmetov kot so matematika, jeziki, logika, za literarne, likovne in druge tematske natečaje ter raziskovalne naloge, pa seveda za tekmovanja v različnih športnih panogah, za glasbene dosežke ... Najbolj številčna je bila na sprejemu zasedba z Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine (na fotografiji), za spremljevalni program pa je bila tokrat zadolžena otliška šo la. rl SESTAVIL MARJAN KRPAN MAJHNA KOLIČINA TEKOČINE VRSTA SADJA V GVINEJI ŠPARON PRI TRTI PR(E)D(ZN)AK BOSANSKC ŽENSKO IME GEOLOŠKA DOBA PREBIV. IRSKE GOROVJE V SREDNJI EVROPI KDOR DELANA AKORD MAJHNA RIBA BOŽJASTNE KRAJ PRI CERKNEM ANALI KRONIKA ZAČETEK KOLESAR DIRKE MERA ZA TEKOČINE ITALUANSKA TELEVIZIJA 3D FILM J. CAMERONA PUČNIK JOŽE ► RUSJANOVO LETALO ŽIVILSKA INDUSTRIJA VIŠINSKA TOČKA MUZA LJUB. POEZIJI ČEŠKI DA VRSTA HROŠČA GLINENE PIŠČALI DIVJA MAČKA PESNIK HANSSON NEKDANJI PREBIV. ITALIJE BOJAN VRČON AM.IGRALKA IN MODEL DEVON SKAKALKA BILAČ SLUŽBENO MESTO LEKTORJA IGRALKA RINA ARABSKI ŽREBEC OZNAKA SPLITA KOREJSKI AVTO VOZIMO GA S KAMIONI MAZALNA, SVINJSKA REKA V FRANCIJI (NAŠAPIS. KITAJSKI FILOZOF NOGOMETAŠ 0SASUNES0LA NAJVIŠJA KARTA OZNAKA TORINA GRŠKA ČRKA MESTO V BELGIJI VODITE Roš vojno (28. junija enkrat in 2. julija dvakrat) raketirala in močno poškodovala oddajnik na Nanosu. Po slavnostnih govorih (spominih na letalski napad - pa tudi kritičnih mislih o sedanjem času) so položili vence k trem pomnikom v bližini koče (Tigrovcem, Janku Premrlu Vojku in letu 1991). Sočasno se je uradno začel še pohod z Nanosa na Triglav, ki ga 15 pohodnikov kani osvojiti 8. julija. Za glasbeno zaveso dogodka je poskrbela mlada glasbena skupina Šembici iz Podnanosa, ki goji narodnozabavno glasbo. rl Rešitve križanke do 26.7 2011 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška c. 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina iz vipavske kleti GNEZDO zasebno varstvo otrok DAN ODPRTIH VRAT petek,15.7.2011 ob 10.00 in 16.00 uri Ajdovščina, Goriška 292 www.gnezdece.si, tel.: 040 933 341 Trta z Lenta v parku Martinše Obnovljeno zajetje Žegnanje harmonik pri sv. Hieronimu 20 let od napada na Nanos Nanos, 3. julija - Cvetoče planjave Nanosa so bile v nedeljo dvakrat slavnostne. Najprej je bila opoldne maša v cerkvi sv. Hieronima in sicer za vernike z Lozic in Podnanosa. T~*V olga Poljana, 2. julija - Ob ■ praktično vsakem krajev- 1 S nem prazniku Dolgopoljci slavijo tudi delovno zmago. Tudi letos se tradiciji niso izneverili in predali namenu obnovljeno zajetje pitne vode na Dušakih, z razširjenim cestiščem vred. Kot je povedal Danilo Curk, predsednik KS Dolga Poljana, so zajetje obnovili skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Budanje, ki vir tudi uporablja. Veliko so postorili, kot je običaj v vasi, tudi s prostovoljnim delom. Kasneje so v športnem parku Martinše, kjer je bila pozno v noč vese- lica, posadili še potomko najstarejš6 trte z Lenta, ki so jo prinesli člafl' prijateljskega društva z Vurberka-Listino, da gre zares za pravo p°' tomko znamenite mariborske trte. so Štajerci izročili predsedniku do' mačega društva Tabor Emilu Mib' nu Frasu. Modro kavčino sta urno posadila David Rustja in Adam Ra' spor, ki bosta odslej tudi njena skrbnika. Nekaj vinskih so ob tem zape*' fantje iz Šumljaka. Na rajanju ob triu Dado se je z narodnozabavno ponudbo prvič predstavila zasedba, ki so ji nadeli delovni naslov - Fantje špadni. ■ ^ ruštvo Zdravljica z Lozic ■ je k Hieronimu tudi orga-A. niziralo pohod iz doline. Mašo je daroval brat Joško, kapucin iz kriškega samostana. Po tradiciji je tudi blagoslovil harmonike in druge instrumente. Pred cerkvijo so lastniki na blagoslovljena glasbila tudi zaigrali, v veselje prave množice ljudi. Ker v zvoniku nanoške cerkve ni zvonov, je njihovo petje nadomestilo šest zvonov, ki so jih na Nanos pripeljali. Različne melodije so iz njih izvabljali mladi pritrkovalci iz Lokavca. Popoldne pa je bila na jasi pri Vojkovi koči še slovesnost, na kateri so se spomnili letalskega napada pred dvajsetimi leti. Letala jugoslovanske vojske so med osamosvojitveno -H UJ-LL K Krf z' < Nova restavracija Planika 1972 Nove mediteranske jedi - degustacijski meni si oblikujete sami 3 KROŽNIKI - 15,00 € 4 KROŽNIKI - 25,00 € 5 KROŽNIKOV - 30,00 € V poletnih mesecih nudimo lahke poletne sladice: parfe in sadne zmrzline. . -I . v ■: 1 . ■ .. . ■ Vse vrste pk iz Hotel z 39 sobami obratuje ,54 članski kolektiv Hotela vas prisrčne praznovanje v paru ali večji skupni, — » » * - - ače kvasno pivo brez k ov v 2 I pvc embaMiži (4,80 €) in veEposodmo l Pizzerija te peči (4,80 do 8,00 €), naročanj pic v kartonasti em Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič •Zasnova: Martin Pelicon in Gregor Humar • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. -Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com